Na podlagi 5. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa način merjenja in razvrščanja po dimenzijah, kakovosti in namenu rabe za gozdne lesne sortimente iz gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije.

Gozdni lesni sortimenti so ves posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe) ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Za poimenovanje okroglega lesa se uporabljajo terminološki standardi: SIST EN 844-1, SIST EN 844-2, SIST EN 844-4, SIST EN 844-5, SIST EN 844-7, SIST EN 844-8, SIST EN 844-10, SIST EN 844-11 in SIST EN 844-12.

(1) Za merjenje gozdnih lesnih sortimentov se uporablja standard SIST EN 1309-2.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru ene meritve premer izraža v centimetrih, zaokroženo navzdol. V primeru dveh meritev se posamezni meritvi zaokrožita navzdol, srednji premer sortimenta pa se določi tako, da se povprečni premer dveh meritev zaokroži navzdol na cel centimeter.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za drogove za nadzemne vode uporablja standard SIST EN 12479.

(1) Količina gozdnih lesnih sortimentov se določa z volumnom ali maso v merskih enotah v skladu s predpisom, ki ureja merske enote, ali s številom kosov.
(2) Če se količina gozdnih lesnih sortimentov določa z volumnom, se izraža v kubičnih metrih (m3) okroglega lesa z navedbo, ali volumen obsega tudi skorjo ali ne in ali gre za dejanski volumen ali tržni volumen.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se volumen lesa za kurjavo, lesa za proizvodnjo ivernih in vlaknenih plošč ter lesa za proizvodnjo celuloze lahko izraža v prostorninskih metrih (prm), volumen sekancev pa v nasutih kubičnih metrih (nm3). Volumen zložaja v prostorninskih metrih se izmeri v skladu s standardom SIST EN 1309-2, volumen v nasutih kubičnih metrih pa kot geometrijski volumen kontejnerja. Za določanje gostote nasutja sekancev se uporablja standard SIST EN 15103.
(4) Če se količina določa z maso, se ta ugotovi s tehtanjem, izraža pa se v kilogramih ali tonah, in sicer kot masa lesa v dobavljenem stanju ali kot masa absolutno suhega lesa. Preračun v maso absolutno suhega lesa se izvede s pomočjo količnika, ki se izračuna na podlagi ugotovljene vlažnosti v vzorcih lesa v dobavljenem stanju ali s količniki iz strokovne literature.

Debelina in dolžina kosov okroglega lesa ter velikost skladovnic prostorninskega lesa se merijo z ročnimi ali elektronskimi merilnimi napravami, ki morajo biti umerjene, uradno pregledane, vzdrževane in brezhibne.

(1) Količina prostorninskega lesa se lahko izraža v ekvivalentih kubičnih metrov okroglega lesa s skorjo ali brez nje, ki se določi tako, da se prostornina zložaja, izraženega v prostorninskih metrih, pomnoži s pretvorbenim faktorjem 0,7, nasutja, izraženega v nasutih kubičnih metrih, pa s pretvorbenim faktorjem 0,4.
(2) Pretvorbena faktorja iz prejšnjega odstavka sta lahko drugačna, če se razlika ugotovi s posebnimi meritvami ali če se o njej sporazumeta prodajalec in kupec.

Gozdni lesni sortimenti se razvrščajo po:
– drevesnih vrstah in njihovih skupinah,
– dimenzijah,
– namenu rabe,
– kakovosti.

Za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po drevesnih vrstah se uporabljajo tržna imena gozdnih drevesnih vrst in tržne skupine gozdnih drevesnih vrst, ki so navedene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po dimenzijah se uporablja standard SIST EN 1315.

(1) Gozdni lesni sortimenti se razvrščajo po namenu rabe v:
– hlodovino,
– les za celulozo in plošče,
– drug okrogel industrijski (tehnični) les in
– les za kurjavo.
(2) Hlodovina je okrogel les, ki se uporablja za proizvodnjo žaganega lesa (vključno z železniškimi pragovi) in za proizvodnjo furnirja. V hlodovino se uvrščajo gozdni lesni sortimenti, ki jih je mogoče uvrstiti v katerega koli izmed kakovostnih razredov iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Les za celulozo in plošče je ves okrogel les, razen hlodov, ki se uporablja za proizvodnjo celuloze, ivernih plošč in vlaknenih plošč.
(4) Drug okrogel industrijski oziroma tehnični les je okrogel les, ki se uporablja predvsem za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike, pridobivanje tanina, destilacijo, vžigalice in lesno galanterijo.
(5) Les za kurjavo je les iz debla in vej, ki se uporablja kot kurivo ali gorivo.

(1) Pri razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti se upošteva kvarni vpliv napak lesa, ki se ugotavljajo oziroma merijo na zunanjosti gozdnih lesnih sortimentov, kot je določeno v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Kvarni vpliv napak lesa se lahko ocenjuje ali meri v skladu s standardoma SIST EN 1310 in SIST EN 1311.
(3) Če se iz gozdnih lesnih sortimentov izdelujejo drogovi za nadzemne vode, se smiselno uporablja standard SIST EN 12510.

(1) Za razvrščanje po kakovosti se za hlodovino uporabljajo kakovostni razredi iz priloge 2.
(2) Za razvrščanje po kakovosti se uporabljajo tudi standardi SIST EN 1316-1, SIST EN 1316-2, SIST EN 1316-3, SIST EN 1927-1, SIST EN 1927-2 in SIST EN 1927-3.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih proizvodov (Uradni list RS, št. 72/03 in 17/11 – ZTZPUS-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.