Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. in 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o splošnih pravilih izvajanja denarne politike
1 SPLOŠNE DOLOČBE
Banka Slovenije s tem sklepom določa pravila za izvajanje denarne politike v povezavi s Smernico Evropske centralne banke z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih denarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2000/7) in njenimi spremembami (v nadaljevanju: smernica) ter Splošno dokumentacijo o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (v nadaljevanju: Splošna dokumentacija), ki jo je izdala Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) in ki je priloga k smernici.
1.1 Pristop k pravilom za izvajanje denarne politike
Nasprotna stranka, ki želi sodelovati pri instrumentih denarne politike, pristopi k pravilom za izvajanje denarne politike po tem sklepu s podpisom okvirne pogodbe z Banko Slovenije. Banka Slovenije pristop nasprotne stranke k pogodbi zavrne, če slednja ne izpolnjuje splošnih pravil primernosti po tem sklepu, in jo o tem pisno obvesti.
V primerih, ko se pravila za izvajanje denarne politike spremenijo, se sklenjene okvirne pogodbe štejejo za pogodbe o pristopu k novim pravilom. Nasprotna stranka lahko odstopi od okvirne pogodbe v skladu z določbami okvirne pogodbe.
1.2 Izmenjava sporočil in sklenitev posla
Izmenjava sporočil med nasprotno stranko in Banko Slovenije poteka na način, ki je določen s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si). Druge oblike izmenjave sporočil se lahko uporabljajo v primeru, če se stranki za določen način izmenjave sporočil v posameznem primeru izrecno dogovorita.
Nalogi in sporočila, ki jih predloži nasprotna stranka, v razmerju do Banke Slovenije učinkujejo le, če so predloženi na način, ki je določen s tem sklepom oziroma uporabniškimi priročniki. Šteje se, da je nasprotna stranka sporočilo prejela, ko ji je bilo dostavljeno na dogovorjeni način.
Posel med nasprotno stranko in Banko Slovenije je sklenjen, ko Banka Slovenije pošlje nasprotni stranki potrditev o sklenitvi posla, razen, če je za posamezne primere izrecno določeno drugače. Potrditev o sklenitvi posla se predloži v skladu s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki, razen, če je za določene primere izrecno določeno ali dogovorjeno drugače.
1.3 Zastopanje in pooblaščeni podpisniki za sklepanje poslov
Nasprotna stranka predloži Banki Slovenije pisni seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri sklepanju poslov in drugih aktivnostih v imenu nasprotne stranke na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka mora predložiti tudi vzorce podpisov oseb, ki so pooblaščene podpisovati dokumentacijo v imenu nasprotne stranke v skladu z internimi organizacijskimi pravili nasprotne stranke.
Nasprotna stranka mora vnaprej pisno obvestiti Banko Slovenije o vsakršni spremembi pooblastil oziroma oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri poslih v skladu s tem sklepom. Sprememba pooblastil za zastopanje, ki je nasprotna stranka ni vnaprej, pisno in izrecno sporočila Banki Slovenije, ne učinkuje v razmerjih z Banko Slovenije po tem sklepu, čeprav je bila sprememba vpisana v javni register.
Banka Slovenije posreduje nasprotni stranki seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati Banko Slovenije pri sklepanju poslov na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka lahko vzorce podpisov pooblaščenih oseb za zastopanje Banke Slovenije pridobi na sedežu Banke Slovenije.
1.4 Prepoved pobota
Nasprotna stranka svoje obveznosti do Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, ne more izpolniti na podlagi pobota s svojo terjatvijo, ki jo ima do Banke Slovenje iz istovrstnih ali drugih poslov, razen če se stranki v posameznem primeru izrecno dogovorita drugače.
1.5 Ukrepi Banke Slovenije
Če pride do katerega koli od naslednjih primerov:
(a) pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o uvedbi postopka prenehanja nasprotne stranke ali odločitev o določitvi likvidacijskega, stečajnega upravitelja ali podobne osebe za nasprotno stranko ali odločitev o kakršnem koli drugem podobnem postopku;
(b) pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o izvedbi ukrepa prisilne poravnave, prisilne uprave, reorganizacije nasprotne stranke ali drugega podobnega ukrepa z namenom varovanja ali sanacije finančnega položaja nasprotne stranke in v izogib sprejetju odločitve kot je navedena v alineji (a);
(c) nasprotna stranka poda pisno izjavo o njeni nezmožnosti plačila vseh dolgov ali njihovega dela ali nezmožnosti izpolnitve obveznosti iz transakcij denarne politike, ali o prostovoljnem splošnem sporazumu ali dogovoru, ki ga je sklenila z upniki, ali če nasprotna stranka je ali se smatra, da je nesolventna, ali če se smatra, da ni zmožna plačati svojih obveznosti;
(d) je uveden postopek za sprejem odločitev iz alinej (a) ali (b);
(e) so zagotovila nasprotne stranke ali druge njene izjave pred sklenitvijo pogodbe, ki jih je dala, netočna ali neresnična, ali so netočne ali neresnične izjave in zagotovila, za katere se v skladu s predpisi šteje, da jih je dala nasprotna stranka;
(f) je nasprotni stranki trajno ali začasno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti po Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (Uradni list Evropske unije (UL) L št. 177 z dne 30. junija 2006, stran 1) ali po Direktivi 2004/39/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. aprila 2004, str. 1) (v nadaljevanju MiFID direktiva) ali po direktivah, ki ju nadomestijo, in kot so implementirane v relevantni državi članici;
(g) je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli plačilnem sistemu ali ureditvi, prek katerih potekajo plačila v okviru transakcij denarne politike Eurosistema ali (razen pri valutnih zamenjavah) je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli sistemu poravnav poslov z vrednostnimi papirji, ki se uporablja za poravnavo transakcij denarne politike Eurosistema;
(h) so zoper nasprotno stranko sprejeti ukrepi, kot so navedeni v členih 30, 31, 33, in 34 Direktive 2006/48/ES;
(i) (v zvezi s povratnimi transakcijami) nasprotna stranka ne izpolnjuje ukrepov za obvladovanje tveganj;
(j) (v zvezi s pogodbami o začasni prodaji) nasprotna stranka ne plača prodajne cene ali cene povratnega odkupa ali ne izroči kupljenega ali začasno prodanega finančnega premoženja; ali če (v zvezi z zavarovanimi posojili) nasprotna stranka ne izroči finančnega premoženja ali ne odplača posojila na ustrezen datum za plačilo ali izročitev;
