Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3) v zvezi s 4. točko 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

Za 1. členom Sklepa o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09, v nadaljevanju sklep) se doda nov 1.a člen, ki se glasi:

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15), v obsegu, v kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe.«.

V 12. členu se na koncu šestega odstavka doda novo besedilo, ki se glasi:
»Če investicijski sklad ni omejen na naložbe v finančna sredstva, ki po prvem in četrtem odstavku tega člena veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem (v nadaljevanju: primerne naložbe), se lahko enote investicijskih skladov priznajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem v vrednosti primernih naložb ob predpostavki, da je investicijski sklad v okviru svojih pooblastil v največjem možnem obsegu že naložil v finančna sredstva, ki ne veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem (v nadaljevanju: neprimerne naložbe). V primerih, ko imajo lahko neprimerne naložbe negativno vrednost zaradi obveznosti ali pogojnih obveznosti izhajajočih iz lastništva, borznoposredniška družba izračuna skupno vrednost teh naložb. V primeru, da je skupna vrednost neprimernih naložb negativna, borznoposredniška družba za to vrednost zmanjša vrednost primernih naložb.«.

V 13. členu se na koncu drugega odstavka doda novo besedilo, ki se glasi:
»Če investicijski sklad ni omejen na naložbe v finančna sredstva, ki po prvem in četrtem odstavku 12. člena tega sklepa veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem, in v finančna sredstva iz točke (a) prejšnjega odstavka tega člena (v nadaljevanju: primerne naložbe), se lahko enote investicijskih skladov priznajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem v vrednosti primernih naložb ob predpostavki, da je investicijski sklad v okviru svojih pooblastil v največjem možnem obsegu že naložil v finančna sredstva, ki ne veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem (v nadaljevanju: neprimerne naložbe). V primerih, ko imajo lahko neprimerne naložbe negativno vrednost zaradi obveznosti ali pogojnih obveznosti izhajajočih iz lastništva, borznoposredniška družba izračuna skupno vrednost teh naložb. V primeru, da je skupna vrednost neprimernih naložb negativna, borznoposredniška družba za to vrednost zmanjša vrednost primernih naložb.«.

V drugi alineji točke (b) 17. člena se besedilo »v primeru ocenjevanja vrednosti nepremičnin, ki so v Republiki Sloveniji, velja, da imajo potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve osebe, ki so pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin po zakonu, ki ureja revidiranje,« nadomesti z besedilom »ocene vrednosti nepremičnin, ki jih izdela neodvisni cenilec, morajo biti v celoti v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee – IVSC),«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

Za priznanje zavarovanja s policami življenjskega zavarovanja, zastavljenih borznoposredniški družbi, na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene vse naslednje minimalne zahteve:
(a) polica življenjskega zavarovanja je izrecno zastavljena borznoposredniški družbi ali je nanjo prenesena,
(b) družba, ki daje življenjsko zavarovanje, je obveščena o zastavi ali prenosu in zaradi tega ne sme plačati na podlagi pogodbe izplačljivih zneskov brez privoljenja borznoposredniške družbe,
(c) v primeru dolžnikovega neplačila ima borznoposredniška družba pravico do odpovedi police in prejetja njene odkupne vrednosti,
(d) borznoposredniška družba je obveščena o vsakem neplačilu po polici,
(e) kreditno zavarovanje se zagotavlja do dospelosti kredita; kadar to ni mogoče, ker se zavarovalno razmerje izteče pred dospelostjo kredita, mora borznoposredniška družba zagotoviti, da do dospelosti kredita kot zavarovanje velja znesek, ki izhaja iz zavarovalne pogodbe,
(f) zastava ali prenos sta pravno učinkovita in prisilno izvršljiva po pravu, ki velja zanje v času sklenitve kreditne pogodbe,
(g) odkupno vrednost police določi družba, ki daje življenjsko zavarovanje, in je ni mogoče zmanjšati,
(h) odkupna vrednost police je pravočasno izplačljiva na zahtevo,
(i) izplačila odkupne vrednosti police ni mogoče zahtevati brez soglasja borznoposredniške družbe,
(j) za družbo, ki daje življenjsko zavarovanje, veljajo zahteve iz Direktive 2002/83/ES in Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ali pa je pod nadzorom pristojnega nadzornega organa tretje države, katere nadzorna in regulatorna ureditev je vsaj enakovredna ureditvi v državah članicah.«.

