Na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) ter 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor na seji dne 27. 9. 2011 sprejel

Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije ter vloge Republike Slovenije kot njene članice,
ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,
v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še posebno v Svetu,
ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta (1. julij 2011–31. december 2012) in Delovnega programa Komisije za leto 2011,
ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija,

sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečala pri nadaljnjem sprejemanju odločitev v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju julij 2011–december 2012, ter
se pridružuje v okviru svojih pristojnosti skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

Sloveniji kot članici Evropske unije prinaša prihodnje enoinpolletno obdobje velike izzive. Spremembe v ustroju Evropske unije z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, gospodarska kriza, ki je Evropo in tudi Slovenijo močno prizadela, demografske razmere, potreba po usklajenem trajnostnem razvoju v korist varstva okolja in trajnostnega kmetovanja pa tudi zagotavljanju miru, varnosti in varovanja človekovih pravic so glavni dejavniki, ki od Evropske unije in njenih članic danes zahtevajo velike spremembe. Evropa vstopa v obdobje, iz katerega bo izšla spremenjena, v obdobje, ki zahteva drugačen, pogumnejši način odločanja, tako na institucionalnem področju kot pri gospodarskem upravljanju. Če je bilo izvajanje dogovorjenih razvojnih politik v preteklosti dolgoročen proces, je po nastopu krize postalo jasno, da je reformne ukrepe treba izvesti hitro, ciljno usmerjeno, na ravni celotne Evropske unije in hkrati z večjimi zavezami za vse države članice. Kriza je tako dejansko okrepila skupno odločanje v okviru Evropske unije in privedla do povečane koordinacije ključnih politik za krepitev gospodarstva in konkurenčnosti. Takšen način delovanja na ravni Evropske unije so omogočile tudi institucionalne spremembe, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba.
To pomeni, da se mora tudi Slovenija odzivati hitreje in prožnejše. Še pomembnejša postaja določitev ključnih prednostnih področij, na katerih bo Slovenija v prihodnjem obdobju izraziteje uresničevala svoje interese v Evropski uniji. Za dosego ciljev pa mora svoja prizadevanja usmeriti predvsem v izboljšanje konkurenčnosti, večanje rasti in druge ukrepe za izhod iz gospodarske krize. V zvezi s tem je za Slovenijo zelo pomembna tudi odločitev o razdelitvi sredstev iz proračuna EU, tako za namene razvoja, kohezijske politike, kmetijstva kakor tudi varstva okolja. Kot država, ki je gospodarsko in tudi drugače zelo povezana z državami Zahodnega Balkana, bo še naprej intenzivno sodelovala pri procesu približevanja teh držav Evropski uniji. Tako kot doslej pa bo v Evropski uniji uresničevala tudi nekatere specifične, njej lastne interese, ki za učinkovitejše udejanjanje potrebujejo podporo Evropske unije.

Evropska unija se že dalj časa spoprijema z vrsto izzivov, v prvi vrsti z globalno gospodarsko in finančno krizo, pomanjkanjem virov ter demografskimi in podnebnimi spremembami. Odgovor na te izzive je zapisan v strateškem projektu Evropa 2020. Slovenija kot sestavni del evropskega prostora podpira ambicioznost in celovitost te strategije in si bo doma prizadevala doseči cilje glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter petih glavnih ciljev do leta 2020. Tako kot vse druge države članice je pripravila Nacionalni reformni program, ki predvideva ukrepe za rast in strukturne spremembe. Z evropskim semestrom je proces priprave dokumentov in spremljanja njihovega izvajanja postal bolj zavezujoč, saj se pripravlja vzporedno s Programom stabilnosti, ki opredeljuje javnofinančni okvir.
Skupni cilj bo lahko dosežen le ob učinkoviti politiki na ravni držav članic in EU. Zato smo si v Sloveniji na podlagi strategije Evropa 2020 zadali enako ambiciozne cilje: stopnjo delovno aktivnega prebivalstva želimo dvigniti na 75 %, povečati vlaganja v raziskave in razvoj na 3 % BDP, zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 6 %, povečati učinkovito rabo virov. Ohraniti želimo nizko stopnjo osipa v šolah, povečati delež prebivalstva s terciarno izobrazbo na 40 % ter 40.000 prebivalcem omogočiti, da se dvignejo nad prag revščine.
Z zavezami, danimi v Nacionalnem reformnem programu, bo Slovenija izvajala ukrepe, ki so za obdobje dveh let predvideni tudi v nacionalnem proračunu. Prednostne naloge so ustvarjanje novih delovnih mest in znanja za visoko dodano vrednost, spodbujanje rasti in ustvarjanje novih inovativnih podjetij, povečanje zaposljivosti posameznikov in socialne kohezivnosti, vzpostavitev razvojne prometne in energetske infrastrukture ter prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo.
Slovenija se zavzema za tesno povezavo med razvojnim in proračunskim načrtovanjem ne samo na nacionalni, ampak tudi na evropski ravni. Na nacionalni ravni bo zato nadaljevala z dejavnim pristopom k preglednemu razvojnemu načrtovanju, tesnejšemu povezovanju z javnofinančnimi zmožnostmi ter krepitvi mehanizmov za spremljanje učinkovitosti ukrepov.

Slovenijo, kot malo odprto gospodarstvo, je kriza prizadela bolj kot države v povprečju EU. Čeprav naše gospodarstvo ponovno beleži rast BDP, je okrevanje razmeroma počasnejše od primerljivih držav EU. Razmerja v svetovnem gospodarstvu so v obdobju po krizi v prid hitro rastočim gospodarstvom, torej območjem zunaj EU. To se kaže kot zmanjševanje deležev EU in Slovenije v izvoznih tržnih deležih, kar čuti tudi slovensko gospodarstvo, ki je pretežno izvozno usmerjeno. Slovenija se zaveda, da gospodarska rast ne more več temeljiti na javnofinančnih spodbudah – povečevanju javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, ampak na rasti in vlaganjih podjetniškega sektorja, zato se bo zavzemala za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarskega prostora kot celote.
Dolžniška kriza v posameznih državah članicah evroobmočja pomeni povečanje tveganj za druge države evroobmočja pa tudi za EU kot celoto. V skrbi za zagotovitev trdnih ekonomskih temeljev in s ciljem izboljšati fiskalno in finančno stabilnost je – v okviru procesov v EU – tudi Slovenija uvedla spremembe na področju nadzora fiskalnih politik ter boljše usklajevanje makroekonomskih politik, vključno z ukrepanjem proti makrofinančnim neravnovesjem. V naslednjem obdobju bo za uspeh tega procesa ključno dosledno izvajanje sprejetih zavez. Slovenija se bo v okviru oblikovanja evropskih ekonomskih politik zavzemala za uresničitev strukturnih reform. Veliko vlogo pri stabilizaciji bo imel finančni sektor, za katerega se v EU in svetu sprejemajo in uveljavljajo nova pravila za izboljšanje preglednosti, ocenjevanja tveganj in preprečevanje nastanka kriz v prihodnosti.
Izzivi, s katerimi se sooča EU, so pomembni tudi za Slovenijo. Slovenija se bo še naprej zavzemala za uveljavitev skupnih mehanizmov za prevzem tveganj, ki bodo upoštevali velikost in strukturo posameznega gospodarstva ter njegovo izpostavljenost tveganjem. Prizadevala si bo, da bo novo gospodarsko upravljanje v okviru evropskega semestra omogočalo pravočasno zaznavanje neravnovesij, preprečilo narodnogospodarske posledice in stroške, predvsem pa sililo države članice k uresničevanju ukrepov za povečevanje konkurenčnosti. Pomoč posameznim državam iz sprejetih mehanizmov mora biti pogojena tudi z njihovim doslednim izvajanjem ukrepov in doseganjem dogovorjenih rezultatov. Prav tako si Slovenija prizadeva, da se v EU uveljavijo pobude, ki zagotavljajo stabilnost finančnega sektorja.

V razpravi o naslednjem večletnem finančnem okviru EU se bo Slovenija zavzemala za večjo razvojno in trajnostno naravnanost proračuna, ki mora postati eden ključnih instrumentov za doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020. V prihodnjem proračunu EU bi moralo biti več pozornosti namenjene tudi novim izzivom, kot so boj proti podnebnim spremembam, zagotavljanje energetske varnosti, biotske raznovrstnosti, prisotnost in odzivnost EU na globalni ravni.
Ker je kohezijska politika EU ena ključnih za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 na celotnem območju EU, Slovenija še naprej podpira ohranitev močne, razvojno usmerjene kohezijske politike EU, ki mora biti v proračunu Unije tudi ustrezno finančno podprta. Za Slovenijo je pri tem še posebej pomembno, da se koncept prehodnih ureditev v kohezijski politiki ohrani tudi po letu 2013, saj te blažijo negativne posledice nenadne odtegnitve podpor, s čimer je omogočena nemotena nadaljnja krepitev konkurenčnosti obravnavanih regij.
Slovenija podpira tudi nadaljevanje reforme skupne kmetijske politike v smeri spodbujanja konkurenčnosti in trajnostne kmetijske pridelave ter krepitve politike razvoja podeželja. Ob tem opozarja na pomen postopnosti uvajanja sprememb pri poenotenju neposrednih plačil in drugih kmetijskih prejemkov med državami članicami EU.
Ob navedenem Slovenija pričakuje dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru EU, ki ji bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju omogočil ohranitev pozitivnega neto finančnega položaja, primerljivega s položajem drugih držav članic s podobno stopnjo razvitosti, kar bi naši državi omogočilo nemoten trajnostni razvoj ter krepitev konkurenčnosti njenega gospodarstva.

Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljevanje širitvenega procesa EU. Pri tem ostajajo prioriteta države Zahodnega Balkana. Slovenija pričakuje, da bo to obdobje čas ključnega preboja in prehoda držav v naslednje faze pridruževanja.
Sprejemanje praks in norm EU v okviru širitvenega procesa prinaša utrditev novih demokracij ter modernizacijo in stabilnost vseh struktur v posamezni državi. Zato si bo Slovenija pri svojem delovanju v EU prizadevala, da bo Unija celotnemu Zahodnemu Balkanu namenjala ustrezno pozornost in začela pristopna pogajanja s tistimi državami, ki bodo izpolnile pogoje. To bo ohranilo kredibilnost širitvenega procesa in utrdilo zavedanje državljanov teh držav, da je članstvo v EU realen cilj, posledično pa okrepilo potrebne reformne procese. Pri tem se morajo države zavedati, da so za napredek v procesu približevanja EU poleg sprejemanja pravnega reda EU in reform potrebni tudi njihovo dosledno izvajanje, spoštovanje pravne države in vsevključujoči družbeni dialog.
Slovenija si bo prizadevala, da bo v naslednjem večletnem finančnem okviru znesek pomoči, ki ga EU namenja Zahodnemu Balkanu, omogočal državam te regije hitrejše napredovanje pri vključevanju v EU. Zahodni Balkan ostaja prednostna regija razvojnega sodelovanja Slovenije, kjer želi postati prepoznavna donatorica razvojne pomoči. Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo prizadevala tudi v okviru konkretnih projektov in drugih aktivnosti širšega pomena na podlagi Strategije EU za Podonavje.

Tudi v prihodnjem 18-mesečnem obdobju bo Slovenija nadaljevala s prizadevanji na nekaterih področjih v domeni politik EU, kjer ima svoje specifične interese.
Prizadevala si bo za to, da se kot eden od ukrepov za izboljšanje položaja založnikov knjig v jezikih z majhnim številom govorcev vzpostavi možnost za uvedbo ničelne stopnje DDV na knjigo. Tak splošni ukrep bi lahko prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem.
Slovenija se bo v okviru skupne kmetijske politike EU zavzemala za to, da bo kljub velikemu deležu območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje mogoče povečevati konkurenčno sposobnost kmetijstva in živilstva, krepiti prehransko varnost, zagotavljati stabilno pridelavo varne in kakovostne hrane, trajnostno rabo proizvodnih potencialov v kmetijstvu ter skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja.
Zagotavljanje varne in kakovostne hrane je za Slovenijo prednostnega pomena. Zato bo pri zagotavljanju varnosti za potrošnika čim bolj uporabljala načelo previdnostnega pristopa in si prizadevala za ohranitev visokih standardov na tem področju.
Majhnost sektorja kot takega ter mali priobalni ribolov sta dve ključni posebnosti slovenskega ribiškega sektorja. Ta sektor ima poleg oskrbe lokalnih trgov s svežimi ribiškimi in ribogojskimi proizvodi tudi pomembno vlogo pri ohranjanju identitete Slovenije kot pomorske in ribiške države. Slovenija meni, da je reforma skupne ribiške politike EU potrebna, v okviru te reforme pa si bo prizadevala za upoštevanje posebnih lastnosti majhnih ribiških sektorjev ter regionalnih posebnosti ribištva, zlasti ribištva v Sredozemlju in Jadranu.
Slovenija sodi med najbolj biotsko pestre in gozdnate članice EU. Zaradi velikega števila rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov ima v EU največji delež svojega ozemlja pod Naturo 2000 in je pomemben steber sistema ohranjanja narave v EU. Zahteve po ohranjanju narave terjajo dodatne napore pri načrtovanju razvoja na lokalni in nacionalni ravni, zato si bo Slovenija prizadevala za pravično porazdelitev finančnih in organizacijskih bremen v EU, ki jih je treba primerno upoštevati pri sprejemanju naslednjega večletnega finančnega okvira ter skupne kmetijske politike. Posebno pozornost bo Slovenija namenila trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi v okviru vseh pobud na ravni EU. Podpirala bo dejavno upravljanje z gozdovi, ki vključuje gospodarsko, okoljsko in socialno funkcijo, ter se zavzemala za večjo povezanost med ukrepi glede podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Slovenija meni, da harmonizirana shema trajnostnih kriterijev ni najboljša rešitev za rabo biomase v EU, saj bi tak pristop lahko povzročil nasprotne učinke in dodatna administrativna bremena, zato se bo zavzemala za upoštevanje lokalnih in nacionalnih posebnosti v okviru obstoječega trajnostnega upravljanja z gozdovi. Za Slovenijo je pomembno tudi, da gozdarstvo v prihodnje ostane del politike razvoja podeželja.
Pri izboru energetskih prednostnih infrastrukturnih projektov na ravni EU je za Slovenijo pomembno, da metode zajamejo in pravilno ovrednotijo tudi projekte manjših držav in upoštevajo regionalno dimenzijo. Zavzemala se bo za to, da je pri oblikovanju metodologije za nediskriminacijski izbor prednostnih projektov treba upoštevati ne samo čezmejne povezave, pač pa tudi nadgradnjo obstoječih omrežij. Za doseganje ciljev diverzifikacije poti in virov mora biti Slovenija vključena v plinski koridor Sever–Jug, prav tako je bistveno povezana z energetskim trgom ter električnimi in plinskimi koridorji jugovzhodne Evrope. Pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo se ne sme pozabiti na tretje države. Slovenija bo poudarjala, da se projekti med sabo ne izključujejo in da je projekt Južni tok z vidika diverzifikacije poti odločilnega pomena za Slovenijo.
Mobilnost je odvisna od prometne infrastrukture. V novi prometni politiki EU do leta 2050 je za Slovenijo pomembna vzpostavitev funkcionalnega in multimodalnega vseevropskega prometnega omrežja TEN-T. V okviru prihodnje revizije odločbe o omrežju TEN-T se Slovenija zavzema za ohranitev sedanjih tridesetih prioritetnih projektov, med njimi za Slovenijo še posebej pomembnega prednostnega projekta št. 6 od Lyona do ukrajinske meje. V povezavi z Zahodnim Balkanom se mora okrepiti pomen X. koridorja. Pri razbremenitvi preobremenjenih prometnih osi se morajo upoštevati potencialni prometni tokovi in vključenost transportnega potenciala severnega Jadrana in pristanišča Koper z njegovimi zalednimi povezavami.
Za Slovenijo kot državo z zunanjo kopensko mejo EU bo načrtovana uvedba sistema registracije vstopa in izstopa na zunanjih mejah EU pomembna. Uvedba tega sistema bo dobrodošla pomoč, ki bo olajšala delo mejnih organov, obenem pa pripomogla k povečanju nadzora schengenskega prostora. Slovenija se bo zavzemala za oblikovanje sistema, ki bo imel v praksi čim manj nezaželenih učinkov na mejnih prehodih, ki bi se kazali v nedopustnih zastojih. Zaradi tega se bo Slovenija zavzemala za uvedbo dvofaznega sistema registracije vstopa in izstopa, tako da bi šele v drugi fazi uvedli zajemanje biometričnih podatkov.
V zvezi z vzpostavitvijo skupnega evropskega azilnega sistema Slovenija meni, da se je treba v procesu sprejemanja aktov osredotočiti predvsem na kakovost prihodnje zakonodaje in njenega izvajanja in manj na dosego zastavljenega roka v letu 2012. Slovenija podpira dvig in poenotenje standardov za prosilce azila v EU, vendar je ob tem treba spoštovati načelo sorazmernosti in upoštevati tudi povečanje administrativnih bremen za države članice. Slovenija ne podpira možnosti suspenza vračanja oseb v državo članico, za katero je bila predhodno ugotovljena pristojnost za obravnavo prošenj za azil ali mednarodno zaščito.
Slovenija si bo v času predsedovanja prihodnjega tria držav članic aktivno prizadevala za sprejemanje takšnih pravnih podlag in politik EU s področja človekovih pravic in nediskriminacije, ki bodo temeljile na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in na spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

Slovenija bo v prihodnjem osemnajstmesečnem obdobju intenzivno spremljala dogajanja na področju institucionalnih zadev, kjer bo delo osredotočeno na dokončanje izvajanja Lizbonske pogodbe. Od začetka veljavnosti nove primarne zakonodaje se vzpostavljajo tudi novi mehanizmi sodelovanja med posameznimi institucijami EU, predvsem med Svetom, Evropskim parlamentom in Komisijo, pri čemer se bo Slovenija zavzemala za to, da se uveljavljena vloga Sveta bistveno ne spremeni. Slovenija si bo glede institucionalnih zadev prizadevala za učinkovito in konstruktivno zastopanje svojih interesov v vseh institucijah EU.
Državni zbor si bo pri tem še posebej prizadeval za nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov institucij EU ter za politični dialog z institucijami EU, zlasti z Evropsko komisijo.
V skladu z dejstvom, da sodi med države z eno bolj odprtih zakonodaj glede dostopa do informacij, in glede na to, da je dostop do dokumentov institucij EU odslej tudi ena od temeljnih državljanskih pravic, si bo Slovenija prizadevala tudi za večjo transparentnost delovanja EU.
Prizadevala si bo tudi za zagotavljanje pogojev za delovanje svojih državljanov v vseh institucijah EU. Pri tem se bo zavzemala za ustrezno zastopanost zaposlenih slovenskih državljanov, vključno s položaji na višjih ravneh. Kar najbolj bo izkoriščala tudi možnost začasne napotitve strokovnjakov v institucije.