(k) (v zvezi z valutnimi zamenjavami in vezanimi depoziti) nasprotna stranka ne plača zahtevanega zneska, v eurih ali v tuji valuti, na datum plačila;
(l) v zvezi z nasprotno stranko nastane dogodek, ki se vsebinsko ne razlikuje od dogodkov, določenih v tej točki, v zvezi s pogodbo, sklenjeno zaradi upravljanja deviznih rezerv ali drugega finančnega premoženja katere koli članice Eurosistema;
(m) nasprotna stranka ne posreduje relevantnih informacij, kar ima resne posledice za Banko Slovenije;
(n) nasprotna stranka ne izpolnjuje katerih koli drugih obveznosti iz povratnih transakcij ali valutnih zamenjav, in če takšnih neizpolnitev ne odpravi (če se neizpolnitev lahko odpravi) po prejemu zahtevka Banke Slovenije za izpolnitev obveznosti v največ 30 dneh v primeru zavarovanih transakcij in v največ 10 dneh pri valutnih zamenjavah;
(o) pri nasprotni stranki nastopijo dogodki iz alinej (a) do (n) te točke v zvezi s katero koli pogodbo s katero koli drugo članico Eurosistema, ki je bila sklenjena zaradi izvajanja operacij denarne politike Eurosistema, in je zaradi teh dogodkov ta druga članica Eurosistema uveljavila svojo pravico do pobota zaradi predčasnega prenehanja katere koli transakcije po tej pogodbi zaradi dogodka neplačila;
(p) EU v skladu s členom 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: Pogodba) nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali ji naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev;
(q) država članica nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev;
(r) vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njen bistven del je predmet odredbe o zamrznitvi sredstev, zaplembe, rubeža ali katerega koli drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke;
(s) vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njegov znaten delež se prenese na drug subjekt; ali
(t) je zaznan kateri koli drug preteč ali obstoječ dogodek, ki lahko, če se zgodi, ogrozi izvršitev obveznosti nasprotne stranke iz dogovorov, h katerim je pristopila za namene izvajanja operacij denarne politike ali katerih drugih pravil, ki se uporabljajo v odnosu med nasprotno stranko in katero od centralnih bank Eurosistema;
lahko Banka Slovenije:
– nasprotno stranko začasno ali trajno izključi oziroma jo omeji pri uporabi instrumentov denarne politike Eurosistema,
– odstopi od vseh neizpolnjenih pogodb in posamičnih poslov,
– opravi obračun v skladu z določbami točke 1.7 tega sklepa,
– uporabi vloge nasprotne stranke za pobotanje s svojimi terjatvami do nasprotne stranke,
– začasno ustavi izpolnjevanje svojih obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev Banke Slovenije do nje ni poplačana,
– zahteva plačilo zamudnih obresti poleg obresti in kazni iz poglavja 8 tega sklepa,
– zahteva plačilo druge škode, ki ji nastane zaradi odstopa od pogodb/posamičnih poslov,
– Banka Slovenije lahko izvede ukrepe iz prejšnjih alinej ne glede na krivdo nasprotne stranke za primere iz alinej (a) do (o) tega odstavka.
Z namenom zagotovitve enotnega izvajanja naloženih ukrepov lahko Svet ECB odloči o ukrepih, ki vključujejo začasno ali trajno izključitev oziroma omejitev pri uporabi instrumentov denarne politike, tudi če ne nastopijo primeri iz alinej (a) do (t) prvega odstavka te točke.
V primerih iz prvega odstavka te točke:
– iz alinej (a) in (p) se izvede ukrepe proti nasprotni stranki, ne da bi se jo o tem predhodno obvestilo,
– iz alinej (b), (c) in (q) se lahko izvede ukrepe proti nasprotni stranki brez predhodnega obvestila ali pa se jo o ukrepu predhodno obvesti,
– v primerih iz alinej od (d) do (o) in od (r) do (t) se o ukrepu predhodno obvesti nasprotno stranko. V obvestilu o ukrepu se lahko Banka Slovenije po prostem preudarku odloči, da se stranki omogoči, da v roku, ki ga določi Banka Slovenije, odpravi primer. Rok za odpravo je lahko največ tri delovne dni Banke Slovenije.
V primerih, ko Banka Slovenije izvede ukrepe, ne da bi nasprotno stranko o tem predhodno obvestila, obvesti nasprotno stranko o ukrepih naknadno.
V primerih, ko Banka Slovenije nasprotno stranko pred izvedbo ukrepa obvesti, v obvestilu o ukrepu določi tudi začetek učinkovanja ukrepa.
1.6 Ukrepi zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali neizpolnitev obveznosti
Eurosistem lahko zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja:
– nasprotno stranko na podlagi predpisov in pogodb, ki jih uporablja Banka Slovenije ali ECB, začasno ali trajno izključi oziroma omeji njen dostop do uporabe operacij denarne politike,
– posamezni nasprotni stranki zavrne ali omeji uporabo finančnega premoženja oziroma uporabi dodatne odbitke za finančno premoženje, dano v zavarovanje.
Eurosistem lahko zaradi neizpolnitve obveznosti iz katerega koli predpisa ali pogodbe, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke, nasprotno stranko začasno ali trajno izključi oziroma jo omeji pri uporabi instrumentov denarne politike.
Vsi diskrecijski ukrepi iz te točke, potrebni za zagotovitev preudarnega upravljanja s tveganji, so na ravni Eurosistema uporabljeni in določeni na sorazmeren in nediskriminatoren način. Vsak diskrecijski ukrep proti posamezni nasprotni stranki bo primerno utemeljen.
1.7 Obračun dospelih obveznosti ob odstopu
1.7.1 V primeru, ko Banka Slovenije odstopi od vseh pogodb/posamičnih poslov, se šteje, da so obveznosti iz pogodb/poslov zapadle z datumom, ko Banka Slovenije pošlje obvestilo o odstopu.
1.7.2 Pri zapadlosti posamičnih poslov iz naslova valutnih zamenjav se višina zapadlih obveznosti določi tako, da Banka Slovenije določi nadomestne vrednosti zneskov v eurih in zneskov povratnega prenosa v tuji valuti, tako da so te nadomestne vrednosti za Banko Slovenije ekonomsko ekvivalentne zneskom, ki bi si jih stranki izmenjali sicer. Na osnovi tako določenih zneskov Banka Slovenije izračuna, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum povratnega odkupa. Dolgovani zneski posamezne stranke se, kjer je potrebno, preračunajo v eure (v skladu z določbo petega odstavka točke 3.2.1) in pobotajo s terjanimi zneski te stranke iz naslova valutnih zamenjav. Stranka, pri kateri je vsota dolgovanih zneskov večja od vsote terjanih zneskov, plača razliko v zneskih, ki zapade v plačilo prvi naslednji dan po dnevu odpošiljanja obvestila Banke Slovenije iz točke 1.7.1, ko je sistem TARGET2 operativen.
