Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08, (21/08 – popr.), 76/08, 108/09, 109/09, 45/10, 9/11, 10/11, 26/11, 29/11, 43/11), 13. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10, 45/11) je Občinski svet Občine Laško na 8. seji dne 28. 9. 2011 sprejel

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Laško (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7. cene storitev javne službe,
8. javna pooblastila izvajalca javne službe,
9. nadzor nad izvajanjem javne službe,
10. kazenske določbe,
11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
– zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov;
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov;
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja izvajanja javne službe:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine Laško.
2. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža«, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
3. Odpadna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
4. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
5. Biorazgradljivi odpadki so organski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih kot kuhinjski odpadki (npr. ostanki hrane, zelenjavni odpadki, odpadki sadja ...) in organski odpadki iz gostinskih lokalov, trgovin s sadjem in zelenjavo, ter odpadki z vrtov in parkov, vključno z odpadki s pokopališč (npr. zemlja, cvetje in rože, venci, ikebane brez podstavkov in posod).
6. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža« vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
7. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. Kosovni odpadki niso: avtoplašči, avtomobilski deli.
8. Oprema (odpadna električna in elektronska oprema, v nadaljevanju OEEO), ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizualna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, na katere se nanaša s to odredbo določen najmanjši obseg oskrbe.
10. Povzročitelj odpadkov je vsak prebivalec Občine Laško in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
11. Povzročitelj ali povzročiteljica kuhinjskih odpadkov ali zelenega vrtnega odpada, ki nastanejo v gospodinjstvu je oseba, ki zaradi svojega delovanja povzroča nastajanje kuhinjskih odpadkov ali zelenega vrtnega odpada v gospodinjstvu. Za povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki upravlja:
– kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane dnevno,
– prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane dnevno, ali
– prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, dostava obrokov pa po določbah te uredbe ni redna.
12. Povzročitelj biorazgradljivih odpadkov iz gostinstva je nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se v letnem povprečju pripravi dnevno 20 ali več obrokov hrane.
13. Posoda za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, vrečke, kompostniki in druga prepisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: embalaža za zbiranje odpadkov).
14. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem vrtu.
15. Zbirno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju: zbirno mesto) je ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli ali funkcionalnem zemljišču, kjer povzročitelji odlagajo ostanke odpadkov v tipizirane posode ali zabojnike. Na zbirnem mestu se v posebej za to tipizirane posode lahko odlagajo tudi biološki odpadki.
16. Prevzemno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je ustrezno urejen prostor, s katerega izvajalec javne službe prevzema in odvaža ostanke komunalnih odpadkov. Lokacija prevzemnega mesta je na dan odvoza komunalnih odpadkov ob javni dovozni cesti.
17. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Povzročitelj komunalnih odpadkov v dogovoru z izvajalcem javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke.
18. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
19. Ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
20. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
21. Sortirnica je pokrit, ustrezno urejen prostor, v katerem se izvaja sortiranje ostankov komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine, ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem; razvrščanjem ločeno zbranih frakcij, kolikor le-te ne dosegajo dovolj dobre čistosti; sortiranje nevarnih frakcij ter razgradnja in predelava kosovnih odpadkov.
22. Kompostarna je odkrit ali pokrit prostor urejen za namen obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov.
23. Odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je prostor ali objekt za varno in nadzorovano odlaganje nenevarnih odpadkov.
24. Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
– strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
– financiranje dejavnosti javne službe,
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave in strokovne službe izvajalca javne službe.

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

Javno službo iz prvega člena tega odloka opravlja Javno podjetje Komunala Laško d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
– storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, ekoloških otokih in zbirnem centru vključno s prevozom komunalnih odpadkov do Centra za ravnanje z odpadki;
– storitve obdelave komunalnih odpadkov, vključno s sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s katerimi se spreminja lastnost odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine in teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
– storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke.
(2) Storitve iz prvega odstavka izvaja izvajalec javne službe, skladno s področnimi predpisi.
(3) Storitve iz prvega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.
(8) V sistem ravnanja z odpadki se morajo vključiti vsi povzročitelji, ki bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so lastniki počitniških hiš, opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih, ki upravljajo javne površine ali organizirajo kulturne in športne ter druge javne prireditve na območju občine, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(9) Odlok je obvezen za udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na osnovi pridobitve projektnih pogojev oziroma smernic.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in biološko razgradljivi zeleni vrtni odpad,
– mešana odpadna komunalna embalaža zbrana od vrat do vrat.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, ekoloških otokih in zbirnem centru pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– prevzemanje odpadne embalaže zbrane po sistemu od vrat do vrat izmenično s prevzemanjem mešanih komunalnih odpadkov,
– redno prevzemanje ločenih frakcij na ekoloških otokih,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnem centru,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru in
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnici nevarnih frakcij,
– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premični zbiralnici nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.