Veljavni večletni finančni okvir (finančna perspektiva) EU se izteče konec leta 2013. Ker vsebina večletnega finančnega okvira močno vpliva na nadaljnji razvoj EU in njenih politik, s tem pa posredno tudi na položaj držav članic v njej, bodo pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru EU ena prednostnih nalog Slovenije v prihodnjem obdobju.
V okviru omenjenih pogajanj, ki se pričnejo sredi leta 2011, bo Slovenija nadaljevala s svojimi prizadevanji za večjo razvojno usmerjenost proračuna EU. Sedanji proračun EU namreč ne podpira več ustrezno glavnih ciljev in skupnih ambicij EU, s katerimi bi se ta lahko učinkoviteje spopadla z izzivi današnjega časa. Ob tem Slovenija meni, da mora prihodnji večletni finančni okvir postati bistveno boljša podlaga za izvajanje ciljev ključnih razvojnih dokumentov EU, kot je npr. strategija Evropa 2020.
Kohezijska politika je ena ključnih politik EU za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, zato bo Slovenija še naprej podpirala ohranitev ustreznega deleža za to politiko v proračunu EU. Pri tem zagovarja večjo osredotočenost – tako kohezijske politike kot proračuna v celoti – na manjše število strateških prioritet, večjo ciljno usmerjenost programov in projektov ter opredelitev kohezijske politike kot integrirane razvojne platforme, ki naj prispeva tudi k poenostavitvi in večji transparentnosti izvajanja, tako na ravni EU kot na ravni držav članic in regij. Slovenija se pri tem posebej zavzema za ohranitev t.i. prehodnih ureditev v kohezijski politiki kot smiselnega, pravičnega in logičnega prehoda v večjo konkurenčnost, s čimer se ublažijo negativne posledice nenadne odtegnitve podpor, hkrati pa ohrani ustrezen motivacijski mehanizem za ciljna območja.
Na področju skupne kmetijske politike Slovenija podpira nadaljevanje reforme v smeri spodbujanja trajnostne kmetijske pridelave, kar bo pripomoglo k doseganju skupnih ciljev EU na področju prehranske varnosti, varstva okolja, zagotavljanja javnih storitev in dobrin ter k intenzivnejšemu uvajanju inovacij. Ob tem izpostavlja pomen postopnosti pri poenotenju neposrednih plačil in drugih kmetijskih prejemkov med državami članicami EU.
Večje spremembe so potrebne tudi na področju prihodkov proračuna EU, in sicer v smeri premostitve problema t.i. »pravičnih povračil«. Slovenija zagovarja takšne spremembe, ki bi omogočile enostavnejši, preglednejši in predvsem pravičnejši sistem prihodkov. Pri tem je odprta za razpravo o uvedbi novih lastnih virov, ki pa državam članicam in njihovim prebivalcem ne bi smeli ustvarjati dodatnih bremen.
Glede na dejstvo, da – kljub izkazanemu interesu ob koncu zadnjih pogajanj o sedanjem finančnem okviru – temeljite reforme proračuna EU ni mogoče pričakovati, si bo Slovenija še naprej prizadevala za ohranitev pozitivnega neto finančnega položaja, ki bo primerljiv s položajem drugih držav članic s podobno stopnjo razvitosti.

V Sloveniji smo si v okviru strategije EU2020 zadali naslednje cilje, ki naj bi jih dosegli do leta 2020:
Stopnja delovno aktivnega prebivalstva med 20. in 64. letom starosti se mora povečati na 75 %, tudi z večjo vključitvijo mladih in starejših delavcev.
V raziskave in razvoj vložiti 3 % BDP. S tem je bila v ospredje postavljena potreba po javnih in zasebnih naložbah v raziskave in razvoj, večji poudarek je bil dan vložkom in manj učinkom. Jasno je, da je treba izboljšati pogoje za zasebne raziskave in razvoj v EU, zato so k temu naravnani številni ukrepi iz te strategije. Jasno je tudi, da združitev raziskav, razvoja in inovacij prinaša večji razpon izdatkov z večjim donosom za poslovanje in nosilce produktivnosti.
Treba je zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 6 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990; delež obnovljivih virov energije v naši končni porabi energije bi bilo treba povečati na 25 % in doseči 20 % izboljšanje učinkovitosti rabe energije.
Izpolniti je treba cilj glede rezultatov izobraževanja, s čimer bi odpravili težave zaradi zgodnje opustitve šolanja (v Sloveniji moramo vsaj ohraniti trenutni delež 5,1 %); prav tako je treba delež prebivalstva med 30. in 34. letom starosti, ki je končalo terciarno izobraževanje, povečati na najmanj 40 %.
Število prebivalcev, ki živijo pod pragom revščine, moramo zmanjšati za 40.000.
Nacionalni reformni program, ki je bil predložen Evropski komisiji konec aprila 2011, zajema strukturne spremembe in prikaz izbranih programskih ukrepov in projektov iz veljavnega proračuna za obdobje dveh let. Ukrepi so bili izbrani glede na njihov vpliv na odpravljanje »ozkih grl« in neposredni vpliv na cilje EU2020. Cilj Nacionalnega reformnega programa Republike Slovenije je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo bomo dosegli z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki temelji na krčenju izdatkov in ne na povečanju davčnih obremenitev. Pogoj za to je določitev obsega javne potrošnje s fiskalnim pravilom in strukture javne potrošnje na podlagi državnih razvojnih prioritet. Prioritete so usmerjene k ustvarjanju novih delovnih mest in znanja za visoko dodano vrednost, spodbujanju rasti in ustanavljanju novih inovativnih podjetij, k večji zaposljivosti, aktivnosti, ustvarjalnosti in usposobljenosti posameznikov ter k razvojni prometni in energetski infrastrukturi. Postopen prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo je horizontalno zastopan v vseh prioritetnih ukrepih. Socialna kohezivnost se bo izboljšala tudi z novim sistemom uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki je enostaven, pregleden in ciljno usmerjen, ter drugimi ukrepi, katerih cilj je socialna aktivacija oziroma povezovanje upravičencev do socialnih prejemkov s trgom dela. Institucionalne prilagoditve predvidevajo spremembe za boljše delovanje trgov in učinkovitejše gospodarjenje z javnim premoženjem. Med strukturnimi spremembami je poglavitna prilagoditev načrtovana za pokojninski sistem.
Nacionalni reformni program je del sistema razvojnega načrtovanja, ki je v Sloveniji urejen z novo Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna. Ta ureja način razvojnega načrtovanja, oblikovanja politik in določitve razvojnih prioritet ter tesnejšo povezavo s pripravo programskega proračuna. Uredba je postavila tudi nov okvir za koordinacijo razvojnih politik: krovno skupino za razvojno načrtovanje, skupino za fiskalno politiko in delovne skupine za posamezne politike. Za zagotovitev sistematičnosti razvojnega načrtovanja bo v letu 2011 pripravljen poseben zakon o razvojnem načrtovanju.
Hkrati se razvija sistem, s katerim bomo sistematično zagotavljali informacije za učinkovito odločanje, tako o kratkoročnih kot o dolgoročnih ukrepih in projektih ter posledično o celotnih področjih posameznih politik.

Prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnega goriva ostajata v središču razvojnih izzivov Slovenije.
Podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah, zato si bo Slovenija prizadevala za ustrezno vključevanje teh ukrepov zlasti v industrijsko, energetsko, prometno, stanovanjsko, kmetijsko, raziskovalno in kohezijsko politiko EU ter v razprave o naslednjem finančnem okviru. Slovenija pozdravlja pripravo Načrta za prehod EU v konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in se bo dejavno vključila v njegovo oblikovanje.
V zvezi s tem so za Slovenijo pomembna tudi naslednja vprašanja: trajnostna oskrba s hrano; trajnostno in celostno upravljanje vodnih virov za proizvodnjo hidroenergije; trajnostna raba in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev; trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi za zagotavljanje njihove okoljske funkcije in vira biomase, lesa za izdelke, ki skladiščijo ogljik, in ponora ogljika; prostorsko načrtovanje kot eden izmed pomembnih preventivnih instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam – povezano načrtovanje prostorskega in urbanega razvoja.
V pogajanjih o doseganju novih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov si bo Slovenija prizadevala, da bo pri sprejetih rešitvah poleg strokovnih meril upoštevana tudi primerljiva in pravična razporeditev stroškov dodatnih bremen med države članice EU. Slovenija pričakuje, da bodo pri tem imela pomembno vlogo merila razvitosti in sposobnosti plačila ter da bo Evropska komisija, ki ima strokovne zmogljivosti, ustrezno pomagala državam članicam s potrebnimi strokovnimi podlagami.
Za Slovenijo so v okviru razprav o srednjeročnih in dolgoročnih ciljih zmanjšanja emisij še posebej pomembna naslednja vprašanja:
– ustrezna delitev bremena med sektorji, vključenimi v shemo za trgovanje z emisijami (ETS), in sektorji, ki v ETS niso vključeni,
– upoštevanje ponorov ogljika v gozdovih (LULUCF),
– v okviru ETS prehod z 20 % na zahtevnejši cilj v obliki umika ustrezne količine avkcijskih kuponov,
– upoštevanje solidarnosti in konkretnih razmer v državah članicah pri spremembah odločbe o delitvi naporov,
– vključitev podnebnih ciljev v evropske razvojne politike in finančne instrumente v proračunski perspektivi 2013–2020,
– ponovna preučitev smiselnosti cilja 10 % obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020 in
– postavitev ciljev energetske učinkovitosti glede na končno rabo energije.
V pogajanjih za upoštevanje ponorov si bo Slovenija prizadevala za ustrezno metodo obračunavanja v zvezi z rabo tal, spremembo rabe tal in gozdarstvom (LULUCF). Ustrezna se nam zdi taka metoda obračunavanja, ki ne bo dopuščala, da bi se preteklo dobro gospodarjenje z gozdovi lahko štelo kot izpust in ne kot ponor. Posebne rešitve bo treba najti tudi za hitro rastoči tranzitni in domači cestni promet. V pogajanjih glede delitev bremen javnofinančne pomoči državam v razvoju si bo Slovenija prizadevala, da EU prispeva svoj pravični delež; prav tako naj znotraj EU velja pravilo pravičnosti in solidarnosti.
V mednarodnih pogajanjih si bo Slovenija prizadevala, da ne pride do pravne praznine po izteku prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja.
Glede prilagajanja na podnebne spremembe se bo Slovenija na ravni EU zavzemala za sprejetje skupne strategije EU ter za regionalno povezovanje in ustanavljanje regionalnih centrov na območjih s podobnimi podnebnimi spremembami.

Raznovrstnost tranzitnih poti in virov ključnih energentov – energetske krize 2006–2009 so pokazale na nestanovitnost obstoječih tranzitnih poti in naraščajočo odvisnost od majhne skupine dobaviteljev predvsem zemeljskega plina, ki vse bolj postaja eden najpomembnejših virov proizvodnje električne in toplotne energije v EU. Zato je treba v srednjeročni perspektivi zagotoviti nadaljnjo politično podporo uresničitvi alternativnih tranzitnih poti in virov ključnih energentov (surova nafta in zemeljski plin) v EU.
Slovenija v obstoječem dialogu znotraj EU zagovarja stališče, da je treba podpreti vse projekte (ob upoštevanju ustrezne zakonodaje EU), ki bi lahko prispevali k odpiranju novih in alternativnih tranzitnih poti v EU, še posebej vzpostavljanje novih plinskih poti na koridorju Sever-Jug med Baltskim in Jadranskim morjem. Prav tako si prizadeva za uresničitev projekta Južni tok, ki bo zagotovil dodatne zmogljivosti zemeljskega plina ob izvedbi novega plinskega koridorja Ruska federacija–EU.
Drugi ključni vidik je raznovrstnost virov energije, iz katerega izhaja potreba po izvedbi projektov novih energetskih koridorjev (pri tem je pomemben predvsem Južni koridor), ter zagotovitvi infrastrukturnih zmogljivosti za dobavo alternativnega goriva, s čimer bi se bistveno povečala energetska varnost EU. V tem smislu velja poudariti plinske terminale (LNG), s katerimi si EU lahko zagotovi neodvisne (alternativne/dodatne) vire zemeljskega plina. Slovenija takšne infrastrukturne projekte podpira, vendar morajo povsem ustrezati okoljski zakonodaji EU.
Zunanja energetska politika – glede energetike in energetske varnosti je v zadnjih letih zaznati povečano medsebojno odvisnost dobaviteljev, tranzitnih držav in odjemalcev. Pričakovati je, da se bo takšna medsebojna odvisnost le še poglabljala, zato morajo države članice in EU kot celota razvijati in izvajati učinkovito zunanjo energetsko politiko, katere osrednji cilj mora biti zagotavljanje nemotene dobave zadostnih količin osrednjih energentov iz različnih virov in po dostopni ceni. V tem smislu si bo Slovenija še naprej prizadevala za graditev strateškega energetskega partnerstva z Rusko federacijo kot osrednjo dobaviteljico ključnih (tekočih) energentov celotni EU. Nujni pogoj takšnega partnerstva so vodenje odprtega dialoga z Rusko federacijo, vključevanje v delovanje skupnih institucionalnih mehanizmov (sistemi zgodnjega opozarjanja ipd.) in iskanje skupnih interesov vseh vpletenih. Skupnost mora okrepiti svoje zunanje energetske odnose z državami bližnjega sosedstva (predvsem s tranzitnimi državami Vzhodne Evrope) in Srednje Azije (Kaspijski bazen), saj so ta območja ključna za nemoten tranzit energentov (Vzhodna Evropa, Kavkaz) in povečanje raznovrstnosti virov (predvsem Srednja Azija in Bližnji Vzhod). Mehanizmi, kot so »vzhodno partnerstvo« ali »energetska skupnost«, so lahko učinkovit okvir za delovanje Skupnosti, predvsem v odnosu do skupine bližnjih držav.

V letu 2011 bo Evropska komisija objavila predlog uredb kohezijske politike EU za obdobje po letu 2013, ki jo je treba razumeti predvsem v smislu težnje po reformi oziroma nadaljnjem izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti politik proračuna EU kot celote z upoštevanjem ciljev strategije Evropa 2020 in trajnostnega razvoja ter v povezavi kohezijskih tem z izzivi, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne, demografske in energetske spremembe. Kohezijska politika je ključen finančni instrument za izvajanje strategije Evropa 2020. Gre za razvojno politiko, ki pomeni temeljni steber same EU. Je jasen odraz solidarnosti znotraj EU, hkrati pa neposredno prispeva h krepitvi konkurenčnosti vseh njenih področij. V prihodnje bo večji poudarek na doseganju rezultatov in njihovem vrednotenju.
Slovenija razume kohezijsko politiko kot politiko, ki si prizadeva za odpravo razvojnih ovir v vseh evropskih regijah in državah. Kohezijska politika mobilizira razvojne vire za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in je ena ključnih politik EU za ohranjanje in krepitev enotnosti povezave. Poleg tega je politika z visoko in nedvoumno evropsko dodano vrednostjo, ki neposredno prispeva h krepitvi konkurenčnosti, modernizaciji in trajnostnemu razvoju pa tudi evropski solidarnosti. Slovenija verjame, da mora kohezijska politika ostati dejavna v vseh regijah, saj se le tako omogoči spodbujanje konkurenčnosti s sprostitvijo razvojnih potencialov vseh in vsake od evropskih regij. Programi evropskega teritorialnega sodelovanja, v okviru katerega ima vidnejšo vlogo čezmejno sodelovanje, omogočajo skupno projektno sodelovanje, izmenjavo dobrih praks in izkušenj med evropskimi partnerji zunaj nacionalnih meja pa tudi sodelovanje EU s sosednjimi regijami, s čimer se ustvarja značilna evropska dodana vrednost. Ta je še posebej opazna na obmejnih območjih, zato je za ozemeljsko manjše države, ki so ''bogate'' z zunanjimi mejami, takšno sodelovanje prednostnega pomena.
Morebitne velike ali nenadne spremembe v obsegu podpore Slovenija ocenjuje kot neskladne z navedenimi izhodišči in logiko kohezijske politike ter kot takšne nesprejemljive. Zato so t.i. prehodni mehanizmi ključnega pomena za uspešno nadaljevanje in izkoriščanje razvojnih potencialov, predvsem pa doseganje trajnostne in vzdržne rasti vseh območij. V nasprotnem primeru je tveganje za nazadovanje preveliko. V negotovih časih finančne in gospodarske krize je ta nevarnost še toliko večja in nujnost mehanizmov izrazitejša, če želimo, da vse regije dejansko postanejo gonilna sila dolgoročnega razvoja evropskega gospodarstva in prispevajo k uresničevanju ciljev, zapisanih v strategiji Evropa 2020.
Slovenija razume cilje in prioritete strategije Evropa 2020 kot primerne in ključne tako za EU kot celoto kot za vsako državo in regijo v njej, vlogo kohezijske politike pri njihovem uresničevanju pa eno od najpomembnejših. Za uspeh Evrope 2020 je nujna zagotovitev ustreznih finančnih sredstev, tako iz proračuna držav članic kot iz proračuna EU, ki mora odražati prioritete in cilje, zapisane v strategiji. Hkrati pa mora biti kohezijska politika oblikovana tako, da vsaki izmed regij omogoča kar najučinkovitejše izkoriščanje njenih specifičnih razvojnih potencialov. Slovenija meni, da bo k temu pripomoglo tudi izboljšanje integracije prostorske dimenzije v različne politike na vseh ravneh, saj je to bistvenega pomena za učinkovito izvajanje Strategije EU 2020 na podlagi načel teritorialne kohezije in usmeritev Teritorialne agende 2020.
Slovenija razume in podpira prizadevanja, da bi izvajanje kohezijske politike kar najbolj temeljilo na doseganju rezultatov, in izraža pričakovanje, da spremembe v sistemu izvajanja ne bodo povečale administrativnih bremen, saj je treba nadaljevati s procesom poenostavitve.
Slovenija se zaveda skupnega poslanstva in odgovornosti za oblikovanje jasnih določb in pravil oziroma čimprejšnje sprejetje zakonodajnega okvira kohezijske politike. Le če bo predlog novega zakonodajnega okvira predstavljen pravočasno, bo ta lahko sprejet dovolj zgodaj, da bo mogoče pravočasno začeti izvajanje programov naslednjega večletnega finančnega okvira EU.

Slovenija je naklonjena konceptu makroregionalnih strategij v EU, če te podpirajo izvajanje zadanih ciljev trajnostnega razvoja v EU in prinašajo dejansko dodano vrednost. Kot alpska, sredozemska in podonavska država na stičišču različnih potencialnih interesnih makroregij je odprta za tiste makroregionalne povezave, ki utrjujejo njen strateški položaj, omogočajo večje razvojne možnosti ter učinkovitejše izvajanje skupnih politik. Tovrstne strategije morajo biti tudi finančno in institucionalno nevtralne, njihovo izvajanje pa ne bi smelo vplivati na spremembe obstoječih struktur in postopkov za izvajanje finančnih instrumentov EU.
Strategija EU za Podonavje – kot dejavna članica Strategije EU za Podonavje se Slovenija zavzema za čim intenzivnejše sodelovanje in tesnejše povezovanje v okviru strategije, tako na nacionalni in regionalni ravni kot v okviru nevladnih subjektov, kot so univerze, razvojne institucije ter mala in srednje velika podjetja. Tesnejše in bolj usklajeno sodelovanje obstoječih institucij ter učinkovitejša uporaba obstoječih evropskih in nacionalnih sredstev lahko namreč – na podlagi konkretnih, ciljno usmerjenih projektov – v marsičem pripomoreta k uspešnejšemu trajnostnemu razvoju tega dela Evrope, krepitvi njegovih konkurenčnih prednosti v širšem prostoru ter tesnejšim povezavam in medsebojnemu razumevanju prebivalstva.
Slovenija je v tem okviru še zlasti zainteresirana za več sodelovanja s sosedami in državami Zahodnega Balkana, predvsem na področjih prometa, okolja, energetske varnosti, večje mobilnosti oseb in znanja ter krepitve institucij.
Strategija EU za jadransko-jonsko makroregijo – v okviru razprav o novih makroregionalnih strategijah je Slovenija zainteresirana za vzpostavitev t.i. Strategije EU za jadransko-jonsko makroregijo. Skupaj z Italijo in Grčijo že sodeluje pri pripravi vsebin makroregionalnega sodelovanja in vodi odprti dialog z Evropsko komisijo. Po zgledu Strategije EU za regijo Baltskega morja smo prepričani, da je podobna trajnostno usmerjena razvojna strategija potrebna tudi za območje Jadrana in Jonskega morja.

Slovenija podpira novo zasnovo gospodarskega upravljanja, ki se oblikuje na ravni EU z namenom krepitve nadzora nad fiskalnimi in makroekonomskimi politikami, in se bo zavzemala za izpolnitev zastavljene časovnice, pri čemer pa ne sme trpeti vsebina nove zasnove makroekonomskega in fiskalnega nadzora. Slovenija podpira tudi vzpostavitev Evropskega stabilizacijskega mehanizma in se bo zavzemala za pravočasno ratifikacijo Pogodbe o ustanovitvi ESM in potrebne spremembe Pogodbe o delovanju EU.
V zvezi s Paktom »evro plus« je Slovenija oblikovala nabor zavez na vseh štirih prioritetnih področjih, dogovorjenih v paktu (spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlovanja, nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih financ in okrepitev finančne stabilnosti). Gre za konkretne ukrepe, predvidene že v Nacionalnem reformnem programu in Programu stabilnosti, za katere se Slovenija lahko zaveže, da jih bo izpolnila v naslednjem letu, kar se bo na ravni EU preverjalo junija 2012.

