Na podlagi Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10), 25. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Naklo (UVG, št. 19/99, 55/08) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 5. seji dne 29. 9. 2011 sprejel
O D L O K
o urejanju in vzdrževanju občinskih cest v Občini Naklo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo predmet, pogoji, postopki in merila za podeljevanje koncesije na področju obvezne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja občinskih cest v Občini Naklo (v nadaljevanju: javna služba).
2. člen
Javna služba obsega naslednje storitve:
– pregledniško službo,
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje vertikalne signalizacije in opreme,
– redno vzdrževanje horizontalne signalizacije,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov,
– zagotavljanje preglednosti,
– čiščenje cest, hodnikov za pešce, prometnih površin,
– intervencijski ukrepi,
– zimska služba.
3. člen
Javna služba iz predhodnega člena se izvaja na objektih, ki so kategorizirani z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Naklo:
– lokalnih cestah,
– hodnikih za pešce ob lokalnih cestah,
– javnih poteh.
(v nadaljevanju: prometna infrastruktura).
4. člen
Prometna infrastruktura je javno dobro in je v upravljanju koncedenta.
5. člen
Gospodarska javna služba, ki je predmet koncesije po tem odloku, se izvaja na območju Občine Naklo.
6. člen
Koncedent po tem odloku je Občina Naklo (v nadaljnjem besedilu: koncedent).
7. člen
Uporabniki storitev javne službe so vsi, ki uporabljajo prometno infrastrukturo iz 3. člena tega odloka.
Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje. Izvajalec javne službe je dolžan o opozorilu, predlogu in pobudi uporabnika, podati odgovor uporabniku in koncedentu v pisni obliki in sicer v roku 15 dni od dneva vložitve opozorila, predloga in pobude uporabnika.
II. POGOJI IN POSTOPEK ZA PODELITEV KONCESIJE
8. člen
Koncesionar mora za pridobitev koncesije izpolnjevati predvsem naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da ni v postopku stečaja oziroma likvidacije,
– da pripravi in predloži program izvajanja javne službe za čas trajanja koncesije glede kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, odzivnega časa v primeru višje sile ter razvojnega in finančnega vidika,
– da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije, ter s tem v zvezi predloži ustrezna priporočila,
– da zagotovi, da bo izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije, potekalo v okviru predpisanih standardov in normativov,
– da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem dejavnosti koncesije lahko povzročil tretji osebi,
– da izpolnjuje vse pogoje, določene v javnem razpisu za izbor koncesionarja.
9. člen
Javni razpis za pridobitev koncesionarja in izbor koncesionarja se izvede na podlagi predpisov o javnem naročanju.
III. OBVEZNOSTI IN PRAVICE KONCESIONARJA
10. člen
Posamezne storitve iz 2. člena tega odloka se opravljajo v skladu s programom koncedenta in ob upoštevanju predpisov ter drugih standardov in normativov, veljavnih za to področje.
Letni program rednega vzdrževanja sestavi koncesionar do konca meseca novembra za naslednje leto in ga predloži v potrditev koncedentu. Na osnovi potrjenega letnega programa koncesionar sestavi mesečni operativni program del do konca meseca za naslednji mesec. Poleg letnega programa koncesionar predloži tudi poročilo o stanju prometne infrastrukture.
Program zimske službe sestavi koncesionar do 15. oktobra tekočega leta in ga posreduje koncedentu v potrditev.
11. člen
Koncesionar je dolžan zagotavljati storitev izvajanja javne službe na poziv koncedenta ob vsakem času ter zagotoviti odpravo ugotovljenih nepravilnosti najkasneje v roku 24 ur, oziroma takoj, če je ogrožena varnost udeležencev v cestnem prometu.
S koncesijsko pogodbo se določi pogoje, ob katerih je koncesionar dolžan interventno posredovati ob vsakem času.
12. člen
Javno službo izvaja koncesionar ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje javne službe, ki so njegova last, oziroma jih najame ali kakor koli drugače priskrbi.
13. člen
Podatke za ažuriranje banke cestnih podatkov koncesionar periodično, vendar najmanj dvakrat letno (15. junija in 15. novembra tekočega leta) izroča koncedentu, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti.
