Številka: Up-882/09-20

Datum: 14. 9. 2011

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Danila Daneua, Portorož, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 14. septembra 2011

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 466/2007 z dne 11. 5. 2009 se zavrne.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke pritožnika za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 24. 5. 2005, za razveljavitev nove pogodbe, za ugotovitev veljavnosti prejšnje pogodbe z dne 27. 5. 2004 ter za izplačilo razlike plač. Na pritožbo pritožnika je Višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je njegovim zahtevkom ugodilo. Ugotovilo je, da je pritožnik starejši delavec in da zanj velja posebno varstvo pred odpovedjo za starejše delavce tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – v nadaljevanju ZDR/02). Tožena stranka je vložila revizijo. Vrhovno sodišče ji je ugodilo, sodbo Višjega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Vrhovno sodišče, čeprav se je strinjalo z opredelitvijo pritožnika za starejšega delavca, izpodbijani odločitvi ni pritrdilo. Po stališču Vrhovnega sodišča je predmet sodne presoje po 90. členu ZDR/02 lahko le utemeljenost odpovednega razloga, ne pa tudi zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Višje sodišče je v ponovljenem postopku pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil revizijo. Vrhovno sodišče jo je zavrnilo.
2. Zoper odločitev Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Oporeka stališču Vrhovnega sodišča o omejenosti sodnega varstva starejšega delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Navaja, da 90. člen ZDR/02 izrecno določa, da se v zvezi z obravnavano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upoštevajo vse bistvene določbe ZDR/02, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pred odpovedjo iz poslovnega razloga je kot starejši delavec absolutno varovan. Pisno soglasje je nujnost za takšno odpoved. Takšnega soglasja pa naj ne bi dal. Izpodbijano stališče naj bi bilo zato očitno napačno. Stališče naj bi tudi kršilo pritožnikovo pravico do sodnega varstva, ker iz sodne presoje izvzame določbo o posebnem varstvu starejših delavcev pred odpovedjo. Izpodbijano stališče naj bi pritožnika tudi nerazumno postavljalo v neenak položaj v primerjavi z drugimi delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe, oziroma s tistimi, ki ponudbe niso sprejeli, ker imajo delavci v teh primerih polno sodno varstvo.
3. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-882/09 z dne 17. 5. 2010 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o tem obvestilo Vrhovno sodišče. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena ZUstS je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo v odgovor nasprotni stranki v delovnem sporu, ki je na navedbe pritožnika odgovorila. Nasprotna stranka stališču pritožnika o polnem sodnem varstvu ne pritrjuje. Meni, da bi tako stališče pomenilo posebno obravnavo starejših delavcev, za katero naj ne bi bilo utemeljenih razlogov. Pravica starejših delavcev oziroma varstvo, ki jim gre po 114. členu ZDR/02, je določena kot posebna oblika varstva starejših delavcev pred odpovedjo, torej pred prenehanjem delovnega razmerja. Do prenehanja na podlagi 90. člena ZDR/02 ne pride, zato tudi ni potrebe po polnem sodnem varstvu za primer odpovedi, v ožjem obsegu pa je sodno varstvo po tretjem odstavku 90. člena ZDR/02 zagotovljeno. Ker ne gre za enake položaje, po mnenju nasprotne stranke tudi ni razloga, da bi starejši delavci imeli enako pravno varstvo. Pravilnost odločitve Vrhovnega sodišča naj bi potrjevalo tudi sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/07 – ZDR-A), ki je spremenil 114. člen. Po noveli ZDR/02 posebno varstvo starejših delavcev ne velja v primeru, če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ustavno pritožbo zavrne.
4. Pritožnik je na navedbe nasprotne stranke odgovoril, da v celoti ostaja pri navedbah in stališčih iz ustavne pritožbe.