Slovenija se bo zavzemala za tiste rešitve, ki zagotavljajo transparentno in nadzorovano delovanje finančnega sistema. Prav tako bo podpirala napredek na tistih področjih maloprodajnih finančnih storitev, ki prinašajo korist potrošnikom v EU. Predvidoma bodo med pomembnejšimi zakonodajnimi pobudami v Svetu obravnavane predvsem naslednje:
Prenova direktive o sistemih zajamčenih vlog – Slovenija podpira predlog, če bodo določbe o uskladitvi mehanizmov delovanja sistemov zajamčenih vlog pripomogle k večji učinkovitosti izplačil zajamčenih vlog (zlasti določbe glede financiranja sistemov, ohranjanja enake stopnje kritja, hitrejših rokov za izplačilo in medsebojnega sodelovanja sistemov).
Sprememba direktive o odškodninskih shemah za vlagatelje – Slovenija podpira direktivo in si bo prizadevala zagotoviti visoko stopnjo varstva vlagateljev, ne da bi to prekomerno obremenilo ponudnike investicijskih storitev.
Uredba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov – Slovenija podpira predlog uredbe.

Na ravni EU (delo v Svetu) bodo obravnavane številne zakonodajne pobude; med pomembnejšimi dosjeji so naslednji:
Direktiva o obdavčenju prihrankov ter sporazumi proti davčnim utajam – Slovenija podpira napredek glede teh dosjejev, zato pričakuje čimprejšnje sprejetje direktive in sporazumov s tretjimi državami, saj so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti.
Direktiva o obdavčenju energentov in električne energije – Slovenija pozdravlja predlog celovite spremembe energetske direktive, saj pomeni pomemben instrument za doseganje že zastavljenih ciljev na področju blaženja podnebnih sprememb, je v skladu z izhodišči strategije prehoda na nizkoogljično družbo in bi lahko pomenila podlago za koordiniranje zelene javnofinančne reforme. Tako vključevanje okoljske komponente v obdavčitev energentov in električne energije za Republiko Slovenijo ni sporna, saj jo že upošteva pri oblikovanju višine trošarin na energente. Ker pa je marsikatera od predlaganih rešitev nejasna, bo treba od Evropske komisije zahtevati dodatna pojasnila, zlasti v luči morebitnega vpliva sprememb obdavčevanja na sektorje, ki po sedanji direktivi in Zakonu o trošarinah uživajo določene olajšave (npr. komercialni promet, kmetijska dejavnost), na javnofinančne prihodke, na morebitno rast drobnoprodajnih cen energentov, za gospodinjstva itd.
Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) – Slovenija je zadržana do predloga direktive o CCCTB, predvsem do ideje o konsolidaciji davčnih osnov, pripravljena pa je razpravljati o učinkih direktive o CCCTB ter o učinkih skupne davčne osnove (CCTB), zlasti o načinu določanja skupne davčne osnove (CCTB).
Davek na dodano vrednost (DDV) – Slovenija se strinja, da je treba v zvezi s prenovo sistema DDV zmanjšati kompleksnost sedanjega sistema, izboljšati delovanje notranjega trga, izboljšati pobiranje davka in rešiti problem dovzetnosti sedanjega sistema za goljufije ter upoštevati tehnološke spremembe in spremembe gospodarskega okolja. Slovenija se zavzema za določitev dokončnega sistema obdavčevanja transakcij znotraj Unije ter rešitev drugih odprtih vprašanj, ki so izpostavljena v Zeleni knjigi, pri čemer podpira ukrepe, ki bodo zagotovili nevtralnost sistema DDV, konkurenčnost podjetij in vzdržnost javnih financ ter zmanjšali administrativne obremenitve in stroške za podjetja in davčne uprave. Slovenija podpira tudi predlog Direktive o davku na dodano vrednost v zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev ter predlog Uredbe o izvedbenih ukrepih za to direktivo, ki sta še vedno v fazi obravnave v Svetu.
Obdavčenje finančnega/bančnega sektorja – Slovenija glede tega področja v tej fazi meni predvsem, da prihodnje rešitve ne bi smele poslabševati konkurenčnosti finančnega sektorja EU, pri obdavčitvi pa je smiselno ciljati predvsem na tiste finančne transakcije, ki so lahko povezane s špekulacijami.

V vsakoletnem utečenem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki sledi zdaj veljavnemu medinstitucionalnemu dogovoru o večletnem finančnem načrtu. Vsebinsko bo namenila posebno pozornost sredstvom za kohezijsko in strukturno politiko ter politiko razvoja podeželja. V splošnem bo zagovarjala takšen obseg proračuna EU, ki bo omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih.

V zvezi s spremembami moderniziranega carinskega zakonika bo Slovenija zagovarjala čim manjše odmike od že sprejetih ključnih razvojno usmerjenih določb ter podpirala samo tiste spremembe, ki so nujno potrebne zaradi ugotovljene zastarelosti oziroma neustreznosti glede na razvoj prakse in tehnologije. Ob tem bo vztrajala pri upoštevanju dosežene ravni razvoja in informacijske usposobljenosti organov in gospodarskih subjektov, ki so posledica priprav na izvajanje moderniziranega carinskega zakonika od leta 2008 naprej.
Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnje sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju 10. člena Protokola ZN o strelnem orožju in uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita. Dejavno se vključevala v razpravo o novem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem izvrševanju pravic intelektualne lastnine, s katero se bo nadomestila Uredba 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice. Prav tako bo Slovenija dejavno podpirala sprejetje rednih letnih delovnih načrtov Skupnosti za carino.
Slovenija bo skrbno spremljala razpravo o predlogu nove uredbe, ki bo združila obstoječo Uredbo o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ter Sklep Sveta o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene.
V zvezi z uveljavljanjem strategij za carinsko sodelovanje s partnerji na vzhodni meji EU (Rusija, Belorusija, Moldavija in potencialno druge države vzhodnega partnerstva) bo Slovenija podpirala oblikovanje sistemov za izmenjavo carinskih informacij ob pogoju predhodne sklenitve ustrezne pravne podlage. Prav tako bomo podpirali prizadevanja za tovrstno ureditev izmenjave podatkov s Hrvaško in Srbijo.
Slovenija bo podpirala nadaljnje aktivnosti na podlagi sklepov Sveta o strategiji priprave nekaterih sosednjih držav na pristop h konvencijama ES-EFTA iz leta 1987 o skupnem tranzitnem postopku in poenostavitvi formalnosti pri blagovni trgovini, zlasti držav Zahodnega Balkana.
Podpirala bo sklenitev dogovora med EU in ZDA o medsebojnem priznavanju varnostnih carinskih sistemov in se zavzemala za širitev tovrstnih dogovorov ali sporazumov o carinski varnosti z nekaterimi drugimi državami (Kitajska, Kanada). Sodelovala bo v pogajanjih v zvezi s sporazumi o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah s tretjimi državami, ki potekajo samostojno ali v okviru pogajanj za sporazume o prosti trgovini ali poglobljenem gospodarskem sodelovanju.
Na multilateralni ravni se bo Slovenija še naprej zavzemala za sklenitev pogajanj v okviru Svetovne zdravstvene organizacije za ambiciozni protokol o nadzoru nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki, ki bo na svetovni ravni vzpostavil učinkovite ukrepe za preprečevanje nezakonite proizvodnje in trgovine tobačnih izdelkov.
V okviru pogajanj pri Svetovni trgovinski organizaciji bo Slovenija dejavno sodelovala pri pogajanjih za sporazum o trgovinskih olajšavah, katerega določbe se večinoma nanašajo na carinske postopke in ravnanja, in podpirala Evropsko komisijo pri uveljavljanju pogajalskih stališč EU, s katerimi se omogoča mednarodna uveljavitev že doseženih carinskih standardov EU.

Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja ter priprave usklajevanja in sprejemanja zakonodajnih aktov v zvezi s statistiko. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih.
Zavzemala se bo za ustrezne dopolnitve nedavno predlagane uredbe o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v EU, ki jo Slovenija načeloma podpira, vendar predlaga nekatere spremembe, še naprej pa si bo (v skladu z delovnim programom Eurostata) prizadevala za polno izvajanje določil Uredbe o evropski statistiki, ki daje pravno podlago za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ter ponuja rešitve, s katerimi bi se lahko prožno odzvali na naraščajoče zahteve po novih statističnih podatkih na ravni EU, v pogojih kadrovskih in finančnih omejitev, v katerih delujejo statistični uradi, in z upoštevanjem uresničevanja splošnega cilja zmanjšanja administrativnih bremen. To naj bi dosegli z učinkovitejšim upravljanjem evropskega statističnega sistema in z večjo prožnostjo pri pripravi evropske statistike.

Vloga enotnega trga pri zagotavljanju konkurenčnega poslovnega okolja za podjetja, povečanju izbire za potrošnike ter ustvarjanju novih delovnih mest je ključna za doseganje ciljev strategije EU2020. Slovenija pozdravlja »Akt za enotni trg«, ki ga je aprila 2011 sprejela Evropska komisija kot kratkoročni pa tudi večletni delovni program tako Komisije kot držav članic, z namenom ponovnega zagona in krepitve delovanja enotnega trga. Akt je rezultat obravnave mnenj strokovne in druge javnosti, kar zagotavlja tudi politično podporo izvedbi aktivnosti, zapisanih v Aktu. Z Aktom je opredeljenih 12 področij, katerih urejanje bo pripomoglo k doseganju zastavljenih ciljev na področju enotnega trga, s tem pa tudi k ustvarjanju pogojev za doseganje gospodarskih ciljev. Slovenija je z zadovoljstvom ugotovila, da so med 12 področji številne naloge, ki jih je tudi sama opredelila kot prednostne za nadaljnjo krepitev delovanja enotnega trga, med drugim pravice intelektualne lastnine oziroma uvedba enotnega patentnega varstva, mobilnost delavcev oziroma posodobitev pravil priznavanja poklicnih kvalifikacij, podpora čezmejnega opravljanja storitev in krepitev socialnega podjetništva.
Prost pretok storitev – Slovenija pozdravlja pripravo »standardizacijskega paketa« Komisije, ki naj bi pripomogel k prilagoditvi sistema standardizacije na ravni EU tehnološkim in gospodarskim potrebam, kakor tudi k boljši vključitvi tega sistema v podporo izvajanju zakonodaje EU, javnih naročil in boljši vključitvi vseh zainteresiranih v pripravo in uporabo standardov. Pri tem je treba podpreti tudi spodbudo za pripravo in uporabo standardov na področju storitev, kadarkoli bi to bilo potrebno in primerno.
Intelektualna lastnina – Slovenija se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev enotnega patentnega varstva in pozdravlja predlog Uredbe o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva ter predlog Uredbe o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva z veljavno ureditvijo prevajanja. V okviru pogajanj za evropski patentni sistem se bo zavzemala za učinkovit, cenovno ugoden in pravno varen patentni sistem.
Boljša zakonodaja – Za Slovenijo je še vedno prednostna naloga nadaljevanje akcijskega programa za zmanjšanje administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012, odpravljanje administrativnih ovir, poenostavitev zakonodaje in pospešeno izvajanje presoje posledic predpisov. Podpirala bo tudi vse aktivnosti za praktično uveljavitev pravil »razumne zakonodaje«.
Pravo družb – V okviru sporočila Komisije Akt za mala podjetja si Slovenija prizadeva za čimprejšnje sprejetje Uredbe, ki določa statut evropske zasebne družbe. Namen uredbe je oblikovanje poslovnega okolja za mala in srednja podjetja, ki bo olajšalo čezmejno poslovanje in rast teh podjetij. S sprejetjem te uredbe bodo uresničene vse pobude, ki jih je predvidel Akt za mala podjetja.
Slovenija se bo zavzemala za sprejetje zakonodaje in drugih aktov na ravni Unije za ustrezno zagotavljanje možnosti, ki jih omogoča dobro delujoči enotni trg v korist podjetij in prebivalcev, tako Slovenije kot vseh preostalih držav članic.

Mala in srednje velika podjetja – V okviru politike spodbujanja malih in srednjih podjetij (MSP) bo Slovenija dejavno sledila razpravam ter novim pobudam v okviru Akta za mala podjetja. Prav tako bo Slovenija pospešeno izvajala pobudo EU Akta za mala podjetja (SBA). Evropska komisija bo v letih 2011 ter 2012 pripravila kar nekaj pobud v tem okviru, od področja dostopa do finančnih sredstev, področja standardizacije do spodbujanja oblikovanja ter promocije podjetništva v šolskem sistemu. Poseben poudarek bo na internacionalizaciji ter težavah MSP na tem področju.
Industrijska politika – V okviru industrijske politike EU se bo nadaljevalo izvajanje sodobne industrijske politike, ki temelji na vodilni pobudi EU2020 o industrijski politiki. Znotraj te pobude bomo še posebej osredotočeni na izvajanje ukrepov v SBA ter na okoljske vidike, ki za industrijo pomenijo tako oviro kakor izziv. Tukaj lahko izpostavimo tudi problematiko dostopa industrije do surovin. V okviru EU bo tudi zato vzpostavljeno inovacijsko partnerstvo na temo dostopa do surovin.

Slovenija pozdravlja dosežen napredek pri sprejemanju Direktive o pravicah potrošnikov in izraža pričakovanje, da bo direktiva sprejeta v prvi obravnavi. Pozdravljamo tudi predlog Direktive o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine, ki ga je Evropska komisija predložila Svetu aprila 2011, in namero Evropske komisije, da do konca leta 2011 predstavi zakonodajni predlog o alternativnem reševanju sporov in predlog revizije Direktive o paketnih potovanjih.

Kot je zapisano v novem Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011–2020, si bo Slovenija prizadevala za vzpostavljanje strukturnih partnerstev visokošolskih zavodov z gospodarstvom in drugimi inovacijskimi potenciali. Visoka zaposljivost izobraženih kadrov, mednarodna mobilnost ter pravičen dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija so zato med ključnimi cilji, ki bodo neposredno krepili konkurenčno sposobnost EU in slovenskega gospodarstva, za kar bo treba še okrepiti sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom pri oblikovanju in izvajanju takšnih študijskih programov, ki bodo nudili visokoizobraženim kadrom kompetence za hiter in učinkovit odziv na potrebe trga dela.
V ospredju slovenskih prizadevanj bo tudi povečanje avtonomije in odgovornosti visokošolskih institucij. Temu trendu sledimo tudi na področju zagotavljanja kakovosti, saj bomo prešli s programskega na institucionalno akreditiranje. Slovenija se bo posvetila tudi skrajševanju trajanja študija, vzpostavitvi pravičnejšega sistema, vključno s finančno podporo študentom, povečanju internacionalizacije visokošolskega izobraževanja, okrepitvi (javnega) vlaganja v visoko šolstvo ter izboljšanju učinkovitosti porabe sredstev.
Cilj navedenih ukrepov je tudi prispevati k doseganju cilja v okviru strategije Evropa 2020 na področju visokega šolstva: 40 % mlade generacije, stare od 30 do 34 let, naj bi pridobilo diplomo terciarnega izobraževanja.

Slovenija si je v okviru strategije EU2020 zadala cilj, da bo do leta 2020 v raziskave in razvoj vlagala 3 % BDP.
Pozdravlja objavo Zelene knjige: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU ter javno razpravo, ki pomenita začetek oblikovanja prihodnjega okvirnega programa, imenovanega Skupni strateški okvir. Na področju raziskav, razvoja in inovacij si bo Slovenija prizadevala za hitrejši razvoj in učinkovitejše delovanje Evropskega raziskovalnega prostora (ERP) ter za uveljavitev pete svoboščine – prostega pretoka znanja. Bistvo tega koncepta je vzpostavitev pretoka znanja, idej in raziskovalcev v Evropi, ki ga je Evropski svet med slovenskim predsedovanjem uvrstil med najpomembnejše prednostne naloge EU, in sicer kot t.i. Ljubljanski proces. V tem prostoru je vzpostavitev odličnih raziskovalnih infrastruktur eden ključnih dejavnikov spodbujanja razvoja trikotnika znanja, družbeno-gospodarskega razvoja ter konkurenčnosti Evrope in njenih regij. Slovenija se zavzema za posodobitev raziskovalnega, izobraževalnega in inovacijskega sistema, ki je pogoj za delovanje tega trikotnika. Ta zagotavlja ustrezno strukturo za oblikovanje in boljše usklajevanje politik, vezanih na ustvarjanje in prenos znanja.
Slovenija bo dejavno sodelovala pri pripravi novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije, ki bo po letu 2013 nadomestil sedanji 7. okvirni program. Podobno kot druge države članice EU tudi Slovenija podpira merilo odličnosti kot ključno za izbor in financiranje evropskih projektov in programov. Ob tem pa je v našem interesu in interesu mnogih držav članic, da se pri oblikovanju prihodnjega okvirnega programa upoštevajo ugotovitve Vmesnega poročila o 7. okvirnem programu ter več pozornosti nameni državam, ki ne dosegajo povprečne učinkovitosti v okvirnih programih.
Slovenija bo tudi v prihodnje delovala v skladu s svojimi prednostnimi cilji: povečati število raziskovalcev, dograjevati in izpopolnjevati velike raziskovalne infrastrukture, uveljavljati vseživljenjsko učenje in odpraviti administrativne ovire za pretok raziskovalcev. Več poudarka želi dati izboljševanju možnosti za razvoj raziskovalne kariere z družinam prijaznimi modeli, kar bi pritegnilo več žensk in pripadnikov mlajše generacije.

Za Slovenijo je ključno izvajanje ukrepov, določenih v Digitalni agendi, ki je ena izmed sedmih vodilnih pobud, ki jih predvideva strategija Evropa 2020. Strategija opredeljuje vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri uresničevanju ambicioznih evropskih ciljev do leta 2020, njen namen pa je zagotoviti trajne ekonomske in socialne koristi, ki jih omogoča enoten digitalni trg, temelječ na hitrem internetu in interoperabilnih aplikacijah oziroma storitvah. Slovenija si bo prednostno prizadevala za čimprejšnje sprejetje Programa za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP), ki je ključni element Digitalne agende. Cilj slednje je omogočiti širokopasovne povezave za vse Evropejce do leta 2013 in do leta 2020 širokopasovni dostop s hitrostjo 30 ali več megabajtov na sekundo ter tako premostiti digitalno vrzel.
Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA) marca 2012 poteče podaljšani mandat, zato se je že pričela razprava o ovrednotenju pa tudi o prihodnosti agencije. Slovenija pričakuje, da bo ENISA prevzela nove, dodatne in zelo pomembne naloge v zvezi z omrežno in informacijsko varnostjo ter se glede na vse večji pomen zagotavljanja varnosti omrežij in informacij v Evropski uniji zavzemala za trajni mandat.
Evropska komisija bo v končnem poročilu junija 2011 predstavila pregled stanja izvajanja prenovljene Uredbe o gostovanju (poteče junija 2012) in osnutek prenovljene uredbe. Slovenija bo tudi temu dosjeju namenila posebno pozornost.
Med ukrepi, ki jih je Evropska komisija sprejela v okviru Digitalne agende, je tudi prenova Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja do leta 2012, zlasti njenega okvira in načel v zvezi z zaračunavanjem dostopa in uporabe. Smernice za revizijo Direktive se pripravljajo v okviru evropskega projekta LAPSI (Pravni vidiki informacij javnega značaja). Evropska komisija je septembra 2010 začela javno posvetovanje o Direktivi EU o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Prispevki, zbrani med posvetovanjem, se bodo upoštevali pri ponovnem pregledu direktive.
E-uprava ostaja ključna pri podpori enotnemu trgu EU ter pri uresničevanju potreb državljanov in podjetnikov. Prav tako je njena vloga pomembna pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti javne uprave. Slovenija si prizadeva za izvajanje elektronskih storitev e-uprave, ki bodo omogočale čezmejno opravljanje storitev. Smernice tega razvoja so dane v Digitalni agendi in Akcijskem načrtu za razvoj e-uprave na ravni EU do leta 2015, politična podlaga za te smernice pa je bila dogovorjena že leta 2009 v ministrski deklaraciji, sprejeti na konferenci v Malmö. Slovenija sodeluje v različnih pilotnih projektih velikih razsežnosti okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), ki pomagajo državam članicam doseči interoperabilnost svojih storitev. Sodeluje tudi v komunitarnem programu za razvoj čezmejne interoperabilnosti, t.j. program ISA.