14. člen
Koncesionar mora koncedentu omogočiti dostop do podatkov, ki jih ta potrebuje za nemoteno delovanje javne službe.
15. člen
Izbrani ponudnik mora pred podpisom koncesijske pogodbe:
1. Skleniti zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti v višini 15 % od letne vrednosti koncesijske storitve, določene z proračunskimi sredstvi:
a. za škodo, ki pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe nastane uporabnikom ali drugim osebam;
b. za škodo, ki nastane iz objektivne odgovornosti za stvar.
2. Predložiti bančno garancijo oziroma zavarovalniško garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % od letne vrednosti pogodbe, ki mora biti brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, za dobo pogodbenega razmerja.
IV. KONCESIJSKO RAZMERJE
16. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 5 let.
Koncesijsko razmerje nastane s podpisom koncesijske pogodbe in traja do njenega prenehanja.
V imenu koncedenta pogodbo podpiše župan.
17. člen
Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncedenta.
Koncesionar lahko ob soglasju ali pa na predlog koncedenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem storitve javne službe pogodbo o začasni vzajemni pomoči, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine.
Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter javnosti v zvezi s tem nastopati v svojem imenu.
V. VIRI FINANCIRANJA
18. člen
Javna služba se financira iz proračuna koncedenta na podlagi cen, ki jih ponudnik ponudi v ponudbi na javnem razpisu za opravljanje javne službe. Koncesionar lahko predlaga povišanje cen storitev enkrat letno. Soglasje k povišanju cen daje občinski svet.
19. člen
Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno knjigovodsko evidenco po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe.
VI. NADZOR NA IZVAJANJEM KONCESIJE
20. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma vsebine koncesijske pogodbe izvaja občinska uprava.
21. člen
Koncedent ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje javne službe na terenu in poslovanje koncesionarja. Tehnični nadzor nad izvajanjem javne službe oziroma nadzor na terenu opravlja delavec občinske uprave, pri čemer se ugotovitve potrdijo v dnevniku izvajanja del.
Zaradi izvedbe nadzora poslovanja je koncesionar dolžan osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana ali direktorja občinske uprave, omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
22. člen
Koncedent izvrši napovedan nadzor poslovanja s poprejšnjo napovedjo najmanj 8 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, med poslovnim času koncesionarja.
O izvedenem nadzoru se napiše zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta.
VII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
23. člen
Koncesijsko razmerje preneha s potekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumnim razdrtjem ali z odvzemom.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe, ki je pridobila koncesijo oziroma z izbrisom fizične osebe iz ustreznega vpisnika.
24. člen
Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno z spremembo razpolaganja z osnovnimi sredstvi, ki so potrebni za izvajanje koncesije. Če koncesionar tega ne stori v roku, ki ga predlaga koncedent, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent koncesijo odvzame.
25. člen
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih kršitev.
26. člen
Hude kršitve koncesijske pogodbe so:
– nepravočasen pričetek opravljanja javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo,
– ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti,
– ponavljajoče se neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost,
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne,
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja koncedenta,
– opustitev sklenitve zavarovanja,
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
27. člen
Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:
– občasno neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih;
– drugi primeri, neposredno določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in ga pri tem opozoril na možnost odvzema koncesije.
28. člen
Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
Kot višja sila se štejejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodbe.
Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, koncedent pa je dolžan koncesionarju na ustrezen način povrniti morebitne povečane stroške, ki nastajajo v teh pogojih.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
29. člen
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali razdrtja koncesijske pogodbe ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov. Zato mora koncesionar gospodarsko javno službo opravljati, dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbo z drugim koncesionarjem, vendar najdlje eno leto.
30. člen
Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava. Posledica odvzema je razdrtje koncesijske pogodbe.
Zoper odločbo o odvzemu je dovoljena pritožba. O pritožbi odloči Župan Občine Naklo.
VIII. KONČNA DOLOČBA
31. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0017/2011-1
Naklo, dne 29. septembra 2011
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r.