(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti ekološke otoke, ki morajo biti opremljeni s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz 13. člena tega odloka.
(2) Ekološki otoki so prostorsko razporejeni:
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj en ekološki otok na vsakih 500 prebivalcev;
– najmanj en ekološki otok ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, šolah in otroških vrtcih;
– najmanj en ekološki otok v naseljih z manj kot 500 prebivalci (vaški centri).
(3) Iz ekoloških otokov se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij v zbirni center.

(1) Izvajalec javne službe zagotovi prevzemanje nevarnih frakcij v zbirnem centru.
(2) Ločeno zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja izvajalec javne službe najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz prejšnjega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

(1) Ekološki otoki se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve ekološkega otoka ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2) Izvajalec javne službe opremi ekološki otok z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe ekoloških otokov se določijo s tehničnim pravilnikom iz 45. člena tega otoka.
(3) Izvajalec javne službe mora ekološke otoke vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju ekoloških otokov ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče.
(4) V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(5) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l, 700 l, 1100 l ali v tipiziranih zabojnikih.
(2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa tehnični pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine najmanj:
– enkrat tedensko ali na vsakih štirinajst dni v ožjem mestnem središču in v predelih s pretežno večstanovanjsko gradnjo;
– enkrat na vsakih štirinajst dni v predelih s pretežno individualno gradnjo,
– enkrat na vsakih 14 dni ali enkrat mesečno na območju izven strnjenih naselij.
(4) Izvajalec javne službe ne sme prevzemati mešanih komunalnih odpadkov, če je v njih tudi odpadna embalaža, oziroma drugi odpadki, ki niso mešani komunalni odpadki, imetnika odpadkov pa ustrezno obvestiti.

(1) Prevzemanje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l ter 1100 l. Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov se izvaja v naslednjih strnjenih naseljih: Mesto Laško, pretežni del Rimskih Toplic, deli naselij Spodnja Rečica, Strmca, Udmat, Jagoče, Lahomšek, Marija Gradec, Lahomno in Zidani Most.
(2) V naseljih kjer je organizirano ločeno zbiranje odpadkov se lahko povzročitelj odpove odvozu bioloških odpadkov, v primeru podpisa posebne izjave s katero se zaveže da bo biološko razgradljive odpadke kompostiral na svojem zemljišču, v kolikor ima za to ustrezne pogoje.
(3) Biološko razgradljive odpadke je prepovedano odlagati v zabojnik za preostanek mešanih komunalnih odpadkov in zabojnik ali vrečo za embalažo, prav tako pa je biološko razgradljive odpadke prepovedano odlagati tudi na ekoloških otokih.
(4) V naseljih kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v zabojnike morajo uporabniki le-te kompostirati. Način oziroma mesto kompostiranja je stvar povzročitelja. Povzročitelji iz naselij kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v zabojnikih lahko pri izvajalcu proti plačilu naročijo posebno storitev odvoza biološko razgradljivih odpadkov.
(5) V naseljih kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov se le-to uvede za vse povzročitelje tega naselja v primeru, če poda 75 % vseh povzročiteljev v tem naselju pisno soglasje.
(6) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov na območju občine:
V letnem času od maja do septembra:
– 1 x tedensko v ožjem mestnem središču in predelih s pretežno večstanovanjsko gradnjo;
– 1 x na vsakih 14 dni v predelih s pretežno individualno gradnjo (izjemoma v primeru izrednih vremenskih razmer – dalj časa trajajoče visoke temperature …) se lahko prevzemanje izvaja tudi tedensko;
V zimskem času od oktobra do aprila:
– 1 x na vsakih 14 dni na celotnem območju.

(1) Prevzemanje odpadne embalaže zbrane po sistemu od vrat do vrat se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l in 240 l ter 770 l in 1100 l.
(2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje odpadne embalaže, ki jih dopušča tehnični pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti embalažo pri sebi.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje odpadne embalaže na območju občine najmanj:
– enkrat na vsakih štirinajst dni v ožjem mestnem središču in v predelih s pretežno večstanovanjsko gradnjo;
– enkrat na vsakih štirinajst v predelih s pretežno individualno gradnjo;
– enkrat na vsakih 14 dni ali enkrat mesečno na območju izven strnjenih naselij.
(4) Izvajalec javne službe ne sme prevzemati odpadne embalaže, če je onesnažena z mešanimi komunalnimi odpadki ali biorazgradljivimi odpadki, imetnika odpadkov pa ustrezno obvestiti.

(1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom iz 47. člena tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe zagotovi nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje komunalnih odpadkov vsem gospodinjstvom. Vsi ostali uporabniki (industrija, obrt, zavodi) so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod in zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov.
(4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, izvajalec javne službe uporabniku storitev določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov.

(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 m od roba prometne poti smetarskega vozila. Dovozna pot do prevzemnega mesta odpadkov mora biti primerna za dostop s posebnim vozilom in mora prenesti osne obremenitve smetarskega vozila, ki veljajo za občinske ceste. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za odpadke mora imeti obračališče, da je obračanje smetarskih vozil nemoteno, neovirano in varno.
(3) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.

(1) V času do predvidenega prevzema odpadkov na prevzemnih mestih se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja posameznih frakcij komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta.