5. Nosilnemu stališču izpodbijane odločitve, da je obseg sodnega varstva pri odpovedi pogodbe s ponudbo nove omejen z 90. členom ZDR/02, pritožnik nasprotuje in očita, da omejuje pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Meni, da bi delavec moral imeti tudi v primeru odpovedi pogodbe s ponudbo nove sodno varstvo v celotnem obsegu, ker gre v osnovi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
6. Z institutom odpovedi s ponudbo nove pogodbe (90. člen ZDR/02) delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi (zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti) in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe. Delavec lahko ponudbo sprejme ali zavrne. Pravne posledice sprejema oziroma zavrnitve ponudbe so odvisne od ustreznosti(1) oziroma neustreznosti ponujene zaposlitve. Če delavec zavrne ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, mu pogodba o zaposlitvi preneha in nima pravice do odpravnine (tretji odstavek 88. člena ZDR/02), ima pa pravico pred sodiščem zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 204. člena ZDR/02). Če delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno delo, mu pogodba o zaposlitvi ne preneha in se nadaljuje pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec nima pravice do odpravnine, vendar lahko pred sodiščem izpodbija utemeljenost odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR/02). Če delavec sprejme neustrezno zaposlitev, pa ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, o kateri se je dogovoril z delodajalcem (četrti odstavek 90. člena ZDR/02).(2) Če ne sprejme neustrezne zaposlitve, ohrani pravico do odpravnine in pravico pred sodiščem zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
7. Ustava v prvem odstavku 23. člena zagotavlja pravico do sodnega varstva pravic. Sestavni del te pravice je pravica do dostopa do sodišča. Vendar ta pravica ni absolutna. Kot lahko država pri urejanju te pravice določi omejitve, tako se lahko posameznik tej pravici odpove. Pri odpovedi pogodbe s ponudbo nove je posameznikova odpoved sodnemu varstvu v celotnem obsegu oziroma njegov pristanek na sodno varstvo v omejenem obsegu izražena s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi. Ali bo delavec sprejel novo zaposlitev ali ne, je odvisno od njegove presoje. Na odločitev, ki jo sprejme, so vezane pravne posledice, tudi glede obsega sodnega varstva. Ko delavec sprejme ponujeno zaposlitev in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi, izjavi svojo voljo, da bo delo nadaljeval pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pristane na sodno presojo, ki je omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da odpade presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov.
8. V obravnavnem primeru je delodajalec pritožniku ponudil ustrezno zaposlitev. Pritožnik je dano ponudbo sprejel, novo pogodbo o zaposlitvi podpisal in s tem izrazil svojo zavestno privolitev v omejeno sodno varstvo. Pritožnikovemu očitku, da je Vrhovno sodišče z izpodbijano odločitvijo poseglo v pravico do (polnega) sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in jo omejilo, zato ni mogoče pritrditi.
9. Pritožnik odločitvi Vrhovnega sodišča očita tudi, da je očitno napačna. Te navedbe pritožnika bi lahko bile bistvene z vidika pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Iz te pravice namreč izhaja tudi jamstvo, da sodna odločba ne sme biti tako očitno napačna oziroma brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Vendar izpodbijana sodna odločba takšne kvalificirane stopnje nezakonitosti ne dosega. Odločitev, da je pri odpovedi pogodbe s ponudbo nove sodno varstvo starejših delavcev omejeno, je Vrhovno sodišče utemeljilo s tretjim odstavkom 90. člena ZDR/02. Pojasnilo je, da je odpoved starejšemu delavcu brez njegovega soglasja glede na prvi odstavek 114. člena ZDR/02 sicer nezakonita, vendar to velja le v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, ko delodajalec delavcu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, ali v primeru, ko mu hkrati z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe za (ustrezno) zaposlitev, pa delavec nove pogodbe ne podpiše. Če pa delavec ob odpovedi s ponudbo nove ustrezne pogodbe to novo pogodbo podpiše, je po stališču Vrhovnega sodišča njegovo varstvo omejeno skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZDR/02. Takšnemu stališču nerazumnosti oziroma očitne napačnosti ni mogoče očitati. Pritožnikov očitek o kršitvi prepovedi sodniške samovolje torej ni utemeljen.
10. Neutemeljen je tudi očitek pritožnika o kršitvi načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Pritožnik je sprejel ponudbo delodajalca in pristal na omejeno sodno varstvo iz tretjega odstavka 90. člena ZDR/02, zato ne gre za položaj, primerljiv s položajem delavca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe, oziroma s položajem delavca, ki ponudbe ni sprejel.
11. Ker ustavna pritožba ni utemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnice Klampfer, Korpič - Horvat in Sovdat ter sodnik Mozetič.

(1) Tretji odstavek 90. člena ZDR/02 je določal, da je ustrezna zaposlitev tista, za katero se zahtevata enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot sta se zahtevali za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR/02 je zaposlitev morala biti za nedoločen čas.
(2) Ker iz 90. člena ZDR ne izhaja izrecno, kakšno je varstvo v primeru neustrezne zaposlitve, se je glede obsega sodnega varstva v teh primerih izrekla sodna praksa (glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 348/2009 z dne 21. 6. 2010) in sprejela stališče, da omejeno sodno varstvo velja tudi v primeru sprejema neustrezne zaposlitve.