V primeru zamude roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.
1.7.3 Pri zapadlosti ostalih posamičnih poslov se pogodbene obresti obračunajo do dneva zapadlosti poslov, kot je določen v točki 1.7.1. Tako obračunane obveznosti iz posamičnih poslov se pobotajo na datum zapadlosti.
Banka Slovenije ali nasprotna stranka morata najkasneje v roku treh delovnih dni Banke Slovenije od datuma odpošiljanja obvestila Banke Slovenije o odstopu poplačati nepobotane obresti in glavnice.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.
Banka Slovenije lahko vse svoje terjatve, vključno z zamudnimi obrestmi, poplača z zavarovanjem iz poglavja 6 tega sklepa.
1.8 Prepoved razpolaganja
Nasprotna stranka ne sme odstopiti ali zastaviti svojih pravic in obveznosti do Banke Slovenije ali z njimi kakor koli drugače razpolagati brez predhodnega pisnega soglasja Banke Slovenije.
1.9 Storitve tretjih oseb
Banka Slovenije lahko za izvedbo posameznih opravil povezanih s sklepanjem ali z izvršitvijo poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, pisno pooblasti tretjo osebo.
1.10 Varovanje zaupnih podatkov in predložitev podatkov
Vse informacije in podatki, povezani s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, se med strankama obravnavajo kot poslovna skrivnost in se ne smejo razkriti tretjim osebam brez izrecne privolitve druge stranke.
Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prejšnjega odstavka ne velja, ko so podatki potrebni Eurosistemu za potrebe izvajanja denarne politike. Nasprotna stranka je dolžna na zahtevo Banke Slovenije predložiti podatke v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema. Banka Slovenije lahko posreduje ostalim članicam Eurosistema individualne podatke, kot so operativni podatki, ki se nanašajo na nasprotne stranke pri operacijah Eurosistema. Taki podatki se obravnavajo v skladu z zahtevo o poklicni zaupnosti v skladu s členom 38 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB in ECB).
Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prvega odstavka te točke prav tako ne velja v primeru posredovanja podatkov pristojnim državnim organom, ki so pooblaščeni pridobiti navedene podatke v skladu z zakonskimi pristojnostmi.
1.11 Valuta plačil
Vsa plačila, ki se izvajajo v okviru operacij denarne politike, so v eurih, razen plačil v tujih valutah pri valutnih zamenjavah in morebitnem posredovanju nekaterih denarnih tokov pri finančnem premoženju, ki je denominirano v tuji valuti in je bilo dano v zavarovanje Banki Slovenije v skladu z določbami poglavja 5.
1.12 Odgovornost
Vsaka stranka je dolžna skrbeti za pravilno delovanje strojne in programske opreme, ki omogoča sklepanje in izvedbo poslov v skladu s tem sklepom ter preprečiti tretjim osebam nepooblaščen dostop do komunikacijskih sredstev ter druge opreme, ki je namenjena izmenjavi sporočil med Banko Slovenije in nasprotno stranko.
Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi zaradi neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, razen če nasprotna stranka dokaže, da je škoda posledica ravnanja Banke Slovenije ali njenih delavcev, ki so pri izvrševanju svojih obveznosti ravnali naklepno ali z veliko malomarnostjo.
Banka Slovenije zlasti ne odgovarja za škodo, ki je posledica nedelovanja ali nepravilnega delovanja strojne ali programske opreme ter nedelovanja ali nepravilnega delovanja komunikacij med Banko Slovenije in nasprotno stranko.
V primeru, ko je Banka Slovenije za posamezna opravila v zvezi s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov v skladu s tem sklepom pooblastila tretjo osebo, Banka Slovenije v razmerju do nasprotne stranke odgovarja le za izbiro tretje osebe. Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, če je pri izbiri tretje osebe ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Banka Slovenije v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi v zvezi s posli, sklenjenimi na podlagi tega sklepa.
Nasprotna stranka odgovarja za škodo, ki nastane Banki Slovenije, če je škoda posledica naklepnega ali malomarnega ravnanja nasprotne stranke, okoliščin, za katere odgovarja nasprotna stranka oziroma naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere nasprotna stranka odgovarja. V vsakem primeru je nasprotna stranka odgovorna za škodo, ki nastane Banki Slovenije zaradi nepooblaščenega dostopa tretjih oseb do komunikacijskih sredstev na strani nasprotne stranke ali zaradi nezakonitega ravnanja oseb, za katere nasprotna stranka odgovarja.
Šteje se, da se nasprotna stranka zaveda in izpolnjuje vse dolžnosti, ki izhajajo iz zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
1.13 Čas poslovanja ob delovnih dneh Banke Slovenije
Posli iz naslova operacij denarne politike Eurosistema se ob delovnih dneh Banke Slovenije praviloma izvajajo med 8:30 uro in 17:00 uro, če ni s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si), za določene operacije izrecno drugače določeno ali, če se za posamezne primere Banka Slovenije in nasprotna stranka izrecno ne dogovorita drugače.
Vse ure, navedene v tem dokumentu, se nanašajo na srednjeevropski čas (CET).
1.14 Stroški in nadomestila
Nasprotna stranka je dolžna za storitve Banke Slovenije, povezane s sklenitvijo oziroma izvedbo posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, Banki Slovenije plačati nadomestila v skladu z vsakokrat veljavno tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije.
1.15 Uporaba prava
Za razmerja med Banko Slovenije in nasprotno stranko se glede poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, uporablja slovensko pravo.
V primeru, ko nasprotna stranka za zavarovanje terjatev Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, zagotovi v korist Banke Slovenije finančno zavarovanje na tržnem finančnem premoženju, ki se nahaja v euroobmočju izven Slovenije, ali na netržnem finančnem premoženju, pri katerem se glede razmerja med nasprotno stranko (ali upnikom) in dolžnikom/izdajateljem uporablja pravo druge države članice, se glede pravne narave takšnega zavarovanja, glede učinkovanja zavarovanja, zahtev po obličnosti dogovora o zagotovitvi in prenehanju finančnega zavarovanja ter glede poplačila terjatev Banke Slovenije iz zavarovanja, uporablja pravo države članice, v kateri se nahaja tržno finančno premoženje oziroma pravo države članice, ki velja med nasprotno stranko (ali upnikom) in njenim dolžnikom/izdajateljem netržnega finančnega premoženja.