(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
– kosovne odpadke.
(2) Zbirni center se nahaja na lokaciji odlagališča nenevarnih odpadkov Strensko, na lokaciji zaprtega dela odlagališča:
(3) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 11. členom tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena ali pa izvajalec javne službe zagotovi prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih po sistemu od vrat do vrat, tako da uporabniki sami naročijo odvoz.
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov obvestiti o terminih in načinu izvajanja akcije na krajevno običajen način.
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe je po končanem odvozu dolžan odjemno mesto ustrezno očistiti.

(1) Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz 12. člena tega odloka ter ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo.
(2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.

(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2) Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
– predelava odpadnega lesa v sekance;
– storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarnah in napravah za mehansko-biološko obdelavo odpadkov;
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi njihovega odlaganja na odlagališče za nenevarne odpadke;
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom povečanja možnosti za njihovo predelavo.

V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
– odpadna komunalna embalaža (vse frakcije),
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki.

V okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja vseh pripeljanih odpadkov in vseh ločenih frakcij, ki se oddajo v predelavo ali odstranjevanje.

(1) V okviru javne službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu javne službe v zbirnem centru z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do pooblaščene pravne oziroma fizične osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(2) V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi iz 26. člena tega odloka na odlagališče za nenevarne odpadke.

Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 43. člena tega odloka;
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema ekoloških otokov in zbirnega centra;
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.
(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin,
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine,
– škodljive vplive na območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
– lokacija prevzemnega mesta za komunalne odpadke,
– identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo komunalni odpadki,
– ulica in hišna številka stavbe.
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:
– firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,
– število članov posameznega gospodinjstva v stavbi,
– velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku,
– količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov po posameznem uporabniku.

(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi ekološki otok, z naznanilom obvestiti o:
– lokaciji ekološkega otoka in zbirnega centra;
– času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra;
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– načinu predvidene predelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– drugih pogojih za prevzem.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, posodah, na ekoloških otokih ali zbirnem centru,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v premični zbiralnici nevarnih frakcij ali na zbirnem centru,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnem centu in
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora vse povzročitelje komunalnih odpadkov sproti in redno obveščati o zavezi možnosti predelave biorazgradljivih odpadkov v kompost v hišnih kompostnikih.

(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
– do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode,
– do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje ali povečanje velikosti ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz tretje alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da ugotovi da so količine precej večje ali manjše od velikosti posod.
– prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi pravilnika.
(3) Izvajalec javne službe ob prevzemu odpadkov na odjemnem mestu kontrolira ločeno zbrane komunalne odpadke.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika obvestiti o nepravilnem ločevanju, tako, da na zabojnik ali vrečo na odjemnem mestu nalepi samolepilno etiketo z napisom NEPRAVILNO ZBRANO in uporabniku pošlje pisno obvestilo. Na nalepki je navedena telefonska številka izvajalca javne službe, kjer uporabnik dobi dodatna navodila. Izvajalec javne službe nepravilno zbranih odpadkov ni dolžan odpeljati ter jih pusti na mestu samem, da jih uporabnik ustrezno loči.
(5) Kolikor povzročitelj odpadkov po obvestilu iz prejšnjega odstavka ustrezno ne loči zbranih odpadkov, izvajalec javne službe uporabniku loči odpadke in mu na podlagi cenika zaračuna ločeno zbiranje odpadkov ter odpadke odpelje. Istočasno poda prijavo pristojnemu inšpektorju.

Uporabniki imajo obveznost:
– obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
– zagotoviti, da so posode ali zabojniki na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu;
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto;
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta.

Imetnikom odpadkov je prepovedano:
– prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
– odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;
– brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
– pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lep.

Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe,
– sredstva od prodaje ločenih frakcij za predelavo,
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine (najemnine ...).

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo:
– zemljišča, objekti zbiralnic in ekoloških otokov;
– zemljišča in objekti zbirnega centra;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah;
– zemljišča in objekti za obdelavo in predelavo odpadkov.
(2) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.

Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe je:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premična zbiralnica nevarnih frakcij,
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij na ekoloških otokih,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– oprema za razvrščanje odpadkov in predhodno skladiščenje odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanje,
– sortirna linija,
– oprema za kompostiranje,
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov.

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(1) Na predlog izvajalca javne službe sprejme župan tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), najkasneje v devetih mesecih od uveljavitve tega odloka.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in ekoloških otokov;
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, ekoloških otokov;
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(3) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejme župan in se objav na krajevno običajen način.

(1) Z globo 1.200 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za srednjo ali veliko družbo, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena);
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika oziroma ne uporablja tipskih vrečk (tretji odstavek 18. člena);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 36. člena);
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 20. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 20. člena);
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (drugi odstavek 42. člena).
(2) Z globo 800 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za mikro oziroma majhno družbo.
(3) Z globo 400 se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo 400 se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov in odpadne embalaže do zakonsko določenih rokov.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Laško (Uradni list RS, št. 43/00).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.