Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN – v nadaljevanju: »ZGJS«) 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08, 22/10 – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB, 48/11 – pop. in 55/11) je Občinski svet Lendava na 12. seji dne 28. 9. 2011 sprejel
O D L O K
o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok je koncesijski akt za koncesijo lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: javna služba).
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– koncesionar: izvajalec javne službe dobave plina tarifnim odjemalcem in/ali izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja na podlagi koncesije;
– koncedent: Občina Lendava;
– koncesionar: izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
II. KONCESIJA ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA
3. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije;
– izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil.
Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
4. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja je največ 35 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
5. člen
(javna pooblastila koncesionarja)
Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja izvajalec.
Poleg javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi.
6. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
7. člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan skladno z 18. členom Energetskega zakona načrtovati razvoj distribucijskega omrežja zemeljska plina in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.
Kolikor je koncesionar dolžan graditi novo omrežje s pripadajočimi objekti ali povečati kapaciteto obstoječega omrežja, če tako zahtevajo spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti oziroma Republike Slovenije ali občine, in sicer po sklenitvi koncesijske pogodbe, mu občina lahko nudi potrebna sredstva, če se občina in koncesionar o tem tako dogovorita.
8. člen
(zavarovanje)
Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.
9. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.
10. člen
(predmet koncesije in način izvajanja koncesije)
Javna služba, ki je predmet koncesije, obsega dejavnosti in naloge, ki so določene v Energetskem zakonu, odloku občine ali v vsakokratnem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino javnih služb, ki je predmet te koncesije.
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
11. člen
(območje izvajanja koncesije)
S podelitvijo koncesije koncesionar pridobi izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe na celotnem geografskem območju Občine Lendava.
12. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesija po tem odloku se podeli po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe, koncesije gradenj ali koncesije storitev.
O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo. Pred izdajo odločbe si mora direktor občinske uprave pridobiti mnenje občinskega sveta.
13. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
14. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
15. člen
(nadzor)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
16. člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so nastali koncesionarju zaradi višje sile in/ali spremenjenih okoliščin.
17. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so mu nastali, če jih ne more pokriti iz omrežnine.
18. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, lahko pa se po njenem izteku podaljša;
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Če koncesijska pogodba določa, da pogodba lahko preneha tudi v primeru nekrivde koncesionarja (npr.: predčasen odkup s strani koncedenta, javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija ipd.), mora koncedent poleg nastale škode koncesionarju izplačati protivrednost vloženih, še neamortiziranih sredstev in izgubljeni dobiček, ki bi nastal iz naslova izvajanja dejavnosti v obdobju 12 mesecev in ki se bo ugotavljal s pomočjo neodvisnega izvedenca finančne stroke.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
19. člen
(odvzem koncesije)
Občina z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja iz Energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 3. členu tega koncesijskega akta.
20. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v koncesijski pogodbi.
21. člen
(obveznost plačila koncesijske dajatve)
Koncesionar je za izvajanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja koncedentu dolžan plačevati koncesijsko dajatev v višini, določeni s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.
Obveznost zaračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve nastopi z dnem, ki se določi v koncesijski pogodbi.
Obveznost plačevanja koncesijske dajatve preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja.
22. člen
(višina koncesijske dajatve)
Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev v višini, kot je določena v koncesijski pogodbi od vsakega standardnega m3 zemeljskega plina, distribuiranega po distribucijskem omrežju na območju, kjer koncesionar opravlja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
Koncedent lahko odloči, da se v posameznem obdobju koncesijska dajatev zmanjša ali odpusti, če je to potrebno zaradi obsežnega izvajanja investicij koncesionarja v novo distribucijsko omrežje zemeljskega plina, v skladu z načrtom razvoja distribucijskega omrežja zemeljskega plina iz 18. člena Energetskega zakona.
Višina koncesijske dajatve se vsako leto uskladi z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v preteklem letu.
V skladu s koncesijsko pogodbo lahko koncedent po lastni presoji odpusti del koncesijske dajatve.
23. člen
(način plačevanja)
Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev enkrat letno.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(uskladitev koncesijskih pogodb)
Občina v roku 12 mesecev po objavi tega odloka z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo s koncesionarjem uskladi obstoječo koncesijsko pogodbo s tem odlokom in predpisi, na podlagi katerih je bil sprejet ta odlok. Z aneksom oziroma novo pogodbo se uredi tudi:
– morebiten način podaljšanja koncesijske pogodbe;
– uskladitev pravic, obveznosti in dajatev na takšen način in na podlagi novega izračuna rentabilnosti, da se koncesionarjev ekonomski in konkurenčni položaj ne bo poslabšal zaradi sprememb zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe.
Uskladitev obstoječih koncesijskih pogodb ne pomeni sklenitve nove koncesijske pogodbe.
25. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podelitvi koncesije za izgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 49/93).
26. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03504-0003/2011
Lendava, dne 28. septembra 2011
Župan
Občine Lendava
mag. Anton Balažek l.r.