Za potrebe ugotavljanja prava, ki se uporablja za presojanje pravnih razmerij iz prejšnjega odstavka, se kot država, v kateri se nahaja finančno premoženje, šteje država, katere pravo velja za register, v katerem je finančno premoženje vpisano.
2 PRIMERNE NASPROTNE STRANKE
2.1 SPLOŠNA MERILA PRIMERNOSTI
Nasprotne stranke Banke Slovenije v operacijah denarne politike Eurosistema morajo izpolnjevati naslednja splošna merila primernosti:
(a) Samo institucije, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB in ECB, in ki morajo izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije, so primerne nasprotne stranke.
(b) Nasprotne stranke morajo biti finančno trdne. Biti morajo subjekt najmanj ene oblike nadzora s strani nacionalnih organov, harmoniziranega z zahtevami EU/Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljevanju: EGP). Harmoniziran nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi 2006/48/ES).
Glede na njihovo specifično institucionalno naravo po pravu EU, so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije v smislu določb člena 123(2) Pogodbe, ki so predmet nadzora po standardih, ki so primerljivi nadzoru pristojnih nacionalnih nadzornih organov.
Poleg tega so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije, ki so predmet neharmoniziranega nadzora nacionalnih organov, po standardih, ki so primerljivi harmoniziranemu nadzoru EU/EGP, npr. v Republiki Sloveniji ustanovljene podružnice institucij, ki imajo sedež izven EGP.
(c) Nasprotne stranke morajo izpolnjevati naslednja operativna kriterija:
– imeti morajo odprt PM račun v sistemu TARGET2 in
– vpisane morajo biti v poslovni register v Republiki Sloveniji.
Nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti in so pristopile k pravilom za izvajanje denarne politike Eurosistema po tem sklepu, lahko prek Banke Slovenije:
– dostopajo do odprtih ponudb Eurosistema in
– sodelujejo na operacijah odprtega trga na podlagi standardnih avkcij in dokončnih transakcij.
2.2 MERILA ZA IZBOR NASPROTNIH STRANK ZA HITRE AVKCIJE IN DVOSTRANSKE OPERACIJE
Pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo za namene denarne politike Eurosistema, morajo biti nasprotne stranke sposobne učinkovito opravljati devizne transakcije velikega obsega v katerih koli tržnih pogojih. Krog nasprotnih strank za valutne zamenjave je enak krogu nasprotnih strank, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji in so izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu. Merila in postopke, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank za posege na deviznem trgu, določa Priloga 3 tega sklepa.
Pri drugih operacijah, ki se izvajajo v obliki hitrih avkcij in dvostranskih postopkov (povratne transakcije finega uravnavanja in zbiranje vezanih depozitov), Banka Slovenije izmed nasprotnih strank, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, kot jih opredeljuje točka 2.1 tega sklepa, izbere določene primerne nasprotne stranke. Najpomembnejše merilo pri izboru je aktivnost na denarnem trgu.
Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah izvaja Banka Slovenije posle z nasprotnimi strankami, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja. Hitre avkcije in dvostranske operacije se lahko izvajajo tudi s širšim naborom nasprotnih strank. Svet ECB lahko odloči, da v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja sama ECB. V primerih, ko bi dvostranske operacije izvajala ECB, bi ta izbrala nasprotne stranke po sistemu kroženja izmed tistih nasprotnih strank v euroobmočju, ki so primerne za sodelovanje v hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah, s čimer bi se jim zagotovil enakopraven dostop.
Banka Slovenije o svojem izboru primernih nasprotnih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije obvesti posamezne izbrane nasprotne stranke.
3 INSTRUMENTI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
3.1 RAZLIKOVANJE MED OPERACIJAMI ODPRTEGA TRGA IN ODPRTIMA PONUDBAMA
Z namenom izvajanja denarne politike Eurosistema imajo primerne nasprotne stranke Banke Slovenije dostop do naslednjih vrst instrumentov denarne politike Eurosistema:
(a) Operacije odprtega trga na iniciativo Eurosistema se delijo na:
– operacije glavnega refinanciranja,
– operacije dolgoročnejšega refinanciranja,
– operacije finega uravnavanja in
– strukturne operacije.
Eurosistem izvaja operacije odprtega trga v obliki povratnih transakcij, ki so zavarovane s prenosom imetništva (pogodba o začasni prodaji ali pogodba o prenosu v zavarovanje) ali z ustanovitvijo zastavne pravice na primernem finančnem premoženju (zavarovana posojila), dokončnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov ECB, valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov.
(b) Odprti ponudbi, ki sta primernim nasprotnim strankam na voljo na njihovo pobudo, sta:
– mejno posojilo in
– mejni depozit.
3.2 RAZLIKOVANJE MED POVRATNIMI IN DOKONČNIMI TRANSAKCIJAMI
3.2.1 Povratne transakcije
Povratne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje na podlagi prenosa imetništva ali zavarovanih posojil. Pri povratni transakciji sta datum in znesek povratnega (drugega) dela operacije dogovorjena ob sklenitvi posamezne transakcije.
V povezavi s povratnimi transakcijami se vsi zneski v valutah, ki niso euro (ali nacionalne denominacije eura), preračunajo v euro po dnevnem referenčnem tečaju ECB oziroma, če ta ne bi bil določen, po promptnem deviznem tečaju, po katerem bi ECB delovni dan pred dnevom preračuna prodajala euro za zadevno tujo valuto.
3.2.2 Dokončne transakcije
Dokončne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem na trgu dokončno kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje. Dokončna transakcija je popoln prenos imetništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos imetništva nazaj na prodajalca. Te transakcije Banka Slovenije izvaja v skladu s tržnimi običaji, ki veljajo za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji. Pri določitvi cen Banka Slovenije deluje v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniški instrument, uporabljen v transakciji.
3.3 OPERACIJE GLAVNEGA REFINANCIRANJA
Operacije glavnega refinanciranja so najpomembnejše operacije odprtega trga Eurosistema in imajo osrednjo vlogo pri uravnavanju tržnih obrestnih mer in likvidnosti ter signaliziranja naravnanosti denarne politike.