Slovenija si bo v skladu z Nacionalnim reformnim programom za obdobje 2011–2012 dejavno prizadevala za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Za zagotavljanje vključujoče rasti si je Slovenija zastavila uresničitev dveh ciljev do leta 2020:
– zaposlenih bo 75 % prebivalcev v starosti od 20 do 64 let;
– število revnih se bo zmanjšalo za 40.000.
Za ustvarjanje pogojev za večjo zaposljivost, aktivnost in usposobljenost posameznikov bodo sprejeti ukrepi na področju usposabljanja in izobraževanja ciljnih skupin, povezani z vseživljenjsko karierno orientacijo in drugimi oblikami pridobivanja znanja in kompetenc, ohranjanjem in ustvarjanjem novih delovnih mest (predvsem t.i. »zelenih delovnih mest«, »belih delovnih mest« in socialnega podjetništva), izvajanjem inovativnih projektov vključevanja ranljivih skupin na trg dela, predvsem v povezavi z ukrepi aktivacije. S tem je neposredno povezana socialna politika, pri čemer se poudarjata socialna aktivacija in vključenost. Ukrepi politike bodo usmerjeni v aktivacijske programe in storitve za povečanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter njihov razvoj. Programske ukrepe bodo spremljale strukturne in institucionalne spremembe.
Zakonodajno področje – Poskus spremembe Direktive o delovnem času je aprila 2009 po petih letih pogajanj propadel, kar Slovenija obžaluje. Pričakujemo, da bo Evropska komisija predložila nov predlog po zaključku posvetovanja s socialnimi partnerji. Predvsem zaradi učinkovitega izvajanja zdravstvene dejavnosti bo Slovenija še naprej zagovarjala potrebo po ohranitvi možnosti izjeme od najdaljšega tedenskega delovnega časa 48 ur (t.i. »opt-out«) v besedilu direktive in nujnost vključenosti varovalnih klavzul v obstoječem obsegu v besedilo novega predloga.
Slovenija bo sodelovala tudi pri nadaljnji obravnavi predloga Direktive o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Direktiva je za Slovenijo zelo pomembna, saj bi lahko bistveno vplivala na slovensko zakonodajo na področju organizacije porodniškega in starševskega dopusta. Slovenija načeloma podpira spreminjanje direktive z vidika, da ta na evropski ravni lahko doprinese k večji varnosti nosečih in doječih mater. Vendar se z obstoječim predlogom ne strinjamo, ker z vidika nacionalne zakonodaje omejuje enake možnosti ženske in moškega oziroma matere in očeta ter zmanjšuje varstvo noseče delavke in še nerojenega otroka. Slovenija ne bo pristala na zniževanje obstoječih standardov na tem področju, zato se v iskanju kompromisne rešitve zavzema za oblikovanje premostitvene določbe (pasarelle), ki bo napotovala k uporabi obstoječih nacionalnih zakonodaj. Slovenija bo podprla ponovno analizo vplivov, še posebej z vidika amandmajev evropskega parlamenta.
Slovenija podpira tudi revizijo Direktive o poklicnih kvalifikacijah. Nov zakonodajni predlog pričakujemo v letu 2012, izhodišča zanj pa bo Evropska komisija objavila predvidoma jeseni 2011 v zeleni knjigi in evalvacijskem poročilu kot rezultatu predhodnega posvetovanja. Slovenija se zavzema predvsem za deregulacijo poklicev, ki lahko pomembno prispeva k boljšemu delovanju enotnega trga.
Med predsedovanjem prihodnjega tria bo Evropska komisija objavila vrsto zakonodajnih predlogov o varnosti in zdravju pri delu (elektromagnetna polja, mišično-skeletno tveganje, varnost pomorskih delavcev). Slovenija bo dejavno sodelovala pri sprejemanju aktov ter se zavzemala za zagotavljanje čim višje stopnje varnosti in zdravja pri delu.
Evropsko leto 2012 bo Leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Slovenija je že pri oblikovanju besedila sklepa o evropskem letu poudarjala pomen medgeneracijske solidarnosti, zato bodo vsa njena prizadevanja in aktivnosti v okviru evropskega leta usmerjeni h krepitvi obstoječih oblik in razvoju novih oblik solidarnosti med generacijami.
Na področju koordinacije sistemov socialne varnosti za delavce migrante bo Slovenija še naprej aktivno sodelovala pri nadaljevanju dela na Uredbi 883/04 in njeni izvedbeni uredbi; še posebej na področjih, ki so bila zaznana kot problematična oz pomanjkljivo urejena, glede na dejstvo da gre za pravni akt, ki se je začel uporabljati šele pred kratkim.

Slovenija podpira krepitev integracije načela enakosti spolov v strategiji EU2020, s posebnim poudarkom na vključevanju žensk na trg dela, odpravi razlik v plačilu med ženskami in moškimi, preseganju stereotipov na področju izobraževanja, zmanjševanju revščine, usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter na zagotavljanju enakosti spolov v odzivih na gospodarsko in finančno krizo.
Slovenija si bo na evropski ravni prizadevala za uresničevanje Strategije za enakost žensk in moških 2010–2015, ki temelji na Načrtu za enakost žensk in moških 2006–2010 in na Evropskem paktu za enakost spolov ter določa ukrepe na petih prednostnih področjih iz Listine žensk (ekonomska neodvisnost, enako plačilo za enako oziroma enakovredno delo, enakost pri odločanju, enakost, dostojanstvo in odprava nasilja zaradi spola, enakost spolov v zunanji politiki).
Slovenija bo sodelovala pri pripravi mnenj Svetovalnega odbora Evropske komisije za enake možnosti žensk in moških, s katerimi želi odbor opozoriti na vidik spola pri oblikovanju politik in sprejemanju odločitev ter se zavzema za krepitev integracije načela enakosti spolov v vse politike.
Med predsedovanjem prihodnjega tria bo Evropska komisija izvedla vrsto aktivnosti za doseganje enakosti spolov, še posebej na področju zaposlovanja in na mestih odločanja v gospodarstvu. Slovenija bo dejavno sodelovala pri spremljanju aktivnosti, podajanju predlogov ter se zavzemala za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških na omenjenih področjih.
Prav tako bo sodelovala pri nadaljevanju sistematičnega spremljanja izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, in sicer pri oblikovanju indikatorjev na področju »Ženske in okolje« ter pri dogovoru o delu na ravni EU v prihodnjem obdobju.
Na zakonodajnem področju bo Slovenija še naprej sodelovala pri sprejemanju Direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, s katero želi EU vzpostaviti enotno najmanjšo raven zaščite pred diskriminacijo zaradi naštetih osebnih okoliščin tudi zunaj zaposlovanja, dela in poklicnega usposabljanja.

Evropski sistemi zdravstvenega varstva se soočajo s skupnimi izzivi, ki so posledica demografskih gibanj in sprememb starostne strukture prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni, hitrega razvoja novih zdravstvenih tehnologij in globalizacije, ki po eni strani povečuje dostopnost do informacij o možnostih zdravljenja, po drugi pa prinaša nova tveganja zaradi širjenja bolezni in negotovosti zaradi gospodarske in finančne krize.
Slovenija bo dejavno sodelovala pri javnih posvetovanjih in podprla sprejemanje odločitev v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem nenalezljivih kroničnih bolezni, ki imajo za cilj sprejem akcijskega načrta v letu 2012, v zvezi z aktivnim in zdravim staranjem ter zmanjševanjem neenakosti v zdravju, ki so tudi prednostne naloge naslednjega tria. V tem okviru bo še naprej dejavno sodelovala pri izvajanju skupnih ukrepov na posameznih področjih, od katerih je za Slovenijo še posebej pomembno Evropsko partnerstvo za boj proti raku, ki ga Slovenija tudi vodi.
V okviru načrtovane revizije direktive 2001/37/ES o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov se bo Slovenija zavzemala, da se področje direktive razširi, da se prepovejo nove oblike nikotinskih in tobačnih izdelkov ter sprejmejo dodatni ukrepi, ki dokazano prispevajo k zmanjševanju izpostavljenosti tobačnemu dimu, vplivajo na zmanjševanje rabe tobačnih izdelkov in spodbujajo opustitev kajenja pri tistih, ki že kadijo. V okviru možnega predloga Komisije za revizijo Strategije EU na področju alkohola in zdravja se bo Slovenija zavzemala za rešitve, ki bodo v največji možni meri prispevale k zmanjševanju škodljive in tvegane rabe alkohola, še posebej na področju zmanjševanja finančne dostopnosti alkohola in nadaljnjega omejevanja trženja alkoholnih pijač.
Na področju obvladovanja nalezljivih bolezni in izboljšanja zdravstvene varnosti bo Slovenija sodelovala v ovrednotenju do sedaj izvedenih ukrepov in dejavno prispevala k pripravi nadaljnjih koordiniranih aktivnosti v EU. V Svežnju o zdravstveni varnosti, ki bo pripravljen do konca leta 2011 in bo zajemal oceno opravljenih aktivnosti in prihodnjo strategijo pripravljenosti na zdravstvene grožnje, vključno s pandemijami, bo za Slovenijo kot malo državo članico še posebej pomemben skupen nastop do industrije pri nabavi zdravil in cepiv.
Po sprejetju Direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu bo potekala intenzivna priprava izvedbenih aktov Komisije, ki so ključnega pomena za njeno izvajanje in celovit prenos v nacionalno zakonodajo. Slovenija si bo prizadevala za rešitve, ki bodo zagotavljale čim višjo varnost in zaščito pacientov pri urejanju medsebojnega priznavanja receptov in za čimprejšnji sprejem meril za delovanje evropskih mrež referenčnih centrov, za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij ter eZdravja.
Posebna pozornost bo namenjena uveljavljanju pomena zdravja v ukrepih in aktivnostih za uresničevanje ciljev strategije EU2020 in pripravam strateških usmeritev za izboljšanje zdravja v EU po letu 2013.

Na področju zdravil bo Slovenija sodelovala v aktivnostih in razpravi o novem predlogu Evropske komisije glede spremembe direktive 2001/83/EC na področju informacij za bolnike. Zavzemala se bo, da bo predlog omogočil ustrezno informiranje širše javnosti o zdravilih, ki se izdajajo na recept, ob hkratni ohranitvi prepovedi oglaševanja teh zdravil.
Na področju kliničnih preskušanj zdravil bo Slovenija dejavno sodelovala v aktivnostih in razpravi o novem predlogu sprememb direktive 2001/20/EC, ki ureja klinična preskušanja zdravil in bo predstavljen Svetu EU predvidoma v prvem četrtletju leta 2011. Predlog naj bi odpravil nekatere pomanjkljivosti sedanje zakonodaje, predvsem pa heterogenost postopkov in standardov odločanja.
Na področju medicinskih pripomočkov potekajo obsežne priprave na oblikovanje predloga sprememb zakonodaje oziroma vseh treh direktiv na tem področju (MDD, AIVD in IVD). Slovenija bo sodelovala v aktivnostih in razpravi v telesih Evropske komisije glede možnosti, ki jih je treba zagotoviti z novo zakonodajo, tako z vidika inovativnosti kot z vidika potrebe po izboljšanju obstoječe zakonodaje glede koherentnosti, jasnosti in upoštevanja obstoječih pravnih praznin.
Na področju cen zdravil potekajo obsežne priprave na oblikovanje predloga sprememb zakonodaje oziroma direktive 89/105/EEC – t.i. »transparenčna« direktiva, ki ureja področje cen zdravil in povračila iz javnih sredstev. Slovenija bo dejavno sodelovala v aktivnostih in razpravi v telesih Evropske komisije glede možnosti, ki jih je treba zagotoviti z novo zakonodajo, tako z vidika podpore inovativnosti kot z vidika vzdržnosti sistema javnih financ in usklajenosti pristopov pri vrednotenju zdravil.

V postopku soodločanja se bo nadaljevala razprava o treh predlogih uredb (predlog uredbe o detergentih, ki omejuje vsebnost fosfatov v pralnih praških za gospodinjstva, predlog uredbe o predhodnih sestavinah za eksplozive, ki omejuje dostopnost nekaterih kemikalij za fizične osebe, in predlog uredbe o biocidnih proizvodih). Slovenija vse predloge podpira in bo tudi v nadaljnji razpravi delovala v tej smeri, pri čemer pa bo zagovarjala predvsem pragmatične rešitve, ki bodo prispevale k uresničevanju osnovnega namena in ciljev predlogov (varovanje zdravja ljudi in okolja in delovanje skupnega evropskega trga) ob najmanjših možnih administrativnih obremenitvah tako za izvajalce kot tudi za upravne in nadzorne organe.
Obravnava predloga Uredbe o biocidnih proizvodih se bo nadaljevala v drugem branju; glavnina dela bo usmerjena k usklajevanju tehničnih in strokovnih vprašanj in rešitev. Slovenija bo pri tem delovala predvsem na podlagi svojih dosedanjih izkušenj na tem področju in zagovarjala tehnično izvedljive, racionalne in učinkovite rešitve, ki bodo predvsem prispevale k ohranjanju visoke zaščite zdravja ljudi in okolja.
V drugi polovici 2011 se bo začela razprava o novem predlogu prenovitve uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij, ki ga je Evropska komisija poslala v obravnavo 5. 5. 2011. Natančnejši potek še ni znan, saj je madžarsko predsedstvo opravilo le prvo informativno obravnavo predloga, vsebinski del pa bo prepustilo Poljski. Po prvih ocenah predlog prinaša obsežnejše spremembe tudi na področju pristojnosti Komisije in držav članic pri izvajanju nadzora izvoza kemikalij in na mednarodni ravni, zato je pričakovati dolga in zahtevna pogajanja predvsem o ohranitvi vloge in pristojnosti držav članic.
Na globalni ravni bodo potekale intenzivne priprave in usklajevanja za 3. srečanje mednarodne pogajalske skupine za pripravo mednarodno obvezujočega dokumenta za živo srebro. Slovenija se bo vključevala v delovne skupine na tehnični ravni in prispevala izkušnje, ki jih ima z živim srebrom v Idriji. Med pomembnejšimi nalogami bo tudi usklajevanje stališč na ravni EU za Mednarodno konferenco o upravljanju s kemikalijami.

Sodelovanje med državami članicami in institucijami EU na področju izobraževanja in usposabljanja je bistvenega pomena, če želi Evropa postati vodilna sila v gospodarstvu, ki temelji na znanju. Prožnost in varnost, potrebni za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, sta odvisni od tega, da vsi državljani vse življenje pridobivajo ključne kompetence in posodabljajo svoje spretnosti. Vseživljenjsko učenje spodbuja ustvarjalnost in inovacije ter omogoča polno gospodarsko in družbeno udeležbo.
Slovenija bo veliko pozornost posvetila programu Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira, saj je ta pomembno izhodišče za sodelovanje in podporo na področju izobraževanja v okviru procesa »Izobraževanje in usposabljanje 2020«. V postopku obravnave si bo prizadevala, da se struktura obstoječih programov ne bi spremenila.
Področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja je za Slovenijo eno od prednostnih. Prizadevala si bo uresničevati kratkoročne cilje iz »Bruškega komunikeja«.
Na področju izobraževanja bo predvsem poskušala izboljšati vidnost in pomen izobraževanja odraslih v okviru strategije Evropa 2020. V ta namen se bo zavzemala za vzpostavitev politične delovne skupine za uresničevanje Akcijskega načrta za izobraževanje odraslih. Ta skupina bo svoje delovanje po potrebi usklajevala z ostalimi delovnimi skupinami v okviru koordinacije procesa “Izobraževanje in usposabljanje 2020”. Prav tako se bo Slovenija zavzemala za nadaljevanje izmenjave izkušenj in dobrih praks.
Na področju priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja si bo Slovenija prizadevala za priznavanje tako pridobljenih znanj tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Na nacionalni ravni Slovenija načrtuje vključitev teh znanj preko nacionalnih poklicnih kvalifikacij v slovensko ogrodje kvalifikacij.

Glavna prednostna naloga v prihodnjem obdobju bo participacija mladih, s posebnim poudarkom na participaciji v demokratičnem življenju. V okviru tega si bo Slovenija prizadevala za civilno udejstvovanje in participacijo mladih, za povečanje vloge mladinskega dela ter razvijala ključne dejavnosti, katerih cilj je spodbujati participacijo mladih.
V Sloveniji je prostovoljstvo tradicionalen pojav, zelo dejavno so vanj vključeni mladi. Raznovrstne prostovoljne aktivnosti potekajo v mladinskih organizacijah in drugih, predvsem nevladnih oblikah aktivne civilne družbe. V letu 2011 sprejeti Zakon o prostovoljstvu izboljšuje položaj prostovoljnega dela in organizacij. Prostovoljstvo zelo učinkovito prispeva k spodbujanju aktivnega državljanstva in izboljšuje zaposlitvene možnosti; zlasti je to poudarjeno v letu 2011– Letu prostovoljstva. Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala spodbujati prostovoljstvo in aktivno državljanstvo ter medkulturni dialog.
Hkrati s tesnejšim povezovanjem mladinskih politik na horizontalni ravni bo Slovenija prednostno uveljavljala ukrepe, ki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj strukturnega dialoga med predstavniki mladinskega polja in vladnimi organi.

Slovenija bo v času predsedovanja prihodnjega tria dejavna pri izvajanju v letu 2010 sprejetega Delovnega načrta za področje kulture 2011–2014. Prizadevala si bo za uresničevanje petih prioritet delovnega načrta, in sicer: kulturne in jezikovne raznolikosti, mednarodnega dialoga ter dostopne in vključujoče kulture; kulturne in ustvarjalne industrije; kompetenc in mobilnosti; kulturne dediščine, vključno z mobilnostjo zbirk; kulture v zunanjih odnosih; statističnih podatkov s področja kulture.
V okviru delovnega načrta za kulturo bo poseben poudarek na kulturi v zunanjih odnosih. Slovenija si bo prizadevala za krepitev sodelovanja in tudi za svojo dejavno vlogo na tem zanjo tako pomembnem področju, kjer so predvideni tudi skupni sestanki predstavnikov držav, ki so odgovorni za področje kulture in zunanjih zadev.
Kulturni odnosi in kulturno življenje v EU temeljijo na spoštovanju različnosti. Kulturi in medkulturnemu dialogu se priznava velik pomen pri učenju razumevanja vrednot, razumevanju med kulturami, socialne usklajenosti in stabilnosti, ki temeljijo na načelu sprejemanja drugih z vsemi njihovimi različnostmi ter na načelu svobode izražanja. Slovenija si bo še naprej prizadevala za razvijanje medkulturnega dialoga in medkulturnih kompetenc, pa tudi za vključitev kulturnih tematik v druge politike – predvsem mladinsko in zunanjo politiko, znanost, avdiovizualno politiko ter politiko izobraževanja.
V sklopu agende EU na področju inovacij bo Slovenija delovala v smeri vzpostavitve tesnejšega sodelovanja med kulturnimi, kreativnimi in drugimi sektorji, predvsem gospodarskim, znanstvenim, izobraževalnim in tehnološkim. Posebno pozornost bo namenila politikam in virom za nadaljnji razvoj kulturnih in kreativnih industrij.
V postopku obravnave prihodnjih programov Media, Kultura in Evropa za državljane v naslednjem večletnem finančnem okviru bo Slovenija zagovarjala avtonomnost posameznih programov. Pri programu Media bo zanjo pomembna pozitivna diskriminacija za manjše države, kot prednostni področji pa bo navajala digitalizacijo ter spodbujanje novih poti distribucije.
Slovenija bo tudi v prihodnje nadaljevala s prizadevanji, da se kot eden od možnih ukrepov za izboljšanje položaja založnikov knjig v jezikih z majhnim številom govorcev vzpostavi možnost odobritve ničelne stopnje DDV na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem. Tak ukrep bi bil zlasti smiseln pri majhnih jezikovnih skupnostih, kjer proti njegovi uvedbi ne more biti argumentov notranjega trga, saj gre za prodajo knjig majhnih jezikov, ki se odvija na lokalni ravni in s tem ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.
Slovenija si bo prizadevala za vzpostavitev skupnega evropskega portala, v katerega bi se vključevali vsi nacionalni portali, ki prispevajo informacije o pogojih za mobilnost na področju kulture. Tak portal bi na enem mestu zagotovil potrebne informacije o davčnih, delovnih, avtorskopravnih, vizumskih, zavarovalnih in drugih sistemih v posameznih državah, obenem pa ponudil informacije o umetniških rezidencah, mednarodnih festivalih, mobilnih umetniških skupinah ter o medresorskih povezovanjih. Pri zasnovi portala mora imeti posebno mesto skrb za njegovo večjezičnost.
Mediji imajo pomembno vlogo pri uresničevanju svobode govora in pravice do obveščenosti. Prednost novih medijev je možnost takojšnjega odziva na objavljene vsebine (komentarji) in objavljanja vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, kar pozitivno vpliva na aktivno participacijo, demokratičnost, socialno izključenost in medkulturno izmenjavo. Spodbujanje medijske pismenosti pri mladih mora potekati v okviru kurikuluma, za srednjo in starejšo generacijo ter ljudi s posebnimi potrebami pa je treba izvajati usposabljanje zunaj institucionalnih programov. Sredstva je treba zagotavljati v okviru nacionalnih programov in programov EU.
Spletna distribucija avdiovizualnih del je razmeroma nov način dostopa do avdiovizualnih del. Na konferenci »Spletne vsebine za ustvarjalnost«, ki je bila leta 2008 organizirana na Brdu pri Kranju, je bilo poudarjeno, da so največja ovira za razvoj evropskega spletnega trga avdiovizualnih in glasbenih del piratstvo, kršenje pravic intelektualne lastnine, fragmentacija trga in neobstoj ureditve čezmejnih avtorskih pravic (multiple territory licensing). Slovenija bo spodbujala Komisijo, naj nadaljuje z ukrepi za ureditev pravic intelektualne lastnine na ravni EU (direktiva) in ukrepi za razvoj evropskega spletnega trga avdiovizualnih in glasbenih del, s tem pa bo posledično vplivala na večjo cirkulacijo ter tudi večjo produkcijo.