V točki (d) 29. člena se beseda »izpostaljenostim« nadomesti z besedo »izpostavljenostim«.

V 37. členu se v prvem odstavku za besedilom »multilateralna razvojna banka« pred vejico doda besedilo »ali mednarodna organizacija«.

V 62. členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Hkratna uporaba enostavne in razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem ni dovoljena, razen v naslednjih primerih:
(a) če borznoposredniška družba postopno uvaja pristop IRB v skladu z 9. členom sklepa o pristopu IRB,
(b) če borznoposredniška družba stalno izvzame določene izpostavljenosti iz pristopa IRB v skladu z 10. členom sklepa o pristopu IRB.«.
Doda se nov tretji stavek, ki se glasi:
»Borznoposredniška družba mora dokazati, da takšna izjemna uporaba obeh metod ni namenjena zniževanju kapitalskih zahtev.«.

Prvi odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za tiste dele vrednosti izpostavljenosti, ki so zavarovani s tržno vrednostjo priznanega zavarovanja s finančnim premoženjem, se uporabi utež tveganja, ki bi bila v standardiziranem pristopu uporabljena za neposredno izpostavljenost borznoposredniške družbe iz naslova zadevnega instrumenta zavarovanja s finančnim premoženjem, pri čemer ne sme biti nižja od 20 %, razen v primerih, za katere je v 65. do 67. členu tega sklepa določena drugačna utež tveganja. Za namen ugotavljanja vrednosti zavarovanega dela izpostavljenosti borznoposredniška družba kot vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, ki so naštete v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, uporabi kar 100 % njihove vrednosti (namesto vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu). Pri izračunu tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti borznoposredniška družba ugotovljeno vrednost zavarovanega dela izpostavljenosti množi z odstotki, določenimi v prvem odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu.«.

Točka (f) četrtega odstavka 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(f) E je vrednost nezavarovane izpostavljenosti, kakor bi bila določena v standardiziranem pristopu ali v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF) – odvisno od tega, kateri pristop borznoposredniška družba uporablja. Za ta namen borznoposredniška družba, ki uporablja standardizirani pristop, kot vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, ki so naštete v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, uporabi kar 100 % njihove vrednosti (namesto vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu). Borznoposredniška družba, ki uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), pri izračunu vrednosti izpostavljenosti postavk, naštetih v osmem, devetem in desetem odstavku 14. člena ter drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB, uporabi konverzijski količnik 100 % (namesto konverzijskega količnika ali odstotka vrednosti, določenega v navedenih določbah),«.

Na koncu točke (c) drugega odstavka 88. člena se pred vejico doda besedilo, ki se glasi:
»; v primeru postavk, naštetih v osmem, devetem in desetem odstavku 14. člena ter drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB se kot E* uporabi vrednost, ki se množi s konverzijskim količnikom ali odstotkom vrednosti, določenim v navedenih določbah«.

Prvi stavek prvega odstavka 90. člena se črta.

V 96. členu se na koncu prvega odstavka doda novo besedilo, ki se glasi:
»Za namen ugotavljanja razmerja med vrednostjo zavarovanja (C) in vrednostjo izpostavljenosti (E) borznoposredniška družba pri izračunu vrednosti izpostavljenosti postavk, naštetih v osmem, devetem in desetem odstavku 14. člena ter drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB, uporabi konverzijski količnik ali odstotek vrednosti 100 % (namesto konverzijskega količnika ali odstotka vrednosti, določenega v navedenih določbah). Pri izračunu tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti borznoposredniška družba ugotovljeno vrednost zavarovanega dela izpostavljenosti množi s konverzijskim količnikom ali odstotkom vrednosti, določenem v osmem, devetem oziroma desetem odstavku 14. člena ali drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB.«.

101. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Del izpostavljenosti, ki je zavarovan s tekočo odkupno vrednostjo police življenjskega zavarovanja, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 27. člena tega sklepa, se določi na naslednji način:
(a) z uporabo uteži tveganja iz drugega odstavka tega člena, če borznoposredniška družba uporablja standardizirani pristop,
(b) z uporabo LGD 40 %, če borznoposredniška družba uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF).
Borznoposredniška družba v primeru valutne neusklajenosti tekočo odkupno vrednost police življenjskega zavarovanja zmanjša v skladu s 104. in 105. členom tega sklepa, pri čemer je vrednost kreditnega zavarovanja enaka tekoči odkupni vrednosti police.
(2) Za namene iz točke (a) prvega odstavka tega člena se na podlagi uteži tveganja, dodeljene nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodelijo naslednje uteži tveganja:
(a) utež tveganja 20 %, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 20 %,
(b) utež tveganja 35 %, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 50 %,
(c) utež tveganja 70 %, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 100 %,
(d) utež tveganja 150 %, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 150 %.«.

107. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti v standardiziranem pristopu je g utež tveganja, dodeljena izpostavljenosti, katere vrednost (E) je polno zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem (G(A)).
(2) Simboli iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:
(a) E je vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v standardiziranem pristopu, pri čemer borznoposredniška družba kot vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, ki so naštete v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, uporabi kar 100 % njihove vrednosti (namesto vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu),
(b) g je utež tveganja izpostavljenosti do dajalca zavarovanja, kakor je določeno v sklepu o standardiziranem pristopu,
(c) G(A) je vrednost G*, izračunana v skladu s 104. členom tega sklepa in dodatno prilagojena za neusklajenost zapadlosti, kakor je določeno v četrtem poglavju tega sklepa.«.

Točka (a) drugega odstavka 108. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(a) E je vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v standardiziranem pristopu, pri čemer borznoposredniška družba kot vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, ki so naštete v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, uporabi kar 100 % njihove vrednosti (namesto vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu),«.

Za 109. členom se doda novi odsek »3.2.2.2.4. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk«, za njim pa doda nov 109.a člen, ki se glasi:

Pri izračunu tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti borznoposredniška družba vrednost polno zavarovane izpostavljenosti zunajbilančnih postavk (v primeru polnega zavarovanja) oziroma vrednost zavarovanega dela izpostavljenosti zunajbilančnih postavk (v primeru delnega zavarovanja) množi z odstotki, določenimi v prvem odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu.«.

V 110. členu se prvi stavek drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Za zavarovani del vrednosti izpostavljenosti (E) (na podlagi prilagojene vrednosti kreditnega zavarovanja G(A) je PD za namene sklepa o pristopu IRB enak PD dajalca osebnega kreditnega zavarovanja ali PD med PD dolžnika in PD dajalca osebnega kreditnega zavarovanja, če polna substitucija ne bi bila upravičena.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za vse nezavarovane dele vrednosti izpostavljenosti (E) se kot PD uporabi PD dolžnika, kot LGD pa LGD osnovne izpostavljenosti.«.
Na koncu četrtega odstavka se doda novo besedilo, ki se glasi:
»E je vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), pri čemer borznoposredniška družba pri izračunu vrednosti izpostavljenosti postavk, naštetih v osmem, devetem in desetem odstavku 14. člena ter drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB, uporabi konverzijski količnik ali odstotek vrednosti 100 % (namesto konverzijskega količnika ali odstotka vrednosti, določenega v navedenih določbah). Pri izračunu tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti borznoposredniška družba vrednost zavarovanega dela navedenih izpostavljenosti množi s konverzijskim količnikom ali odstotkom vrednosti, določenim v osmem, devetem oziroma desetem odstavku 14. člena ali drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB.«.

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2012.