Glavne značilnosti operacij glavnega refinanciranja so naslednje:
– so povratne operacije povečevanja likvidnosti;
– izvajajo se redno vsak teden;
– običajno imajo rok zapadlosti en teden;
– izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v točki 4.3.2 tega sklepa;
– protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s točko 2.1 tega sklepa, in
– vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij glavnega refinanciranja.
3.4 OPERACIJE DOLGOROČNEJŠEGA REFINANCIRANJA
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so namenjene zagotavljanju dodatnega dolgoročnejšega refinanciranja finančnega sektorja. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer. Zato se operacije dolgoročnejšega refinanciranja običajno izvajajo v obliki avkcij z variabilno mero, ECB pa občasno objavi obseg refinanciranja razpoložljivega v prihodnjih avkcijah. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem operacije dolgoročnejšega refinanciranja izvede tudi v obliki avkcije s fiksno mero.
Glavne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja so:
– so povratne operacije povečevanja likvidnosti;
– izvajajo se redno vsak mesec;
– običajno imajo rok zapadlosti tri mesece;
– izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v točki 4.3.3 tega sklepa;
– protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s točko 2.1 tega sklepa, in
– vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij dolgoročnejšega refinanciranja.
3.5 OPERACIJE FINEGA URAVNAVANJA
Eurosistem izvaja operacije finega uravnavanja predvsem z namenom izravnati učinke, ki jih imajo nepričakovana nihanja likvidnosti na obrestne mere. Poleg tega se operacije finega uravnavanja lahko izvajajo na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavati morebitno likvidnostno neravnovesje, ki je nastalo po dodelitvi zadnje operacije glavnega refinanciranja. Operacije finega uravnavanja se v osnovni obliki izvajajo prek povratnih operacij, lahko pa tudi prek valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov.
3.5.1 Povratne operacije finega uravnavanja
Glavne značilnosti povratnih operacij finega uravnavanja so naslednje:
– lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali umikanja likvidnosti;
– njihova pogostost ni standardizirana;
– njihov rok zapadlosti ni standardiziran;
– povratne transakcije finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti se običajno izvajajo kot hitre avkcije, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej točko 4.3.5 tega sklepa in točko 4.4 tega sklepa);
– povratne transakcije finega uravnavanja za umikanje likvidnosti se praviloma izvajajo kot dvostranski postopki (glej točko 4.4 tega sklepa);
– običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske povratne operacije finega uravnavanja izvaja ECB);
– Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v točki 2.2 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje v povratnih operacijah finega uravnavanja in
– vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih operacij finega uravnavanja.
3.5.2 Valutne zamenjave
Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene denarne politike, so operacije, pri katerih Banka Slovenije promptno kupuje ali prodaja euro za tujo valuto (prvi del valutne zamenjave) in istočasno terminsko (tj. s poravnavo na določen datum v prihodnosti) prodaja ali kupuje euro za tujo valuto (drugi del valutne zamenjave).
Glavne značilnosti valutnih zamenjav so naslednje:
– lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali umikanja likvidnosti;
– njihova pogostost ni standardizirana;
– njihov rok zapadlosti ni standardiziran;
– izvajajo se kot hitre avkcije ali dvostranski postopki (glej točko 4.3.7 tega sklepa in točko 4.4 tega sklepa);
– običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske valutne zamenjave izvaja ECB) in
– Banka Slovenije lahko v skladu z merili, ki jih določata točka 2.2 tega sklepa in Priloga 3 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri valutnih zamenjavah.
Tuja valuta je katera koli zakonita valuta, ki ni euro. Eurosistem praviloma sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu z običajno tržno prakso. V vsaki operaciji se Banka Slovenije in nasprotne stranke dogovorijo o swap točkah za transakcijo. Swap točke so razlika med deviznim tečajem drugega dela valutne zamenjave (terminski devizni tečaj) in deviznim tečajem prvega dela valutne zamenjave (promptni devizni tečaj). Swap točke za euro nasproti tuji valuti kotirajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji.
Promptni devizni tečaj, z ozirom na posamezno transakcijo, pomeni devizni tečaj, (kakor je določen v skladu z drugim odstavkom točke 3.2.1), ki se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti. Ta znesek v tuji valuti je ena stranka dolžna prenesti na drugo proti plačilu zneska v eurih na datum prvega dela valutne zamenjave. Promptni devizni tečaj je naveden v potrditvi posla.
Terminski devizni tečaj pomeni devizni tečaj, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom točke 3.2.1, in se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti, ki ga je ena stranka dolžna prenesti na drugo proti plačilu zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave. Terminski devizni tečaj je naveden v potrditvi posla.
Promptni znesek v tuji valuti pomeni znesek v tuji valuti, ki se zahteva za nakup zneska v eurih na datum prvega dela valutne zamenjave.
“Terminski znesek v tuji valuti” pomeni znesek v tuji valuti, ki se zahteva za nakup zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave.
Datum prvega dela valutne zamenjave pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka prenesti znesek v eurih na račun druge stranke, to je, v izogib nejasnosti, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), na katerega bo, v skladu z dogovorom med strankama, izvedena poravnava prenosa zneska v eurih.
“Datum drugega dela valutne zamenjave pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka povratno prenesti znesek v eurih na račun druge stranke.
Osnovna valuta pomeni valuto, katere znesek ostane nespremenjen v obeh delih posla valutne zamenjave.
Valutna zamenjava je sklenjena po pogojih, ki so predpisani s tem sklepom, ko Banka Slovenije potrdi sprejeto protiponudbo nasprotne stranke (glej točki 4.4 in 4.3.7). Vse izmenjane potrditve posla med obema strankama po telefaksu, telefonu in elektronsko, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.
Plačila se izvedejo na datum prvega in drugega dela valutne zamenjave v dogovorjenih zneskih na račune, v skladu z določbami v potrditvah posla, v prosto prenosljivih sredstvih, in na način, ki je običajen za plačila za zadevno valuto.
3.5.3 Zbiranje vezanih depozitov
Nasprotne stranke lahko na pobudo Eurosistema pri Banki Slovenije vežejo obrestovane vezane depozite. Depoziti nasprotnih strank so vezani za določen rok in s fiksno obrestno mero. Banka Slovenije nasprotnim strankam v zameno za depozite ne da zavarovanja.
Obresti vezanih depozitov se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Obresti se izplačajo ob zapadlosti depozita.