V času predsedovanja prihodnjega tria Poljske, Danske in Cipra bo še naprej aktualno delo na podlagi akcijskega načrta »Pierre de Coubertin«, ki ga sestavlja 53 aktivnosti z naslednjih področij: družbene vloge športa, gospodarske dimenzije športa ter organizacije športa. Dejavnosti v akcijskem načrtu sledijo strukturi Bele knjige o športu, sprejete leta 2007. Slovenija bo tudi v prihodnosti dejavno sodelovala pri uresničevanju predlaganih ukrepov akcijskega načrta.
V Sloveniji ima šport v družbi posebno pomembno vlogo ter izredno kohezivno moč, zato je izvrstno orodje za vključevanje marginalnih in drugih skupin v družbo. Slovenija si bo prizadevala pozitivni vpliv športa še naprej uveljavljati z izvajanjem projektov, predvsem na lokalni ravni, zlasti pa na ravni osnovnih oblik športne organiziranosti (''grassroot sport''), s čimer bo prispevala tudi k doseganju cilja lažje vključitve neprivilegiranih družbenih skupin v družbo.
Izkušnje v Sloveniji kažejo na to, da je lahko šport izvrstno orodje za vključevanje socialno ali drugače zapostavljenih oziroma ranljivih skupin mladih, za njihovo aktivno participacijo v družbenih procesih, uspešnost v izobraževanju in zaposlovanju kot pomembnima dejavnikoma življenjske blaginje. Posebno vlogo lahko šport odigra pri vključevanju marginalnih neprivilegiranih skupin v družbo oziroma nazaj na trg delovne sile, neprecenljiv vpliv pa ima tudi na zdravje. Aktivnosti na področju športa so še zlasti poudarjene v letu 2011 – Letu prostovoljstva, saj je šport neločljivo povezan s prostovoljstvom.
Slovenija si bo prizadevala prispevati k oblikovanju evropske razsežnosti integritete športa z začetnim poudarkom na preprečevanju vnaprejšnjih dogovorov o rezultatih tekem.
Zavzemala se bo tudi za boj proti dopingu v skladu s kodeksom WADA (World Anti-Doping Agency). Glede zastopanja v WADA bo Slovenija tudi v prihodnjem obdobju zagovarjala stališče, naj države članice EU pri ključnih vprašanjih nastopajo enotno in usklajeno.

Slovenija vidi na področju prometne politike kot prednostno nalogo poenotenje pogledov držav članic na bistvene elemente nove Bele knjige o prometni politiki EU, ki na ravni Unije primerno opredeljuje osnovne cilje in ukrepe za njihovo uresničevanje. Med bistvene elemente prihodnje prometne politike EU sodi integracija načel trajnosti v prometni sektor ter pospešeno zagotavljanje pogojev za razvoj na področju znanosti in tehnoloških rešitev. Razvoj na področju znanosti in nove tehnološke rešitve so edina stvarna podlaga za uveljavljanje cilja razklepanja povezav med gospodarsko rastjo in negativnimi vplivi na okolje, tako da se sočasno zagotavlja rast blaginje državljanov EU. Skladno z navedenim bi Slovenija lahko podprla oblikovanje sklepov Sveta EU, glede na različne poglede držav članic pa tudi oblikovanje skupine prijateljev predsedstva z nalogo oblikovanja sklepov Sveta k Beli knjigi: ''Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu''.
Med ukrepi prihodnje prometne politike do leta 2030 je med drugim navedena tudi vzpostavitev v celoti funkcionalnega in multimodalnega »osrednjega (jedrnega) TEN-T omrežja« (TEN-T, Trans-European Transport Network). V skladu s tem bo Slovenija posebno pozornost namenila reviziji odločbe o Vseevropskem prometnem omrežju – –TEN-T omrežju(1). Slovenija načeloma podpira prihodnjo revizijo TEN-T omrežja in koncept njegove delitve na celovito in osrednje (jedrno) omrežje. Pri tem se zavzema, da se tudi v prihodnjem TEN-T omrežju ohrani sedanjih 30 prioritetnih projektov in v tem okviru tudi prednostni projekt št. 6(2) ter da se okrepi pomen X. koridorja(3), tudi v povezavi z Zahodnim Balkanom, ki je pomembno interesno območje Slovenije. Prihodnja politika TEN-T omrežja ravno tako ne sme zanemariti kohezijske politike EU. Povezovanje med novimi državami članicami ter med novimi in starimi članicami EU izpostavlja tudi nova Bela knjiga o prometni politiki. Pri tem Slovenija poudarja, da se morajo pri oblikovanju prihodnjega evropskega omrežja poleg obstoječih blagovnih tokov upoštevati tudi potencialni prometni tokovi, ki bi razbremenili sedanje, že tako preveč obremenjene osi. V tem smislu je za Slovenijo najpomembnejši transportni potencial severnega Jadrana s pristaniščem Koper in njegovimi zalednimi povezavami, pri čemer bo v prihodnje predvsem pomembna posodobitev železniških povezav v Sloveniji. V tem kontekstu je za Slovenijo, v smislu poenostavitve in posodobitve zakonodajnega okvira za dostop do trga železniškega prometa in povečanja konkurence na njem ter integracije trga z namenom razvoja učinkovitih in zmogljivih storitev železniškega prometa, pomembna tudi prenova zakonodaje prvega železniškega svežnja(4). Slovenija si namreč zelo prizadeva za reorganizacijo železniškega sektorja in posodabljanje železniške infrastrukture, s ciljem povečanja njegove učinkovitosti.
Za Slovenijo je pomembna tudi varnost cestnega prometa. V letu 2010 objavljeno Sporočilo Komisije: »Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020« in nova Bela knjiga o prometni politiki na področju varnosti cestnega prometa postavljata za cilj do leta 2020 prepolovitev števila smrtnih žrtev in huje telesno poškodovanih. Bela knjiga pa kot izhodišče izpostavlja ''Vizijo Nič'' – nič smrtnih žrtev in huje telesno poškodovanih na evropskih cestah. Pri tem poudarja, da višji stroški, ki nastanejo zaradi poslabšanja varnosti v prometu, ovirajo tudi ekonomsko konkurenčnost. Glede na to mora biti zagotavljanje prometne varnosti na vrhu prioritetnih nalog EU. Zaradi navedene vizije se predvidevajo okrepljene dejavnosti in ukrepi tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji.
Z namenom zagotovitve boljših pogojev za izobraževanje in delo pomorščakov bo Slovenija na področju pomorstva prioritetno spremljala razvoj evropske socialne agende za pomorski promet. Kadri v pomorstvu so deficitarni tako v Sloveniji kot v svetu, zato si bo za nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva treba prizadevati za zagotovitev boljših socialnih pogojev za pomorščake, saj je to eden izmed glavnih razlogov za pomanjkanje interesa za poklic pomorščaka. Slovenija si bo še naprej dejavno prizadevala v čim krajšem možnem času ratificirati Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu (MLC – »Maritime Labour Convention«) Mednarodne organizacije dela in s tem zagotoviti boljšo in celovito socialno varnost slovenskih pomorščakov. Vzporedno s tem si bo Slovenija prizadevala posodobiti izobraževalne programe na področju pomorstva v skladu z Manilskimi spremembami Konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje (STCW – »Maritime Labour Convention«). Vse aktivnosti, ki jih Slovenija načrtuje v letih 2011–2012 na tem področju, bodo potekale sočasno s prizadevanji EU za sprejetje evropske socialne agende za pomorski promet, ki bo zagotovila boljše pogoje za pomorščake na ravni celotne EU in ne le v posamezni državi članici. Na področju pomorstva bo Slovenija posvetila pozornost tudi spomladi 2011 dani pobudi Evropske komisije za oblikovanje pomorske strategije za jadransko-jonski pomorski bazen, s katero naj bi naredili korak naprej v izvajanju celostne pomorske politike v Sredozemlju. Slovenija bo kot ena izmed treh sodelujočih držav članic EU (Slovenija, Italija in Grčija) v omenjeni pomorski strategiji tvorno sodelovala pri njenem nadaljnjem razvoju.
Na letalskem področju je za Slovenijo pomemben tudi t.i. sveženj o letališčih, ki bo vseboval predloge glede urejanja letaliških zmogljivosti, dodeljevanja slotov in zemeljske oskrbe. V okviru optimalnejše uporabe evropskega letališkega omrežja, ki je del tega svežnja, je treba zagotoviti tudi ustrezno mesto slovenskim letališčem. Navedeno je za Slovenijo dolgoročni cilj razvoja civilnega letalstva v Sloveniji.

Ključne usmeritve energetske politike EU je februarja 2011 sprejel Evropski svet na podlagi dveh sporočil: Energija 2020 in Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje.
Delujoč, medsebojno povezan in integriran notranji energetski trg ostaja prioriteta EU. Slovenija bo dejavno sodelovala pri sprejetju predloga Uredbe o celovitosti in preglednosti energetskih trgov, ki bo vzpostavila okvir za učinkovito odkrivanje in odvračanje od zlorab na energetskem trgu EU. Slovenija bo tudi še naprej zagovarjala ključno vlogo Agencije za sodelovanje evropskih regulatorjev (ACER) s sedežem v Ljubljani ter podpirala vsebinsko širitev njenih pristojnosti in kadrovsko okrepitev.
EU mora posodobiti in razširiti svojo energetsko infrastrukturo in okrepiti čezmejne povezave omrežij, kajti to je ključno za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. Prednostni načrt projektov bo tudi podlaga za nadaljnje finančne odločitve glede konkretnih projektov EU, zato bo Slovenija zagovarjala prednostne koridorje, ki so pomembni za našo državo, ter si prizadevala za nediskriminacijsko obravnavo vseh projektov, ki prispevajo k večji zanesljivosti oskrbe. Pri oblikovanju metodologije za izbor prednostnih projektov na ravni EU bomo opozarjali, da je poleg čezmejnih povezav treba upoštevati tudi nadgradnjo obstoječih omrežij.
Strategija EU2020 energetsko učinkovitost navaja kot enega od bistvenih ukrepov za povečanje zanesljive oskrbe z energijo ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za doseganje cilja 20 % prihrankov porabe energije v primerjavi z napovedmi do leta 2020 predvideva večje število instrumentov predvsem na področju zgradb in industrije. Ustrezne pobude in zakonodaja bodo sledile že v letu 2011, med drugim tudi Direktiva o energetski učinkovitosti in varčevanju z energijo. Slovenija kot najboljši način za doseganje ciljev podpira oblikovanje celovite politike na ravni posamezne države, na ravni EU pa oblikovanje instrumentov v podporo tem politikam. Pomembno pa je izpostaviti, da bo pri delitvi tehnične pomoči in sredstev nujno upoštevati načelo solidarnosti, s tem pa tudi stopnjo gospodarske razvitosti in doseženo stanje učinkovite rabe energije.
Z namenom doseganja trajnostnega cilja pa bodo EU in države članice spodbujale naložbe v obnovljive vire ter varne in trajnostne nizkoogljične tehnologije, pa tudi izvajanje prednostnih nalog, določenih v evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo. Pametna omrežja so eno izmed ključnih področij ne samo zaradi modernizacije infrastrukture, pač pa tudi zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti. Slovenija bo na ravni EU zagovarjala pobude in zakonodajo, ki bodo usmerjene v nadaljnji razvoj pametnih omrežij.
Na področju zunanje energetske politike bo Slovenija še naprej podpirala pristop »govoriti z enim glasom« v razmerju do tretjih držav, zato bo dejavno obravnavala Sporočilo o zanesljivi oskrbi z energijo in mednarodnem sodelovanju, ki bo predstavljeno v drugi polovici leta 2011. Posebej pomembna je večja pozornost sosednjim regijam in že vzpostavljenim mehanizmom, kot je npr. Pogodba o energetski skupnosti. Za Slovenijo sta predvsem pomembna Južni koridor in južno Sredozemlje. Energetski dialog z Rusijo naj podpira doseganje ruskih energetskih virov po obstoječih in tudi novih poteh, kot je npr. Južni tok. Pomembna je torej ne samo diverzifikacija virov, pač pa tudi poti.
Spremembe na področju energetike so dolgoročne, zato bo Komisija konec leta 2011 predložila tudi strategijo z naslovom Časovni načrt za energetiko do leta 2050. Slovenija bo zato posebno pozornost namenila tudi razpravi o tem dolgoročnem strateškem dokumentu. Takšen načrt bo predstavil vrsto razvojnih možnosti za energetski sistem EU do leta 2050 za preoblikovanje v nizkoogljičen in z viri gospodaren sistem, ki bo omogočal boljšo oceno sedanjih odločitev in boljše razumevanje danes potrebnih strateško pomembnih odločitev, kot je npr. načrtovanje infrastrukture.

Varnost jedrskih objektov je prednostna naloga Slovenije; upoštevajo se vsi mednarodno veljavni varnostni standardi. Zaenkrat Slovenija ne razmišlja o opustitvi možnosti rabe jedrske energije v prihodnje, pri čemer pa mora biti varnost na prvem mestu. Pri izvajanju t.i. varnostnih stresnih testov jedrskih elektrarn v EU si bo Slovenija prizadevala za nepristransko strokovno obravnavo vseh relevantnih objektov ter za učinkovite in strokovne rešitve v prihodnje.
V razpravah o predlogu direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki se bo Slovenija zavzemala, da bo direktiva obsegala tudi izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke, ki preidejo iz vojaške pristojnosti za stalno pod civilno pristojnost. Zavzemala se bo za učinkovitejše rešitve pri številu predpisanih strateških dokumentov na tem področju ter za ekonomsko učinkovite rešitve in možnost odlaganja radioaktivnih odpadkov tudi zunaj Skupnosti, če so izpolnjeni pogoji za to. Cena takšnega objekta ni bistveno odvisna od njegove velikosti, zato bi bili večji objekti z ekonomskega vidika lažje izvedljivi. Poleg tega je veliko lažje izvajati varnostne ukrepe v enem večjem objektu kot v več manjših.
Slovenija namerava biti dejavno vključena v razpravo o novi direktivi o temeljnih varnostnih standardih varstva pred sevanji, ko bo ta predložena v obravnavo, obenem pa bo podpirala sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami na področju sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrski varnosti.

Ključna prednostna naloga Slovenije na področju kmetijstva bo dejavno sodelovanje pri reformi skupne kmetijske politike. Slovenija zagovarja ohranitev javnih podpor kmetijskemu sektorju v okviru dvostebrne strukture SKP, s skupnimi pravili na ravni EU in potrebnim obsegom proračunskih sredstev. Pri tem naj bi I. steber predvsem prispeval k zagotavljanju dohodkovne varnosti in stabilnosti ter posredno k zagotavljanju javnih dobrin in storitev, povezanih s kmetijstvom, kot so varstvo okolja, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali. Politika razvoja podeželja v okviru II. stebra pa naj bi bila okvir, ki bi državam članicam zagotovil zadostno prožnost za reševanje specifičnih problemov, vezanih na spodbujanje konkurenčnosti, upravljanje z naravnimi viri in razvoj podeželskih območij.
Slovenija se zaveda, da bodo za doseganje večje enakosti pri izvajanju sistema neposrednih plačil potrebne določene prerazporeditve sredstev med državami članicami, pri čemer je pomembno, da pri novi razdelitvi izhajamo iz obstoječe razporeditve sredstev. Postopnost sprememb sistema neposrednih plačil je pomembna zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev v kmetijstvu, dohodkovne varnosti pridelovalcev in javnih dobrin, povezanih s kmetijstvom.
Nadaljnja liberalizacija in globalizacija, rast prebivalstva in s tem povečano povpraševanje po hrani, odvisnost od energentov in možni negativni učinki podnebnih sprememb bodo prispevali k večjemu nihanju na kmetijskih trgih. Zato menimo, da bo treba neposredna plačila tudi v prihodnje dopolnjevati z ustreznimi ukrepi tržne cenovne politike v obliki učinkovite varnostne mreže in jih nadgraditi v smislu večje prožnosti in hitrejšega odzivanja.
Za Slovenijo je ključno, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru nadaljujejo začeti procesi prestrukturiranja kmetijsko-živilskega sektorja in diverzifikacije ter delo na področju varstva okolja in ohranjanja kmetijske pridelave na celotnem območju EU, zato se mora po našem prepričanju pri prihodnji razdelitvi sredstev za politiko razvoja podeželja upoštevati dosedanji obseg sredstev v državah članicah. Večje znižanje ovojnice za razvoj podeželja za Slovenijo ni sprejemljivo, ker bi bilo to v popolnem nasprotju s ciljem zagotovitve trajnostnega učinka na razvoj podeželja.
V okviru sprememb na področju skupne ureditve kmetijskih trgov se bo Slovenija zavzemala za ukrepe, ki bodo upoštevali soodvisnost in ravnovesje med proizvodnimi sektorji; glede na trenutne razmere ji bo cilj predvsem povečevanje stabilnosti v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter izboljšanje slabega ekonomskega položaja v sektorju prašičjega in govejega mesa kot posledica visokih cen žit.
Slovenija podpira aktivnosti Komisije pri delu Foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano, pri katerem tudi sama kot članica dejavno sodeluje. Slovenija bo podprla prizadevanja Evropske komisije za pripravo poglobljene analize o delovanju verige preskrbe s hrano in razmerij moči med posameznimi členi te verige na ravni EU. Poleg tega se bo zavzemala za sprejetje načel za oblikovanje boljših pogodbenih odnosov med gospodarskimi subjekti verige preskrbe s hrano in ustreznih ukrepov za boljše delovanje te verige, s katerimi bi zajezili problem špekulacij s surovinami na trgih kmetijskih in živilskih proizvodov.
Eden izmed ciljev Slovenije na področju kmetijstva je krepitev konkurenčnosti slovenskega agroživilstva, povečanje porabe slovenskih proizvodov na domačem in tujih trgih ter spodbujanje lokalne pridelave in potrošnje. Zato bo Slovenija na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov zastopala stališče, da mora biti cilj evropske promocijske politike spodbujanje lokalne oskrbe, s poudarkom na proizvodnji in prodaji proizvodov višje kakovosti. Poleg tega si bo prizadevala za poenostavitev evropskih ukrepov promocije in večjo prožnost pri sami izvedbi.
V okviru procesa uskladitve obstoječe zakonodaje s področja kmetijstva z določbami Pogodbe o delovanju EU si bo Slovenija prizadevala za uporabo načela proporcionalnosti in subsidiarnosti in s tem za omejitev vsebin, za katere bo na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov. Poleg tega se bo zavzemala za to, da se pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov Komisiji dodeli za določen čas z možnostjo podaljšanja ter da se jasno opredelijo obveze in postopki Komisije pri pripravi delegiranih aktov, vključno z načinom sodelovanja s strokovnjaki držav članic.