Glavne značilnosti vezanih depozitov so:
– depoziti se zbirajo z namenom zmanjšanja likvidnosti;
– pogostost zbiranja depozitov ni standardizirana;
– rok zapadlosti depozitov ni standardiziran;
– depozite se običajno zbira na hitrih avkcijah, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej točki 4.3.6 in 4.4 tega sklepa);
– običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah zbiranje vezanih depozitov izvaja ECB) in
– Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v točki 2.2 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank, od katerih zbira vezane depozite.
3.6 STRUKTURNE OPERACIJE
Strukturne operacije se izvajajo kadar želi ECB prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema nasproti finančnemu sektorju.
Strukturne operacije se izvajajo v obliki:
– povratnih transakcij,
– izdaje dolžniških certifikatov ECB ali
– dokončnih transakcij.
3.6.1 Povratne strukturne operacije
Glavne značilnosti povratnih strukturnih operacij:
– so operacije povečevanja likvidnosti;
– pogostost operacij je lahko redna ali občasna;
– rok zapadlosti operacij ni vnaprej standardiziran;
– izvajajo se kot standardne avkcije (glej točko 4.3.4 tega sklepa);
– protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v točki 2.1 tega sklepa in
– vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih strukturnih operacij.
3.6.2 Izdaja dolžniških certifikatov ECB
ECB lahko izda dolžniške certifikate s ciljem prilagajanja strukturne pozicije Eurosistema nasproti finančnemu sektorju, tako, da bi se ustvaril (ali povečal) primanjkljaj likvidnosti na trgu.
Dolžniški certifikati ECB predstavljajo dolg ECB do imetnika tega instrumenta. Certifikati se izdajo in hranijo v nematerializirani obliki pri registrih vrednostnih papirjev v euroobmočju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev glede prenosljivosti certifikatov.
Dolžniški certifikati ECB se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska, ob zapadlosti se izplačajo v nominalnem znesku. Razlika med zneskoma izplačila in vpisa je enaka obračunanim obrestim na znesek izdaje po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do zapadlosti dolžniškega certifikata ECB. Obresti se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”.
Glavne značilnosti dolžniških certifikatov ECB:
– izdajo se za zmanjšanje likvidnosti na trgu;
– lahko se izdajajo redno ali občasno;
– imajo rok zapadlosti krajši od 12 mesecev;
– prodaja jih Banka Slovenije v imenu ECB na standardni avkciji in
– protiponudbe za vpis dolžniških certifikatov lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v točki 2.1 tega sklepa.
3.6.3 Dokončne strukturne transakcije
Glavne značilnosti dokončnih transakcij:
– lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti (dokončni nakup) ali umikanja likvidnosti (dokončna prodaja);
– njihova pogostost ni standardizirana;
– izvajajo se kot dvostranski postopki (glej točko 4.4 tega sklepa);
– se ne izvajajo z netržnim primernim finančnim premoženjem in
– običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dokončne transakcije izvaja ECB).
3.7 MEJNO POSOJILO
Nasprotne stranke lahko prek odprte ponudbe za mejno posojilo pri Banki Slovenije pridobijo posojilo z ročnostjo čez noč. Posojilo je obrestovano po vnaprej določeni obrestni meri. Nasprotna stranka mora ob koriščenju posojila zagotoviti zadostno količino primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa.
Namen instrumenta je zadovoljiti začasne likvidnostne potrebe nasprotnih strank. V normalnih okoliščinah obrestna mera mejnega posojila predstavlja zgornjo mejo tržne obrestne mere za denar čez noč.
Dostop do mejnega posojila imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v točki 2.1 tega sklepa. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 in ko so izpolnjene zahteve infrastrukture plačilnega sistema v sistemu bruto poravnave v realnem času. Postopki in roki so opredeljenimi v točki 4.1.1 tega sklepa. Rok vračila mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2, in sicer ob odprtju sistema TARGET2.
Razen zahteve po predložitvi zadostnega zneska primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve, ni drugih omejitev glede zneska mejnega posojila.
Obrestno mero Eurosistem objavi vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije “dejansko število dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
Dostop do mejnega posojila se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče.
3.8 MEJNI DEPOZIT
Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo za mejni depozit za deponiranje likvidnosti pri Banki Slovenije čez noč. V zameno za depozite Banka Slovenije nasprotnim strankam ne daje zavarovanja. Depoziti se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri. V normalnih okoliščinah obrestna mera mejnega depozita predstavlja spodnjo mejo tržne obrestne mere za denar čez noč.
Dostop do mejnega depozita imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v točki 2.1 tega sklepa. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 v skladu s postopki in roki, opredeljenimi v točki 4.1.2 tega sklepa. Banka Slovenije vrne mejni depozit nasprotni stranki naslednji delovni dan Banke Slovenije po dnevu deponiranja, in sicer ob odprtju sistema TARGET2.
Znesek mejnega depozita ni omejen. Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije “dejansko število dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero, z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
Obresti depozita se plačajo ob zapadlosti depozita.
Dostop do mejnega depozita se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče.
4 POSTOPKI PRI OPERACIJAH DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
4.1 POSTOPKI PRI ODPRTIH PONUDBAH
4.1.1 Postopki pri mejnem posojilu
Banka Slovenije sprejema zahtevo nasprotne stranke za odobritev mejnega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2 (oziroma 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7:00 uri in zapre ob 18:00 uri.
Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo mejnega posojila, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.
Nasprotna stranka mora najkasneje ob predložitvi zahteve za odobritev mejnega posojila zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, ki ga je črpala na ta dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila.
Zapadlost mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, in sicer:
– se glavnica mejnega posojila skupaj z zneskom obresti pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije nakaže znesek mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 (t.j. pred zaprtjem sistema TARGET2);
– se za glavnico mejnega posojila zniža stanje na računu obveznih rezerv nasprotne stranke pri Banki Slovenije, preostala terjatev Banke Slovenije v višini obresti pa se pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta po času, ki Banki Slovenije ne omogoča več nakazilo mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke in je bilo mejno posojilo nakazano na račun obveznih rezerv nasprotne stranke.
4.1.2 Postopki pri mejnem depozitu
Banka Slovenije sprejema zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita pri Banki Slovenije vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2 (oziroma 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7:00 uri in zapre ob 18:00 uri.
Nasprotna stranka predloži zahtevek Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi s sklenitvijo mejnega depozita, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.
Naslednji delovni dan Banke Slovenije po vpisu mejnega depozita Banka Slovenije ob odprtju sistema TARGET2 izplača nasprotni stranki znesek mejnega depozita in obresti iz mejnega depozita. V primeru, da je naslednji dan po vpisu depozita delovni dan sistema TARGET2 in hkrati nacionalni praznik v Republiki Sloveniji, se depozit na ta dan ne izplača, ampak se izplača prvi naslednji delovni dan Banke Slovenije.
V primeru, da zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita ni pravilno izpolnjen, Banka Slovenije zavrne njen zahtevek v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2.
4.2 Postopki pri posojilu čez dan
Nasprotna stranka lahko predloži Banki Slovenije zahtevo za odobritev posojila čez dan v obliki zavarovanega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 in najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije odobri zahtevo in nakaže znesek posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 pred zaprtjem sistema TARGET2. Pogoji za pridobitev posojila čez dan so predpisani v dodatku VIII. k Splošnim pogojem za udeležbo v sistemu TARGET2- Slovenija (Zagotavljanje posojila čez dan).
Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo posojila čez dan, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.
Nasprotna stranka mora najkasneje ob predložitvi zahteve za odobritev posojila čez dan zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
Nasprotna stranka mora vrniti znesek odobrenega posojila čez dan isti dan, kot je bilo posojilo odobreno, in sicer do zaprtja sistema TARGET2 na PM račun Banke Slovenije v sistemu TARGET2, v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila.
V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila. Naslednji delovni dan sistema TARGET2 se ob odprtju sistema TARGET2 znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan.
Zapadlost mejnega posojila, ki je bilo črpano na podlagi zahteve nasprotne stranke, je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, ko se znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan.
4.3 AVKCIJSKI POSTOPKI
4.3.1 Splošne določbe
Avkcijski postopki Eurosistema se izvajajo v šestih operativnih korakih:
Korak 1 Najava avkcije
Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev in spletne strani ECB (če je najava avkcije javno objavljena)
Korak 2 Priprava in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank
Korak 3 Zbiranje protiponudb s strani Eurosistema
Korak 4 Dodelitev in objava rezultatov avkcije
– Odločitev ECB o dodelitvi
– Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev in spletne strani ECB (če se rezultati avkcije javno objavijo)
Korak 5 Pošiljanje obvestil uspešnim ponudnikom
Korak 6 Poravnava transakcij
4.3.1.1 Vrste avkcij
Standardne in hitre avkcije
Avkcije se lahko izvajajo v obliki standardnih avkcij ali hitrih avkcij. Postopki so pri obeh vrstah avkcij enaki razen časovnega okvira izvedbe. Standardne avkcije se izvedejo najkasneje v roku 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno naslednji dan, ko je odprt sistem TARGET2 in sistemi poravnav vrednostnih papirjev. Hitre avkcije se običajno izvedejo v roku 90 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno isti dan.
V obliki standardnih avkcij se izvajajo: operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, povratne strukturne operacije za povečevanje likvidnosti in izdaja dolžniških certifikatov ECB. V obliki hitrih avkcij se lahko izvajajo: povratne transakcije za povečevanje in umikanje likvidnosti, zbiranje vezanih depozitov in valutne zamenjave.
Avkcije s fiksno in avkcije z variabilno mero
Eurosistem lahko izvaja avkcije s fiksno mero ali z variabilno mero. Pri avkciji s fiksno mero ECB vnaprej določi obrestno mero/ceno/swap točke, nasprotne stranke pa licitirajo znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel po vnaprej določeni fiksni meri. Pri avkcijah z variabilno mero nasprotne stranke licitirajo zneske in obrestne mere/cene/swap točke, pri katerih so pripravljene skleniti posel.
Pri avkcijah s fiksno mero se protiponudbe, ki so jih podale vse nasprotne stranke, seštejejo. Če skupni znesek protiponudb presega znesek za dodelitev, se predložene protiponudbe dodelijo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Vendar se lahko ECB na avkciji s fiksno mero odloči dodeliti vsakemu ponudniku minimalni znesek/odstotek.
Pri avkcijah z variabilno mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na licitirano mero. Protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami se sprejmejo najprej, medtem, ko se protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev. Če pri najnižji sprejeti obrestni meri (tj. pri mejni obrestni meri) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
Pri avkcijah z variabilno obrestno mero/ceno, na katerih Eurosistem umika likvidnost (takšne avkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniških certifikatov ECB in zbiranje vezanih depozitov), se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu licitiranih obrestnih mer (ali v padajočem vrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami) se sprejmejo najprej, medtem, ko se protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami) sprejemajo, dokler se ne izčrpa celoten znesek likvidnosti, ki jo želi Eurosistem z operacijo zmanjšati. Če pri najvišji obrestni meri (najnižji ceni) od sprejetih (tj. pri mejni obrestni meri/ceni) skupni znesek protiponudb po tej meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri/ceni. Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji mnogokratnik nominalne vrednosti dolžniških certifikatov ECB. Pri drugih operacijah umikanja likvidnosti se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji euro.
Pri avkcijah z variabilno mero se lahko ECB odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli minimalni znesek.
Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na kotirane swap točke.
Kotacije swap točk se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu, ob upoštevanju predznaka kotacije, ki je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za dano ročnost valutne zamenjave obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke pozitivna (tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto). Če je, nasprotno, obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke negativna (tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto).
Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi kotacijami swap točk, in sicer dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v osnovni valuti. Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno mero, na katerih Eurosistem zmanjšuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu licitiranih kotacij swap točk. Kotacije swap točk se razvrstijo po padajočem vrstnem redu ob upoštevanju predznaka kotacije. Ponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk se sprejmejo najprej, medtem ko se naslednje nižje kotacije swap točk sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek v osnovni valuti. Če pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
Avkcija nizozemskega tipa in avkcija ameriškega tipa
Pri dodelitvi lahko Eurosistem pri avkcijah z variabilno mero uporabi avkcijo z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcijo z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa). Pri uporabi avkcije nizozemskega tipa se ista dodeljena obrestna mera/cena/swap točke uporabi za vse sprejete protiponudbe in je enaka mejni obrestni meri/ceni/swap točkam, pri kateri se izčrpa skupni znesek dodelitve na avkciji. Pri uporabi avkcije ameriškega tipa je dodeljena obrestna mera/cena/swap točke enaka ponujeni obrestni meri/ceni/swap točkam pri vsaki posamezni sprejeti protiponudbi.