Slovenija uvršča zagotavljanje varne in kakovostne hrane med svoje pomembnejše prednostne naloge. Zato je poleg zagotavljanja zadostnih količin hrane treba zagotoviti tudi varnost in kakovost hrane ter ustvariti pogoje, ki bodo krepili zaupanje potrošnikov v pridelano in predelano hrano.
Slovenija podpira zakonodajne spremembe na področju politike kakovosti. S ciljem izboljšanja komunikacije med kmeti, kupci in potrošniki o kakovosti kmetijskih izdelkov se bo Slovenija zavzemala za večjo usklajenost različnih shem kakovosti na ravni EU, skrajšanje in poenostavitev postopkov registracije proizvodov višje kakovosti. Slovenija tudi podpira uvedbo dodatnih prostovoljnih označb »gorska pridelava« ter »lokalno kmetovanje in neposredna prodaja«.
Slovenija podpira posodobitev obstoječe zakonodaje na področju označevanja živil in v tej luči uskladitev vertikalne in horizontalne zakonodaje, zagotavljanje visoke stopnje varovanja interesov potrošnikov ter večjo konkurenčnost industrije. Cilj je ustrezno označevanje, za zagotavljanje pravice potrošnikov do varnosti, obveščenosti in izbire, hkrati pa tudi omogočanje nosilcem živilske dejavnosti uspešno trženje izdelkov z navedbo ključnih informacij.
Slovenija bo na področju gensko spremenjenih organizmov podpirala iskanje rešitev, ki bi omogočale državam članicam, da lahko same odločajo o pridelavi odobrenih gensko spremenjenih organizmov (GSO) v EU. Zaradi potrebne usklajenosti s pogodbama EU in mednarodnimi pogodbami bo Slovenija še naprej zagovarjala stališče, da je treba pripraviti in opredeliti jasna merila, na podlagi katerih države članice lahko prepovedo pridelavo odobrenih GSO na svojem celotnem območju oziroma le na delu svojega ozemlja. V procesu odobritve posameznega gensko spremenjenega organizma bo zagovarjala veliko vlogo neodvisnih znanstvenih raziskav pri pripravi ocene tveganja. V razpravah bo zagovarjala stališče previdnostnega principa ter glasovala proti uvajanju in možnosti pridelave gensko spremenjenih organizmov.

Slovenija želi, da bi bilo gozdarstvo z vsemi funkcijami gozdov še naprej vključeno v politiko razvoja podeželja kot del skupne kmetijske politike (SKP).
Slovenija podpira začetek pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi in učinkovito zastopanje stališč pri pogajanjih o zadevah iz pristojnosti držav članic, EU in iz mešane pristojnosti. Pri tem Slovenija zagovarja predlog, da se o zadevah iz pristojnosti EU pogaja Komisija, o zadevah iz pristojnosti držav članic pa predsedstvo Sveta.
Slovenija podpira revizijo Gozdarske strategije EU in pripravo Bele knjige o varstvu gozdov in informacijah o gozdovih na podlagi javne razprave o Zeleni knjigi in mnenja Evropskega parlamenta, pri čemer se zavzema za standardizacijo podatkov o temeljnih kazalcih stanja in razvoja gozdov v EU; podprla pa bi tudi okvirno direktivo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi kot eno od opcij.
Poseben interes Slovenije je, da bi se v okviru določb Uredbe FLEGT – Uveljavitev zakonodaje, upravljanje in trgovina na področju gozdov – sklenili prostovoljni partnerski sporazumi tudi z državami Zahodnega Balkana.
Pri zasnovi delegiranih aktov za izvajanje Uredbe o lesu si bo Slovenija prizadevala za to, da bi administrativne postopke imenovanja organizacij za spremljanje v čim večji meri opravljala Komisija in da bi bili za sistem potrebne skrbnosti v čim večji meri zadolženi gospodarski subjekti, ki dajejo les na trg na podlagi računov, ne pa neposredni proizvajalci.

Na veterinarskem področju bo ena od prednostnih nalog Slovenije dejavno sodelovanje pri pripravi t.i. novega zdravstvenega zakonika ter revizije zakonodaje o uradnem nadzoru za preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali. Na področju zdravstvenega varstva živali se namreč pripravlja obsežna prenova zakonodaje na ravni EU, kjer se predvideva ureditev tega področja v obsežnem zakonodajnem paketu, t.i. »Zakonu o zdravju živali«. Načrtuje se tudi sprememba zakonodaje na področju medicirane krme. Slovenija pozdravlja spremembe oziroma posodobitev zakonodaje. Pričakuje pa se tudi pestra politična razprava o sprostitvi ukrepov prepovedi krmljenja na podlagi Drugega časovnega načrta za transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE). Slovenija bo intenzivno spremljala pogajanja s carinsko unijo in sodelovala v njih; v pripravi so namreč bistvene spremembe glede izvoznih pogojev in certificiranja pošiljk.

Slovenija na področju zdravstvenega varstva rastlin podpira prenovo, posodobitev in izboljšanje obstoječe zakonodaje EU (»Zakonik o zdravju rastlin«) z namenom, da se zakonodajno uredi nova tveganja, nastala zaradi globalnih sprememb trgovine, podnebja in gospodarskih razmer. S svojimi predlogi bo tudi dejavno sodelovala pri oblikovanju rešitev novega zakonika o zdravju rastlin.
Na področju semen in razmnoževalnega materiala bo ena prednostnih nalog Slovenije sodelovanje pri pripravi nove uredbe o »semenskem materialu«, ki je načrtovana za leto 2012. Slovenija podpira načrtovane spremembe za večjo prožnost pravnega okvira, ki bo omogočal usklajeno izvajanje zakonodaje in s tem prispeval k zmanjševanju administrativnih bremen ter posledično k povečanju konkurenčnosti gospodarstva. Slovenija si bo prizadevala, da bo ob temeljnem cilju zagotavljanje kakovostnega in zdravega semena in razmnoževalnega materiala, ki izpolnjuje pričakovanja uporabnikov, tudi nova zakonodaja namenjena uresničevanju ciljev, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostna raba rastlinskih genskih virov. Zaradi slednjega bo Slovenija zastopala stališče, da se področje gozdnega reprodukcijskega materiala tudi v prihodnje obravnava v ločenem zakonodajnem predlogu.

Slovenija v okviru reforme skupne ribiške politike EU (SRP) podpira pobude, ki so namenjene ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov. Ob tem si je treba prizadevati tudi za zagotavljanje ekonomskega preživetja in trajnostnega razvoja evropskega ribištva pa tudi za preskrbo evropskih potrošnikov s kakovostnimi ribiškimi in ribogojskimi proizvodi.
Ribiški sektor (ribolov, ribogojstvo in predelava) mora prek svojih funkcij tudi v prihodnje pomembno prispevati k ohranjanju rasti in delovnih mest na evropski ravni in s tem k prioritetam strategije Evropa 2020.
Slovenija ob tem opozarja, da je treba v reformi SRP ustrezno upoštevati potrebe malih ribiških sektorjev, še posebej z vidika izogibanja nesorazmernim administrativnim obremenitvam. Čeprav je slovenski ribiški sektor majhen, je za Slovenijo zelo pomemben tako z vidika prepletenosti z gospodarstvom obalnega območja, še posebej turizmom, kot tudi z vidika ohranjanja identitete Slovenije kot pomorske in ribiške države.
Slovenija ocenjuje, da je treba v reformi SRP prav tako ustrezno odgovoriti na potrebe ribištva v posameznih morskih regijah (npr. Sredozemlje, Jadran), saj imajo posamezne regije specifične značilnosti ribolova.
Med prednostne naloge Slovenije v reformi SRP pa spadajo tudi podpora malemu priobalnemu ribolovu, podpora sprejetju novega finančnega instrumenta za sofinanciranje ribiške politike, ki bo prilagojen specifičnim lastnostim ribiških sektorjev v posameznih državah članicah, ter podpora nadaljnjemu trajnostnemu razvoju evropskega ribogojstva in spodbujanju njegove konkurenčnosti.
Slovenija bo podpirala tudi predloge za odpravljanje zavržkov v ribištvu, pri čemer je treba upoštevati posebnosti ribiških sektorjev v posameznih državah članicah.

Med največje izzive in prednostne naloge varstva okolja sodijo poleg podnebnih sprememb gospodarna raba virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, biotska raznovrstnost, upravljanje vodnih virov in ravnanje z odpadki. Ustrezno mesto morajo najti tudi okolju prijazni davčni ukrepi, vključno z okolju prijaznimi subvencijami.
Horizontalna vprašanja – Slovenija bo nadaljevala s prizadevanji za doslednejšo vključitev okolja v sektorske politike EU, zlasti v okviru uresničevanja ciljev vodilne pobude iz strategije EU2020 – »Evropa, gospodarna z viri« – in na njej temelječih ukrepov. Pri pripravi prenovljenega okoljskega akcijskega načrta na ravni EU bo treba natančno opredeliti prednostne naloge EU do leta 2020 in mu najti ustrezno mesto v hierarhiji evropskih strateških načrtov. V obravnavi Sporočila o izvajanju okoljskega prava in politike EU: skupni izziv si bo Slovenija prizadevala, da bo Evropska komisija čim bolj pomagala državam članicam s svojimi strokovnimi podlagami pri prenosu sprejetega pravnega reda v prakso. Slovenija meni, da je treba Direktivo o presoji vplivov na okolje prenoviti ter zlasti posodobiti in izboljšati njeno povezavo z direktivo IPPC. Zelo pomembno je, da direktiva ne prinaša dodatnih administrativnih ovir, vendar pod pogojem, da doseže svoj osnovni namen – ustrezno upoštevanje okoljevarstvenih zahtev pri dovoljevanju projektov.
Gospodarna raba virov – Slovenija se bo zavzemala za izboljšanje gospodarske storilnosti ob hkratnem zmanjšanju rabe virov in spodbujanju eko-inovacij. Za gospodarnejšo rabo naravnih virov so ključni: dosledna vključitev ciljev trajnostne rabe virov v sektorske politike, izvajanje ukrepov za vzpostavitev krožnega gospodarstva, spodbujanje uporabe in upoštevanje metode ocene celotnega življenjskega kroga, raziskave in razvoj v smeri nadomeščanja strateških virov, zagotavljanja podatkov o resnični ceni blaga in storitev. Slovenija meni, da med ključne razvojne vire sodi tudi prostor, zato si želi, da bi prostorsko načrtovanje našlo ustrezno mesto med ključnimi mehanizmi za doseganje gospodarne rabe virov in drugih ciljev EU2020. Če bi želeli odgovoriti na vse tri ključne izzive EU2020, moramo zagotoviti enakopravno vključevanje ciljev trajnostne rabe virov, zato morajo ti čim prej postati sestavni del letnega pregleda rasti in nacionalnih razvojnih programov.
Biotska raznovrstnost – naša država je s svojim deležem območij Nature 2000 eden glavnih stebrov politike ohranjanja biotske raznovrstnosti v EU. V razpravah o novi Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 si bo Slovenija prizadevala za njeno izvajanje. Slediti je treba dolgoročni viziji, da se do leta 2050 biotska raznovrstnost v EU zavaruje, ter krovnemu cilju strategije, da se do leta 2020 zaustavita izgubljanje biotske raznovrstnosti ter slabšanje ekosistemskih storitev. V tem smislu si je treba prizadevati tudi za pravično porazdelitev finančnih in organizacijskih bremen v EU, omenjene vsebine primerno upoštevati pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira ter upoštevati vključevanje teh ciljev v skupno kmetijsko politiko. Posebno pozornost bo Slovenija namenila trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter večji skladnosti in povezavi med ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami in biotsko raznovrstnostjo. V mednarodnih pogajanjih si bo prizadevala za čimprejšnjo uveljavitev protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biotski raznovrstnosti.
Gensko spremenjeni organizmi (glej tudi poglavje Kmetijstvo) – Slovenija si bo na področju nove biotehnologije in gensko spremenjenih organizmov, ki dajejo proizvode z visoko dodano vrednostjo, še naprej prizadevala za visoko stopnjo zagotavljanja biološke varnosti za zdravje ljudi in okolje. Zavzemala se bo tudi za poglobitev sodelovanja z institucijami EU na področju presoje tveganja za okolje (EMA, EFSA). Prizadevala si bo tudi za iskanje rešitev, ki bi omogočale državam članicam, da lahko same odločajo o pridelavi gensko spremenjenih organizmov, odobrenih v EU.
V mednarodnih pogajanjih si bo prizadevala za čimprejšnjo uveljavitev Dopolnilnega protokola o odgovornosti in nadomestilih za škodo h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti.
Vodna politika – Slovenija si bo še naprej prizadevala za učinkovito upravljanje vodnih virov in usklajeno ukrepanje na ravni EU, tako na področju varstva, urejanja in rabe voda. Poudarek mora biti na vključevanju trajnostnega upravljanja z vodami v sektorske politike, učinkovitejši rabi razpoložljivih finančnih virov in pregledu učinkovitosti obstoječe vodne politike ter drugih EU politik, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na vode. Zlasti je pomembno vključevanje okoljskih vidikov v druge politike EU, kot so skupna kmetijska politika ter politike na področju prometa, energetike, podnebnih sprememb in ribištva. Iz kohezijskih in drugih virov EU pa je treba zagotoviti sredstva za investicije v vodno infrastrukturo, zlasti na področju poplav, plazov, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe z vodo. V dialogu z ostalimi nosilci politik je treba izpostaviti vrednost ekosistemskih storitev, ki jih nudijo voda in z vodo povezanimi ekosistemi. Glede na povečevanje nevarnosti skrajnih vremenskih pojavov, kot so poplave ali suše, je treba upravljanje z vodami integrirati v prostorsko načrtovanje in druge sektorske politike, ki so vezane na rabo vode. Ključnega pomena sta tudi ustrezno načrtovanje človekovih dejavnosti in prilagajanje na skrajne pojave ter podnebne spremembe. Slovenija je naklonjena razpravam o vključevanju trajnostne rabe vode v direktivo o okoljsko primerni zasnovi izdelkov (»ecodesign«) oziroma uvajanja oznak za »vodni odtis«. Za te poudarke se bo Slovenija zavzemala tudi v procesu priprave načrta (»Blueprint«) na področju voda, ki ga bo Evropska komisija pripravila v letu 2012.
Nadaljnji ključni cilj Slovenije je varstvo vodnih virov. Kakovost pitne vode se mora prilagoditi novim zdravstvenim standardom, zagotoviti pa je treba tudi konsistentno vodno politiko EU v skladu z Okvirno vodno direktivo. V tem smislu Slovenija podpira pripravo revizije Direktive o pitni vodi in dopolnitev Direktive o prednostnih in prednostno nevarnih snoveh.
Slovenija si bo prizadevala za iskanje ustreznih rešitev na regionalni in subregionalni ravni. Naraščajoči pomen vodonosnikov zahteva tudi dejavnejše ukrepanje na območju Dinarskega loka, zaradi česar si bo v skladu z Resolucijo o trajnostnem razvoju Dinaridov Slovenija prizadevala za sprejetje ustreznega mednarodnega mehanizma za zagotavljanje trajnostnega razvoja na tem območju.
Na ravni Sredozemlja naraščajo pritiski glede upravljanja in rabe morskih virov, zato si bo Slovenija prizadevala za sprejetje Strategije za vode za Sredozemlje, ki je bila pripravljena v okviru Unije za Sredozemlje. Naraščajoči vplivi in pritiski v tej regiji imajo lahko hude posledice za ekosisteme, lahko pa tudi povzročijo gospodarske in družbene omejitve. Zato je treba pripraviti ustrezne strategije tudi za posamezne ekoregije v Sredozemlju, ki bodo ohranjale oziroma izboljšale stanje voda ter naravnih ekosistemov in zagotavljale ekosistemske storitve.
V okviru panevropskega procesa »Okolje za Evropo« bo Slovenija predstavila primere dobrih praks, ki jih je predvsem na področju upravljanja z vodami veliko.
Odpadki – V pogajanjih o prenovljenem zakonodajnem okviru si bo Slovenija prizadevala za uvajanje gospodarnega ravnanja z viri, kjer je gospodarjenje z odpadki pomemben člen. Pri tem pa je ključno slediti 5-stopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, druga predelava, npr. energetska predelava, in odstranjevanje. Prizadevala si bo za rešitve, ki ustrezajo tudi majhnim trgom. Pomembno je, da prenova ne bo povzročila dodatnih bremen in upočasnila izvajanja dobrih praks. V skladu z vizijo strateškega okvira (2012–2021) Baselske konvencije se bo Slovenija še naprej zavzemala za varstvo okolja, zdravje ljudi ter okolju primerno ravnanje z odpadki ter njihovem prehodu preko meja.
Varstvo zraka – Varstvo zraka je tudi zaradi neugodnih podnebnih razmer, ki lahko že ob relativno nizkih gostotah emisij pripomorejo k visokim koncentracijam onesnaževal v zraku, tradicionalno eno izmed prednostnih področij okoljske politike in ukrepov v Sloveniji. Zato si bo Slovenija prizadevala za nadaljnji razvoj okoljskih politik EU na tem področju. Ta bo potekal v okviru prenove tematske strategije in zakonodaje s področja kakovosti zraka ter pogajanjih za revizijo Göteborškega protokola h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.
Pri tem bo Slovenija podprla zlasti politike in ukrepe, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje obremenitev v prekomerno onesnaženih urbanih okoljih. Slovenija je tudi mnenja, da bo pri morebitnem nadaljnjem zaostrovanju mejnih vrednosti treba upoštevati specifične nacionalne pogoje držav članic. Ključno je zagotoviti čim večjo sinergijo med varstvom zraka in ohranjanjem podnebja.
V okviru revizije Göteborškega protokola je treba doseči predvsem povečanje števila ratifikacij protokola, tako v EU kot v regiji UN ECE, s čimer bodo doseženi tudi okoljski cilji.
Industrijske nesreče – v okviru obravnave predloga direktive o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, si bo Slovenija prizadevala za zagotovitev mehanizma za usklajeno obravnavo nevarnosti večjih nesreč, s katerim bo za ljudi in okolje doseženo varstvo pred večjimi nesrečami, v katere so vključene nevarne snovi.

Slovenija podpira pravosodno sodelovanje v okviru EU, ki poteka na podlagi decembra 2009 sprejetega Stockholmskega programa, saj ta zagotavlja kakovosten in ambiciozen razvoj pravosodja EU.
V postopkih sprejemanja evropske zakonodaje s področja pravosodja Slovenija zastopa stališče, da morajo novi pravni akti olajšati sodno uveljavljanje pravic posameznikov, izboljšati pravno varnost in pravno predvidljivost ter ob upoštevanju postopkovnih garancij poenostaviti postopke medsebojnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb iz drugih držav članic.
Slovenija meni, da je izobraževanje sodnikov in tožilcev izrednega pomena. Poleg teoretičnega spoznavanja nacionalne in evropske zakonodaje ter sodne prakse je zelo pomembno, da so sodniki seznanjeni tudi s praktičnimi vidiki, kot so dobre prakse in problemi, ki so nastali pri uporabi prava EU v drugih državah članicah. Zaradi razlik v pravnih redih so izmenjave sodnikov in tožilcev prispevek k boljšemu poznavanju prava v celotni EU.
Slovenija pozdravlja začetek delovanja evropskega portala E-pravosodje, preko katerega so že dostopni nekateri dinamični obrazci. Z vidika posameznega državljana EU je to pomemben korak k poenostavitvi poslovanja.
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Slovenija se še naprej zavzema za približevanje nacionalne zakonodaje na področju kazenskega materialnega in procesnega prava. Pri tem poudarja, da mora skupna podlaga EU vsebovati minimalne procesne standarde v kazenskih postopkih, da se bo načelo vzajemnega priznavanja v kazenskih zadevah lahko čim bolj učinkovito izvajalo, saj skupni minimalni standardi prispevajo k medsebojnemu zaupanju med pravosodnimi organi držav članic. Zato Slovenija pozdravlja predstavitev ukrepov C in D iz načrta o minimalnih procesnih standardih, ki se nanašata na pravico do zagovornika ter pravico do komunikacije po odvzemu prostosti.
Na področju kazenskega materialnega prava Slovenija pozdravlja cilje EU, da posodobi obstoječi pravni okvir glede boja proti kibernetski kriminaliteti.
Slovenija pozdravlja načrt sprejemanja zakonodaje glede zaščite žrtev, kar pomeni, da bo EU tudi zagotovila uravnotežen pristop med interesi žrtev ter osumljenih/obtoženih oseb. Še posebej pa je Slovenija zadovoljna, da se Evropska komisija drži predvidene časovnice iz Stockholmskega programa in da je maja letos predstavila zakonodajni paket, ki bo celostno uredil zaščito žrtev (skladno z načrtom za krepitev pravic in zaščito žrtev v kazenskih postopkih).
Slovenija kot ena izmed pobudnic direktive o evropskem preiskovalnem nalogu pričakuje, da bodo pogajanja uspešno zaključena v času naslednjega predsedujočega tria.
Prav tako Slovenija že vnaprej pozdravlja zakonodajni paket, ki bo zadeval področje konfiskacij, zamrznitve premoženja in sodelovanja med organi; Evropska komisija je napovedala zadevni paket za jeseni 2011.
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – na civilnem področju Slovenija pozdravlja predloge Evropske komisije za odpravljanje vmesnih ukrepov (eksekvature), ki so potrebni za izvršitev sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici. Slovenija zagovarja stališče, da morajo biti ohranjene minimalne procesne varovalke za udeleženi stranki in po potrebi usklajena kolizijska pravila. Zato se zavzema za kakovostno prenovo uredbe o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I), ki bi ohranila preizkus javnega reda in vzpostavila enostaven in učinkovit sistem priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb.
Slovenija meni, da je področje dednega prava izjemnega pomena, zato si bo prizadevala za čimprejšnje sprejetje uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju.
Slovenija pozdravlja predlog nove zakonodaje o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema in glede pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti.
Slovenija vnaprej pozdravlja napovedani predlog uredbe o zamrznitvi sredstev na bančnih računih. Izboljšanje čezmejne izvršbe je nujni predpogoj za zagotovitev dejanskega poplačila čezmejnih terjatev in učinkovito izvajanje pravic državljanov EU.
Varstvo osebnih podatkov – Slovenija ima na področju varstva osebnih podatkov načelno stališče, da je treba zagotoviti spoštovanje temeljne pravice do varstva osebnih podatkov. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov mora tako vedno obstajati ustrezna pravna podlaga, posege v zasebnost in varstvo osebnih podatkov pa je treba presojati v skladu z načelom sorazmernosti. V tem smislu Slovenija tudi podpira vsakršna prizadevanja EU in ZDA pri sklepanju bilateralnih sporazumov glede izmenjave osebnih podatkov, da bi se varstvo podatkov uredilo celostno in ob spoštovanju temeljnih standardov varstva osebnih podatkov.
Evropska konvencija o človekovih pravicah – Slovenija pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v dosedanjih pogajanjih glede pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Slovenija na področju notranjih zadev deluje v skladu s sprejetimi programskimi dokumenti EU, ki opredeljujejo številna posebna področja, kot so zakonite in nezakonite migracije, azil, upravljanje in nadzor meja, policijsko sodelovanje in boj proti organiziranem kriminalu ter terorizmu.
Pri sprejemanju zakonodaje na področju zakonitih migracij Slovenija pozdravlja predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela in predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja.
Direktiva o sezonskih delavcih bo vzpostavila pregleden sistem njihovega začasnega prebivanja v državah članicah ob ohranjanju pristojnosti držav članic, da same nadzorujejo svoj trg delovne sile. Z vzpostavitvijo hitrejših postopkov za sprejem in zagotovitvijo minimalnega obsega pravic bosta preprečena tudi izkoriščanje ranljive skupine delovnih migrantov in nelojalna konkurenca, ki jo ta kategorija migrantov predstavlja za sezonske delavce-državljane EU. V direktivo vključene varovalke bodo tudi preprečevale beg možganov iz manj razvitih izvornih držav ter stalno naselitev sezonskih delavcev v EU.
Direktiva o premeščencih znotraj istega podjetja bo zaposlenim iz tretjih držav olajšala vstop in jih izenačila z državljani EU, s čimer bo EU postala tudi privlačnejša za ključne delavce v multinacionalnih podjetjih, kar bo povečalo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Posebno spodbudo tej kategoriji migrantov bo direktiva zagotavljala s podelitvijo pravice do takojšnjega združevanja družine.
Za preprečevanje nezakonitih migracij, organiziranega kriminala in terorizma v EU je zelo pomemben učinkovit nadzor zunanjih meja EU. Slovenska policija zato poleg operativnih aktivnosti (skupnih operacij mejnih policij) sodeluje tudi z agencijo EU za zunanje meje FRONTEX pri različnih usposabljanjih in vseh drugih aktivnostih te agencije.
Za Slovenijo kot državo z zunanjo kopensko mejo EU bo načrtovana uvedba sistema registracije vstopa in izstopa na zunanjih mejah EU pomembna tema. Slovenija vidi uvajanje sistema registracije vstopa in izstopa kot dobrodošlo pomoč in olajšanje dela mejnih policistov, obenem pa tudi kot povečanje nadzora nad dolžino bivanja teh oseb v schengenskem prostoru. Vendar pa bi lahko tak sistem v praksi prinesel nezaželene učinke, ki bi se odražali v nedopustnih zastojih na mejnih prehodih. Zato bo zanimiv tudi istočasen predlog Komisije o programu evidentiranja dobronamernih potnikov. Zaradi izkušenj, ki jih imamo z uvajanjem velikih informacijskih sistemov, je za Slovenijo toliko pomembneje, da se sistem registracije vstopa in izstopa uvede v dveh fazah; prva bi zahtevala le vnašanje alfanumeričnih podatkov, drugo fazo, ki obsega tudi zajemanje biometričnih podatkov (prstnih odtisov), pa bi uvedli šele takrat, ko bi imeli izkušnjo, da sistem dejansko deluje.
Pri uporabi določil Zakonika o schengenskih mejah in Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma so se v praksi pojavile nekatere pomanjkljivosti. Slovenija zato podpira predlagane spremembe schengenskega pravnega reda in prizadevanja Evropske komisije za jasnejšo uporabo posameznih določb. Postopek je v fazi sprejemanja in Slovenija si bo prizadevala za sprejetje kakovostnih besedil.
Skupni evropski azilni sistem bo prinesel dvig azilnih standardov in povečanje pravic beguncev, vendar morda tudi veliko dodatno administrativno breme za države članice EU. Slovenija podpira vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema, vendar bo to do leta 2012 težko doseči v obsegu in na način, kot je opredeljen v ključnih strateških dokumentih EU. Po sprejetju zadnjega izmed aktov iz azilnega paketa bosta potrebni okvirno še dve leti za njihov prenos v nacionalne zakonodaje. Slovenija meni, da bi se bilo treba v postopku sprejemanja teh aktov osredotočiti na kakovost zakonodaje in njenega izvajanja in ne toliko na dosego zastavljenega roka. Kakršnokoli hitenje in časovni pritisk imata negativen vpliv na kakovost doseženih kompromisnih rešitev in s tem škodljive posledice za države članice.
Slovenija je leta 2010 skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami EU sodelovala v pilotnem projektu notranjega priseljevanja beguncev EUREMA z Malte in pri tem prevzela osem oseb. Projekt je pretežno financiral Evropski sklad za begunce, potekal pa je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za begunce in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce. Slovenija trenutno pripravlja analizo izvedenega projekta preselitve z Malte in se bo na podlagi rezultatov analize odločila o morebitnem nadaljnjem sodelovanju pri takšnih projektih. Evropska komisija namreč že pripravlja predlog nadaljevanja projekta EUREMA in tudi druge pobude.

Slovenija bo podpirala aktivnosti in časovni načrt izvajanja Strategije notranje varnosti za Evropsko unijo, sprejete na podlagi Stockholmskega programa, in oblikovanje evropskega modela varnosti.
Pri sodelovanju s tretjimi državami ostaja za Slovenijo tudi na tem področju prioritetna regija Zahodni Balkan, zato bo države te regije še naprej dejavno podpirala pri doseganju nadaljnjega napredka v predpristopnem procesu in se v EU zavzemala za dobro sodelovanje z njimi.
Slovenija podpira proces širitve schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo. Ta podpora ni brezpogojna, saj mora vsaka nova članica schengenskega prostora pred svojim vstopom izpolniti vse tehnične obveznosti. Ker pa so te obveznosti že izpolnjene, Slovenija vstop Romunije in Bolgarije ne pogojuje z dodatnimi pogoji, kot je na primer mehanizem za sodelovanje in preverjanje, saj bi bilo uvajanje kakršnihkoli novih pravil nekorektno ter diskriminacijsko.
Slovenija želi, da se pravna podlaga za delovanje Agencije za operativno upravljanje velikih IT-sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev sprejme čim prej. Odlašanje bi pomenilo nadaljevanje necelostnega pristopa pri upravljanju velikih IT-sistemov, s tem pa tudi dodatne stroške, slabšo koordiniranost in učinkovitost takih sistemov.
Slovenija sicer sedanji predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (EU PNR – Passenger Name Record) podpira in meni, da je uravnotežen, saj zagotavlja visok standard varstva osebnih podatkov na eni strani, na drugi pa deluje v interesu boja zoper grožnjo terorizma in preprečevanja hudih kaznivih dejanj. Slovenija bo še naprej konstruktivno sodelovala pri obravnavi predloga direktive EU PNR.
Slovenija podpira vsako pobudo, ki bo pripomogla k izvedbi prümskih sklepov (Sklepa Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ o krepitvi čezmejnega sodelovanja, posebej v boju zoper terorizem in čezmejno kriminaliteto) v predvidenem roku. Podpiramo torej vzpostavitev nabora strokovnjakov, pri čemer je treba jasno določiti njihove naloge in cilje ter upoštevati tako stroške kot prednosti.

Sodelovanje med carinskimi upravami pri odkrivanju nepravilnosti in kazenskih zadevah je pomembno za boj proti raznim oblikam goljufij in kaznivih dejanj, ki imajo negativen vpliv na družbo, zdravje ljudi in prihodke držav. Poglobljeno sodelovanje med policijo, carinsko službo, Europolom, Frontexom in drugimi službami lahko pripomore k izboljšanju varnosti in večji učinkovitosti v boju zoper organizirani kriminal. Slovenija se bo zavzemala za dejavno sodelovanje carinske službe pri izvajanju projekta OCTA (Ocena nevarnosti na področju organiziranega kriminala) in prednostnih nalog Sveta s področja organiziranega kriminala ter za tesnejše sodelovanje carine in policije pri zagotavljanju varnosti ter odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, povezanih z mednarodno trgovino. Vključevala se bo tudi v izvajanje skupnih carinskih operacij in druge oblike mednarodnega operativnega sodelovanja.

Slovenija si bo ob prenovi zakonodaje na področju civilne zaščite, ki bo potekala v obdobju te deklaracije, prizadevala za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče, skladno s krepitvijo ukrepov na področju preventive, ki se pripravljajo v okviru drugih politik Unije. Pri tem bo tudi v prihodnje zagovarjala upoštevanje načel subsidiarnosti in proporcionalnosti pri opredelitvi ukrepov ter solidarnosti pri odzivu na večje nesreče v okviru EU in v tretjih državah.

Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljevanje širitvenega procesa EU. Pri tem države Zahodnega Balkana ostajajo prioriteta Slovenije.
Sprejemanje praks in norm EU v okviru širitvenega procesa prinaša utrditev novih demokracij ter modernizacijo in stabilnost vseh struktur v državi. Zato si bo Slovenija v okviru svojega delovanja v EU prizadevala, da bo Unija celotnemu Zahodnemu Balkanu namenjala ustrezno pozornost in začela pristopna pogajanja s tistimi državami, ki bodo izpolnile pogoje. To bo ohranilo kredibilnost širitvenega procesa in utrdilo zavedanje državljanov teh držav, da je članstvo v EU realen cilj, posledično pa okrepilo potrebne reformne procese. Pri tem se morajo države zavedati, da so za napredek v procesu približevanja EU poleg sprejemanja evropskega pravnega reda in reform potrebni tudi njihovo dosledno izvajanje, spoštovanje pravne države in vsevključujoči družbeni dialog.
Slovenija si bo prizadevala, da bo v naslednjem večletnem finančnem okviru znesek pomoči, ki ga EU namenja Zahodnemu Balkanu, omogočal državam te regije hitrejše napredovanje pri vključevanju v EU. Zahodni Balkan ostaja prednostna regija razvojnega sodelovanja Slovenije, kjer želi postati prepoznavna donatorica razvojne pomoči. Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo prizadevala tudi v okviru konkretnih projektov in drugih aktivnosti širšega pomena, ki jih ponuja Strategija EU za Podonavje.
Hrvaška – Hrvaška zaključuje pogajanja z EU. Podpisu pristopne pogodbe, ki se pričakuje konec leta 2011, bo sledil postopek ratifikacije. Hrvaška bo postala članica EU predvidoma 1. julija 2013.
Turčija – Pristopna pogajanja so dosegla zahtevnejšo fazo, ki od Turčije zahteva okrepitev prizadevanj za izpolnjevanje pogojev. Zastoj v pogajalskem procesu je treba preseči, potreben je nov zagon. Slovenija se bo zavzemala, da se Turčijo, še posebej po junijskih parlamentarnih volitvah, spodbuja pri prizadevanjih za izpolnjevanje pristopnih pogojev. Svet v sklepih z dne 14. decembra 2010 spodbuja Turčijo, naj še izboljša spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin v zakonodaji in praksi, zlasti na področju svobode izražanja in svobode veroizpovedi. Ob sklicevanju na sklepe Evropskega sveta iz decembra 2006 in Deklaracijo z dne 21. septembra 2005 je Svet ministrov na zasedanju 14. decembra 2010 ugotovil, da Turčija kljub številnim pozivom še vedno zavrača izpolnjevanje zavez o polnem in nediskriminacijskem izvajanju Dodatnega protokola k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo, zato Svet ministrov ostaja pri ukrepih iz leta 2006: Turčija ne more odpreti osmih poglavij ter začasno zapreti nobenega drugega poglavja, dokler v celoti ne izpolni obveznosti. Prav tako ni prišlo do napredka v odnosih s Ciprom, zato je Svet pozval Evropsko komisijo, naj pozorno spremlja in poroča o vseh vprašanjih, ki jih zajema Deklaracija z dne 21. septembra 2005.
Slovenija ostaja zagovornica evropske perspektive Turčije, pozdravlja njeno zavezanost pristopnemu procesu in podpira tako nadaljevanje turških pristopnih pogajanj kot tudi njeno polnopravno članstvo v EU ob izpolnitvi pogojev. Pristopni proces z EU daje namreč Turčiji močno spodbudo za krepitev demokracije, spoštovanja človekovih pravic in nadaljnjo modernizacijo države s ključno regionalno vlogo na področju varnosti in energetike.
Makedonija – Makedonija ima status kandidatke že od leta 2005. Evropska komisija v svojih rednih letnih poročilih že dve leti zapored ugotavlja, da država izpolnjuje pogoje za začetek pristopnih pogajanj. Slovenija podpira odločitev Evropske komisije, da Svetu EU priporoči začetek pristopnih pogajanj s to državo, in si bo prizadevala, da se odločitev o začetku pogajanj sprejme še v letu 2011. Pri tem bo Makedonijo spodbujala h konstruktivnemu pristopu za rešitev vprašanja imena države in ji dajala pomoč in podporo pri nadaljevanju reformnih procesov in premagovanju drugih ovir na poti v EU.
Črna gora – Črni gori je bil decembra 2010 podeljen status kandidatke. Ob tem so bili postavljeni pogoji, ki jih mora država izpolniti pred začetkom pristopnih pogajanj z EU. Slovenija pričakuje, da bo ob izpolnitvi navedenih pogojev mogoče odločitev o začetku pogajanj s Črno gore sprejeti še v letu 2011. Slovenija pozdravlja konstruktivno regionalno politiko Črne gore in njeno vzorno mednarodno sodelovanje. Še naprej pa ji bo nudila konkretno pomoč pri približevanju EU na področjih, ki zahtevajo več reformnih naporov, predvsem v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Albanija – EU je Albaniji decembra 2010 določila pogoje, ki jih mora izpolniti za pridobitev statusa kandidatke. Slovenija podpira približevanje Albanije Evropski uniji in pričakuje, da bodo prihodnja prednostna področja njenega sodelovanja z Albanijo namenjena ravno prizadevanjem za izpolnitev pogojev, predvsem na področju krepitve političnega dialoga, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter pravne države.
Srbija – Slovenija pričakuje pozitivno mnenje Evropske komisije o prošnji Srbije za članstvo v EU, ki ga bo tudi z naklonjenostjo podprla. Ob izpolnitvi pogojev bo Slovenija podprla tudi začetek pristopnih pogajanj s to državo. Tudi po aretaciji in predaji ubežnika Mladića bo Slovenija Srbijo še naprej spodbujala k nadaljevanju sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, h konstruktivnemu regionalnemu sodelovanju, posebej v dialogu s Prištino, nadaljevanju dobrososedskih odnosov z vsemi državami regije in nadaljevanju sprejemanja in izvajanja reform, potrebnih za napredek na poti približevanja EU. Slovenija bo Srbiji nudila pomoč pri prevzemanju pravnega reda EU in krepitvi institucij za njegovo izvajanje.
BiH – Bosna in Hercegovina ostaja država, v kateri je okrepljeno delovanje EU nujno potrebno. Nadaljevala se bodo prizadevanja za izpolnitev pogojev in ciljev za zaprtje Urada visokega predstavnika (OHR) ter s tem povezane okrepljene prisotnosti EU v državi. Za BiH je posebnega pomena priključitev dinamiki napredka v procesu vključevanja v EU, ki jo vzdržujejo druge države v regiji. Slovenija bo še naprej podpirala dogovor o potrebnih ustavnih spremembah, dvostransko se bo zavzemala za pospešitev teh procesov kot pogojev za napredovanje na poti k EU in za oblikovanje ustrezne institucionalne strukture, ki bi bila zmožna učinkovito izpolnjevati zahteve predpristopnega procesa. Slovenija zastopa stališče, da bo proces evropske integracije BiH prispeval tudi k učinkovitejšemu delovanju BiH in njenih institucij.
Kosovo – ustrezna vključitev Kosova v regionalno perspektivo EU ostaja eden ključnih izzivov skupne zunanje in varnostne politike v letu 2011. Slovenija podpira predloge Evropske komisije za postopno vključevanje Kosova v regionalne projekte EU, za sklenitev Okvirnega sporazuma, za pripravo ustreznih pravnih podlag za trgovinsko sodelovanje ter za začetek vizumskega dialoga (ko bo EK ocenila, da so izpolnjeni ustrezni pogoji). Od kosovskih oblasti pričakujemo, da bodo vodile konstruktiven dialog z Beogradom in hkrati izpolnjevale zaveze s poudarkom na položaju in pravicah manjšinskih etničnih skupnosti. Tudi v prihodnje bo velikega pomena korektno sodelovanje z misijo EULEX.
Islandija – prošnjo za članstvo v EU je Islandija vložila julija 2009. Pristopna pogajanja, ki so se pričela julija 2010, se bodo v letu 2011 okrepila z odprtjem in zaprtjem več pogajalskih poglavij. V procesu pregleda zakonodaje z EU je zaznati dobro pripravljenost Islandije in nasploh poznavanje pravnega reda EU. Slovenija podpira nadaljevanje pristopnih pogajanj z Islandijo ter njena prizadevanja za članstvo v EU. Pri tem poudarja potrebo po spoštovanju načel enake obravnave in lastnih dosežkov.

Evropska sosedska politika – Slovenija se kot država, ki je zgodovinsko in geografsko povezana s sredozemsko in vzhodnoevropsko soseščino EU, zavzema za celovito krepitev odnosov med EU in državami evropske sosedske politike. Meni, da so države evropske soseščine neločljivo povezane z evropsko preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Dolgotrajni konflikti v celotni soseščini ne prispevajo h krepitvi varnosti Evrope. Stabilna, varna in gospodarsko razvita soseščina je ključen element zagotavljanja varnosti in blaginje držav Evropske unije.
Slovenija bo še naprej zagovarjala, da je pomembno državam vzhodnega partnerstva tudi v prihodnje zagotavljati mehanizme in instrumente, ki so bili prepoznani pri njegovi vzpostavitvi in ki prinašajo spodbudo za nadaljevanje reformnih procesov in približevanje EU. Krepitev občutka deljene odgovornosti in zavezanosti spoštovanju skupnih norm in načel bo države partnerstva pripeljala bližje evroatlantskim povezavam. Hitrost in stopnja procesov približevanja EU je v skladu z načelom diferenciacije in »več za več« odvisna od hitrosti in stopnje reformnih in tranzicijskih procesov v državah samih.
V kontekstu nadaljnjega razvijanja in preoblikovanja sosedske politike bo Slovenija še naprej zagovarjala pomen načela diferenciacije in pogojevanja, saj meni, da je vsaka partnerska država primer zase in se mora odnos Evropske unije do posamezne države oblikovati v skladu z njenimi sposobnostmi, pričakovanji in tudi dejanskim napredkom v reformnih procesih. Slovenija je pripravljena deliti svoje izkušnje z državami soseščine, ki so na poti transformacije in tranzicije.
Slovenija meni, da se mora evropska sosedska politika razvijati v smeri krepitve medsebojnih odnosov na načelu enakopravnosti in skupne odgovornosti.
Z evropskimi in sredozemskimi državami je treba krepiti sodelovanje tudi v okviru Unije za Sredozemlje in Evro-sredozemske univerze (EMUNI). Neposreden trajni prispevek Slovenije k enotnemu evro-sredozemskemu prostoru visokega šolstva, znanosti in raziskav je prav Evro-sredozemska univerza s sedežem v Piranu. S krepitvijo političnih odnosov se veča tudi verodostojnost Slovenije v EU in širši mednarodni skupnosti.
Bližnjevzhodni mirovni proces – Slovenija si bo prizadevala za dejavno vlogo EU v samem procesu, ki mora pripeljati do končne rešitve dveh držav, ki bosta sobivali v miru. Slovenija bo nadaljevala s humanitarnimi projekti, ki lajšajo življenje prebivalcem Gaze.
Palestina – Slovenija podpira načrt palestinskega predsednika vlade Fayyada za vzpostavitev samostojne palestinske države do konca leta 2011. Znotraj EU si bo Slovenija prizadevala za usklajen pristop glede priznanja palestinske države.
Države Zaliva – izkoristiti je treba njihove gospodarske zmogljivosti, saj so nekatere države Zaliva v zadnjem času postale eno od svetovnih gospodarskih središč. Regija je tudi v središču razprave o krepitvi medkulturnega dialoga. Slovenija bo dejavno sodelovala v dialogu EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC).

Odnosi s strateškimi partnerji (ZDA, Ruska federacija, Kanada, Kitajska, Japonska, Brazilija, Indija) – odnosi z ZDA in Rusko federacijo kot dvema strateškima partnericama so ključnega pomena za zagotavljanje varne in predvidljive mednarodne skupnosti. Slovenija razvija in poglablja sodelovanje in strateško partnerstvo z Združenimi državami Amerike z dvostranskim povezovanjem in delovanjem v okviru čezatlantskih odnosov. Ključna področja sodelovanja EU z ZDA, ki so v interesu Slovenije, so: Zahodni Balkan, učinkovit multilateralizem, človekove pravice, boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi, neširjenje jedrskega orožja, preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje, preprečevanje podnebnih sprememb in spopadanje z njimi, krepitev gospodarskega sodelovanja prek Transatlantskega ekonomskega sveta, razvojno sodelovanje in krepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem prek novoustanovljenega Sveta za energetiko. Čezatlantski odnosi obsegajo tudi sodelovanje s Kanado, pri čemer se Slovenija zanima zlasti za multilateralno sodelovanje ter za krepitev gospodarskih odnosov med EU in Kanado.
Slovenija si bo še naprej prizadevala za odprt in neobremenjen dialog ter vzpostavitev strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo. Zavzemala se bo za poglobitev sodelovanja na področjih skupnih interesov ter za odprt in iskren dialog o vprašanjih, na katera imata različne poglede. Slovenija bo, kakor doslej, podpirala uveljavljeni mehanizem dialoga med EU in Rusko federacijo, katerega nepogrešljivi del so srečanja na vrhu dvakrat na leto. Prav tako bo še naprej dejavna pri izvajanju Partnerstva za modernizacijo in bo sooblikovala novi Sporazum o partnerstvu in sodelovanju EU-Ruska federacija ter se vključevala v razprave o ruskih pobudah, kakršne so evropska varnostna arhitektura, vrednote, varstvo in pravice manjšin in človekovih pravic.
V skladu s svojo zunanjepolitično strategijo bo Slovenija v okviru EU usmerjena v nadaljnjo krepitev političnih odnosov s strateškimi in drugimi pomembnimi partnericami v Aziji, med katerimi imajo prednost Kitajska, Japonska in Indija. V skladu s cilji okrepljene gospodarske diplomacije pa bo iskala nove in utrjevala obstoječe tržne niše.
V skladu z usmeritvami EU si bo Slovenija prizadevala razširiti in poglobiti dialog z omenjenimi državami na bilateralni ravni ter z njimi dejavno sodelovati pri obravnavi vprašanj svetovnih izzivov (npr. podnebne spremembe ter gospodarska in finančna kriza).
Slovenija se bo zavzemala za uspešne zaključke pogajanj za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju oziroma novih sporazumov o prosti trgovini (FTA) ter okvirnih sporazumov EU s Kitajsko, Indijo in državami Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN).
Latinska Amerika – EU in v njenem okviru Slovenija prepoznavata v Latinski Ameriki naravno zaveznico, kar temelji na zgodovinskih, kulturnih in civilizacijskih dejstvih. Prednostna naloga slovenske zunanje politike glede Latinske Amerike in Karibov je razvijati in krepiti dvostranske odnose s posameznimi državami v tej regiji, zlasti z Brazilijo in Mehiko. To nalogo uresničuje tudi z delovanjem v EU, ki ima z omenjenima državama vzpostavljeno strateško partnerstvo, in na rednih srečanjih najvišjih predstavnikov.
Zagotavljanje miru, uravnoteženosti in trajnostnega razvoja/dobrega upravljanja – posebna pozornost bo še naprej namenjena kriznim žariščem. Krepitev vloge EU v Afganistanu in Pakistanu bo zahtevala tudi zavzetost držav članic. Slovenija si bo še naprej prizadevala, da v Afganistanu ne bo navzoča le vojaško; več pozornosti bo posvetila iskanju novih možnosti za sodelovanje s civilnim in razvojnim prispevkom.
Slovenija želi biti dejavno vključena v uveljavljanje demokratičnih procesov in človekovih pravic v Aziji. V tem kontekstu bo med drugim še naprej podpirala prizadevanja EU glede reševanja severnokorejskega jedrskega vprašanja. Slovenija bo še naprej dejavna v evropsko-azijskem procesu sodelovanja (ASEM/ASEF). Aktivna bo tudi pri izvajanju delovnega načrta sodelovanja EU-ASEAN in dejavnostih regionalnega foruma ASEAN. Podpirala bo nadaljnjo krepitev vzpostavljanja regionalnih varnostnih mehanizmov in povezovalnih procesov v regiji po načelih medkulturnega dialoga.
Bližnjevzhodni mirovni proces lahko napreduje samo s celovitim in večdimenzionalnim regionalnim pristopom, ki bo obema stranema dal potrebna varnostna zagotovila. Slovenija bo še naprej podpirala dejavno vlogo EU za doseganje napredka v mirovnem procesu.
Slovenija si bo prizadevala za krepitev dvostranskega sodelovanja z Irakom in za ravnovesje varnostnih razmer. Poleg humanitarnega vidika si bo prizadevala izvajati dejavnosti v zvezi z razminiranjem in strokovnim usposabljanjem.
V zvezi z razvojem iranskega jedrskega programa bo Slovenija še naprej spremljala dogajanje in si z dejavnim vključevanjem v razprave EU o odnosih z Iranom prizadevala za diplomatsko rešitev iranskega jedrskega vprašanja.
V okviru EU bo še naprej konstruktivno sodelovala pri prizadevanjih za zagotavljanje miru in varnosti v podsaharski Afriki. Posebna pozornost bo med drugim namenjena razmeram v Sudanu (po razglasitvi samostojnosti države Južni Sudan ter razmeram v Darfurju), Somaliji in na območju afriških Velikih jezer. Slovenija si prizadeva za okrepitev političnih in gospodarskih odnosov z državami podsaharske Afrike s poudarkom na Republiki Južni Afriki, Zelenortskih otokih in Nigeriji.
Globalni izzivi in njihov vpliv na mednarodno varnost – sodobne grožnje mednarodni varnosti niso povezane le z nevarnostjo meddržavnih konfliktov ali z naraščanjem političnega ekstremizma, ki vključuje krepitev nedržavnih akterjev (npr. terorističnih organizacij, zlasti v povezavi s propadlimi državami). V ospredju sodobnih varnostnih groženj so tudi okoljske spremembe, ukvarjanje z demografskimi gibanji in migracijskimi tokovi ter zagotavljanje uravnovešenosti mednarodnega gospodarskega in finančnega sistema.
Slovenija se zaveda pomena globalizacije in naraščanja medsebojne odvisnosti. Navedeni varnostni izzivi zahtevajo razvoj novih oblik mednarodnega upravljanja in reformo obstoječih institucij, zlasti brettonwoodskega sistema. Menimo, da lahko EU kot celota odločilno prispeva k oblikovanju mehanizmov globalnega upravljanja za zagotavljanje varnosti in blaginje držav članic EU in njihovih prebivalcev.

V skladu z Evropskim soglasjem o razvoju se je EU zavezala, da bo za uradno razvojno pomoč (URP) do leta 2010 namenila 0,56 % BDP in do leta 2015 0,7 % BDP. Zaveze za EU12 so nižje in narekujejo 0,17 % BND v letu 2010 in 0,33 % BND do leta 2015. Prav tako se je EU zavezala, da bo vsaj 50 % kolektivnega povečanja URP namenila podsaharski Afriki in od 0,15 do 0,20 % za najmanj razvite države. Podatki za leto 2010 kažejo, da je le nekaj državam članicam uspelo izpolniti zastavljene zaveze, EU pa je v celoti sredstva sicer povečala, vendar z 0,43 % BND ni dosegla skupne zaveze. V svetovnem merilu EU kljub temu ostaja največja donatorica.
Tudi Slovenija si v skladu s svojimi zmožnostmi prizadeva za uresničevanje zastavljenih zavez in je tako v letu 2010 dosegla 0,13 % BND za URP. Evropski svet je junija 2011 obravnaval poročilo o izpolnjevanju zavez glede uradne razvojne pomoči. V poročilu je navedena ponovna potrditev zavez glede financiranja za razvoj, ki so nujen pogoj za doseganje zastavljenih razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015. Poročilo zato vsebuje tudi poziv tistim državam članicam, ki svojih zavez še niso dosegle, da za razvojno sodelovanje namenijo dodatna sredstva.
Evropska komisija je novembra 2010 izdala Zeleno knjigo o prihodnosti razvojne politike EU, s čimer je odprla razpravo o reformiranju razvojne politike v skladu z aktualnimi globalnimi izzivi, da bi dosegali boljše rezultate pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in predvsem pri zmanjševanju revščine. Evropska komisija naj bi v drugi polovici 2011 sprejela sporočilo o prihodnosti razvojne politike, obstaja tudi možnost sprejetja sklepov Sveta.
Pri razpravi o prihodnosti razvojne politike EU so pomembne teme: boj proti revščini in doseganje razvojnih ciljev tisočletja, učinkovitost pomoči, skladnost vseh politik, ki lahko vplivajo na razvoj, potreba po razlikovanju partnerskih držav glede na stopnjo njihovega razvoja, večja vključenost zasebnega sektorja, zagotavljanje trajnostnega razvoja in zanesljive preskrbe s hrano, vključevanje podnebnih sprememb v razvojno sodelovanje idr.
EU kot največja donatorica nosi veliko odgovornost za povečanje učinkovitosti razvojne pomoči in si prizadeva za konkretne rezultate na tem področju, še posebej v luči priprav na naslednji Visoki forum OECD o učinkovitosti pomoči v Busanu (Južna Koreja, 30. 11.–1. 12. 2011). Učinkovitost pomoči bo ena od prednostnih nalog poljskega in danskega predsedovanja.
Sočasno z razpravo o prihodnosti razvojne politike EU potekata tudi posvetovalna procesa o naslednjem večletnem finančnem okviru EU po letu 2013 in o instrumentih zunanjega delovanja EU. Pri tem gre razprava v smeri zmanjšanja števila zunanjih instrumentov in vključitve evropskega razvojnega sklada v proračun EU. V tem okviru bo treba razpravljati tudi o odnosih EU z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP).
V okviru omenjenih razprav si Slovenija zlasti prizadeva za to, da bi EU v prihodnje bolje izkoristila tranzicijske izkušnje, ki jih imajo nove države članice EU, kar je lahko pomembna dodana vrednost razvojnega sodelovanja EU in hkrati prispevek k večji učinkovitosti pomoči. Slovenija si prizadeva za boljše strukturiranje in tematiziranje tranzicijskih izkušenj v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira EU oziroma v okviru instrumentov zunanjega delovanja EU. Še posebej si prizadeva za operacionalizacijo Evropskega tranzicijskega kompendija. Ta prizadevanja se bodo nadaljevala v času poljskega in ciprskega predsedstva.

Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike v smislu operacij, institucij in zmogljivosti. Nadaljevala bo s sodelovanjem v operacijah in misijah skupne varnostne in obrambne politike EU v BiH, na Kosovu, v Gruziji ter v operaciji Atalanta v vodah Somalije. Slovenija bo skladno z odločitvijo Vlade RS napotila policijske izvedence v EU-misijo EUPOL COPPS na Palestinskih ozemljih in skupaj z misijo EUJUST LEX v Iraku izvedla usposabljanje iraškega policijskega osebja. Prizadevala si bo za nadaljnjo krepitev strateškega partnerstva z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter drugimi akterji. Posebnega pomena pri tem je preseganje sedanjega zastoja na ravni EU in Nata. Pri nadaljnjem razvoju in izboljšanju civilnih in vojaških zmogljivosti bo podprla zlasti krepitev sinergije med civilnim in vojaškim področjem, širitev nabora razpoložljivih instrumentov, boljšo analitično podporo, večje vključevanje nevladnih organizacij in drugih akterjev. Na nacionalni ravni bo skladno s Strategijo sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah posebno pozornost namenila dolgoročnemu razvoju zmogljivosti, s posebnim poudarkom na civilnem področju, krepitvi celovitega pristopa, transparentnosti ter javne podpore. Tudi s sprejetjem akcijskega načrta za izvajanje resolucij VS OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti bo Slovenija povečevala vlogo in število žensk v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter drugih mednarodnih operacij in misij. Na področju neširjenja orožja in razorožitve si bo Slovenija tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami še naprej prizadevala za izvajanje sprejetih strategij EU, akcijskih načrtov in skupnih ukrepov. V okviru zunanjih vidikov boja proti terorizmu bo posebna pozornost namenjena spoštovanju človekovih pravic in pravne države ter nadaljnjemu sodelovanju z OZN in regionalnimi organizacijami.

Slovenija se skupaj z drugimi članicami zaveda pomena zunanje trgovine za krepitev gospodarstva EU. Podpira aktivnosti na področju trgovinske politike, začrtane v dokumentu Evropa 2020 in podrobneje opredeljene v sporočilu Komisije z naslovom »Trgovina, rast in svetovne zadeve«. Poštena konkurenca, izogibanje protekcionizmu in drugim ukrepom za zaščito notranjih trgov posameznih gospodarskih partneric so bili ključnega pomena za oživitev gospodarstva na ravni EU.
Slovenija se zavzema za dokončanje pogajanj o Razvojni agendi iz Dohe (DDA) v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Pogajanja je treba nadaljevati na vseh pogajalskih področjih ter na podlagi danega mandata in že doseženega napredka v pogajanjih doseči ambiciozen, uravnotežen in celovit sporazum.
Slovenija se zavzema za sklenitev celovitih prostotrgovinskih sporazumov EU s posameznimi trgovinskimi partnericami, o katerih tečejo pogajanja, zlasti z Ukrajino, Indijo in Kanado. Sklenitev sporazumov bo prinesla nove priložnosti tudi za poglobitev dvostranskega sodelovanja Slovenije z navedenimi državami. Pri nameravani sklenitvi sporazuma o prosti trgovini z MERCOSUR naj se uporablja uravnotežen pogajalski pristop med danimi in prejetimi trgovinskimi ugodnostmi, še posebej na tistih področjih, ki so posebej občutljiva za Slovenijo.
Slovenija podpira aktivnosti za sprejetje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (COM(2010)0344), ki določa način prenosa pristojnosti na področju investicij in prihodnjo razmejitev pristojnosti med EU in državami članicami na področju izvajanja investicijske politike. Slovenija se zavzema za čim hitrejše oblikovanje politike do tujih investicij, ki naj bo bolj ambiciozna od politik, ki so jih oblikovale države članice pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.
Slovenija se bo dejavno vključevala v razpravo o reformi splošnega sistema preferencialov (GSP) v skladu z novim predlogom o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (COM(2011)241). GSP mora v prvi vrsti ostati razvojni instrument trgovinske politike, katerega glavni namen je pomoč najbolj ranljivim državam v razvoju. GSP mora zagotavljati ustrezno predvidljivost za gospodarske subjekte pa tudi ustrezno odzivnost na gospodarske spremembe v posameznih državah v razvoju.
Slovenija se bo v naslednjih 18 mesecih še naprej zavzemala za ukrepe, ki zagotavljajo odprtost trga, sprostitev zunanje trgovine, internacionalizacijo, odstranjevanje tarifnih in netarifnih ovir ter neoviran dostop do strateških surovin, ki so ključnega pomena za perspektivno visokotehnološko industrijo. Podpirala bo tudi ukrepe za zaščito intelektualne lastnine s poudarkom na inovacijah in konkurenčnosti. Dejavnosti Slovenije bodo osredotočene tudi na izboljšanje in posodobitev pravil za izvozna posojila.
Slovenija se bo dejavno vključevala v razpravo o splošnih izvoznih dovoljenjih za blago z dvojno rabo in v prizadevanja za čim bolj usklajeno izvajanje sistema nadzora nad izvozom, prenosom, posredovanjem in tranzitom blaga z dvojno rabo v EU. Hkrati si bo prizadevala za nacionalno vzpostavitev učinkovitega sistema za nadzor blaga z dvojno rabo, ki bo ob ustreznem zagotavljanju varnosti omogočal enako konkurenčnost slovenskim podjetjem.
Slovenija bo še naprej skrbela za ustrezno seznanjenost Evropske komisije z interesi in konkretno problematiko slovenskega gospodarstva pri vstopanju na tretje trge in poslovanju na njih. Na posameznih trgih se bo zavzemala za tesno povezovanje Delegacij Evropske unije s slovensko gospodarsko diplomacijo, svoje interese pa bo uveljavljala tudi na sestankih Svetovalnega odbora za dostop na trg v okviru Evropske komisije, ki so namenjeni predstavitvi tekočih aktivnostih na področju dostopa na trge zunaj EU ter obravnavi konkretnih ovir pri trgovanju na tretjih trgih.

(1) Revizija Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja.
(2) Prednostni projekt št. 6: Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja.
(3) X. koridor: Salzburg-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Niš-Skopje-Veles-Solun, s svojimi navezavami na München oz. Istanbul.
(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (prenova).