4.3.1.2 Najava avkcije
ECB javno najavi standardne avkcije prek elektronskih medijev in spletne strani ECB. Javna najava avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:
– referenčno številko avkcije,
– datum avkcije,
– vrsto operacije (povečevanje ali umikanje likvidnosti in vrsta instrumenta denarne politike, ki se bo uporabil),
– rok zapadlosti operacije,
– vrsto avkcije (avkcija s fiksno mero ali avkcija z variabilno mero),
– metodo dodelitve (avkcija nizozemskega tipa ali avkcija ameriškega tipa),
– predvideni znesek operacije (običajno samo pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja),
– obrestno mero/ceno/swap točke, ki je določena za avkcijo (pri avkcijah s fiksno mero),
– izklicno obrestno mero/ceno/swap točke (če je predvideno),
– datum pričetka in datum zapadlosti operacije (če je predvideno) ali datum poravnave in datum zapadlosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB),
– valute, uporabljene v operaciji, in osnovno valuto (pri valutnih zamenjavah),
– promptni devizni tečaj, ki se uporablja za izračun protiponudbe (pri valutnih zamenjavah),
– zgornjo mejo protiponudbe (če je predvideno),
– minimalni posamezni znesek dodelitve (če je predvideno),
– minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno),
– rok za predložitev protiponudb,
– nominalno vrednost certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB) in
– kodo ISIN izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB).
Eurosistem hitre avkcije običajno javno najavi vnaprej, vendar se v izrednih okoliščinah ECB lahko odloči, da hitre avkcije ne najavi. Najava hitrih avkcij poteka po enakih postopkih kakor za standardne avkcije. Pri hitrih avkcijah, ki niso vnaprej javno najavljene, Banka Slovenije neposredno obvesti izbrane nasprotne stranke.
4.3.1.3 Zbiranje in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank
Protiponudbe nasprotnih strank morajo biti pripravljene v skladu z vzorcem, ki ga za zadevno operacijo določi Banka Slovenije Priloga 2 tega sklepa). Protiponudbe morajo nasprotne stranke predložiti Banki Slovenije po telefaksu, pogoje iz protiponudb pa morajo naknadno potrditi še po telefonu. Protiponudbe ene institucije lahko predloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež ali izbrana podružnica) v Republiki Sloveniji.
Pri avkcijah s fiksno mero morajo nasprotne stranke v svojih protiponudbah navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije. Pri valutnih zamenjavah s fiksno mero nasprotna stranka navede znesek v osnovni valuti, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije.
Pri avkcijah z variabilno mero lahko nasprotne stranke predložijo do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami/cenami/swap točkami. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem omeji število protiponudb, ki se lahko predložijo pri avkcijah z variabilno mero. V vsaki protiponudbi morajo navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije, in ustrezno obrestno mero/ceno/swap točke.
V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB lahko ECB sklene, da morajo protiponudbe vsebovati licitirano ceno in ne obrestno mero. V takšnih primerih se morajo cene navesti kot odstotek nominalnega zneska. Pri valutnih zamenjavah z variabilno mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna stranka pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije, ter swap točke.
Licitirane obrestne mere morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. Pri operacijah valutnih zamenjav z variabilno mero morajo biti swap točke navedene v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 swap točke.
Pri operacijah glavnega refinanciranja, operacijah finega uravnavanja in strukturnih operacijah znaša najnižji znesek protiponudbe 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki ta znesek presegajo, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni licitirani višini obrestne mere/cene/swap točk.
Pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 100.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji določeni znesek protiponudbe, morajo biti izražene kot mnogokratniki 10.000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini licitirane obrestne mere.
ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. Vsaka tovrstna omejitev zgornje meje protiponudbe se vedno navede v javni najavi avkcije.
Nasprotne stranke morajo zagotoviti, da imajo za denarni znesek, ki jim je bil dodeljen, vedno na razpolago zadostno višino zavarovanja oziroma, da imajo, v primeru operacij umika likvidnosti, vedno na razpolago denarna sredstva za poravnavo. Če nasprotna stranka ne zagotovi zadostnega zneska zavarovanja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji, ji Banka Slovenije izreče sankcijo.
Nasprotne stranke lahko umaknejo protiponudbe do roka za oddajo protiponudb. Protiponudbe, predložene oziroma potrjene po roku, določenem v najavi avkcije, so neveljavne. Banka Slovenije zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornjo mejo protiponudb, ki jo določi ECB. Prav tako zavrže vsako protiponudbo, ki je pod spodnjim zneskom protiponudbe ali ki je pod ali nad izklicno obrestno mero/ceno/swap točkami. Poleg tega zavrže protiponudbe, ki niso popolne ali niso pripravljene v skladu z vzorcem. Če je protiponudba zavržena, Banka Slovenije o svoji odločitvi po telefonu takoj obvesti nasprotno stranko.
4.3.1.4 Objava rezultatov
Rezultate standardnih in hitrih avkcij ECB javno objavi prek elektronskih medijev in spletne strani ECB. Javno sporočilo o rezultatih avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:
– eferenčno številko avkcije,
– datum avkcije,
– vrsto operacije,
– rok zapadlosti operacije,
– skupni znesek protiponudb s strani nasprotnih strank Eurosistema,
– število ponudnikov,
– valute, uporabljene v operaciji (pri valutnih zamenjavah),
– skupni dodeljeni znesek,
– odstotek dodelitve (pri avkcijah s fiksno mero),
– promptni devizni tečaj (pri valutnih zamenjavah),
– mejno obrestno mero/ceno/swap točke in odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri/ceni/swap točkah (pri avkcijah z variabilno mero),
– najnižjo licitirano obrestno mero/ceno/swap točke, najvišjo licitirano obrestno mero/ceno/swap točke in tehtano povprečno obrestno mero/ceno/swap točke dodelitve (pri avkcijah ameriškega tipa),
– datum začetka in datum zapadlosti operacije (če je predvideno) ali datum valute in datum zapadlosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB),
– minimalni posamezni znesek dodelitve (če je predvideno),
– minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno),
– nominalno vrednost certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB) in
– kodo ISIN izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB).
Banka Slovenije obvesti uspešne ponudnike o rezultatih dodelitve neposredno.
Sporočila pri avkcijskih postopkih, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko po telefaksu in telefonu, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.
4.3.2 Postopki pri operacijah glavnega refinanciranja
Običajni urnik izvedbe avkcije in poravnave pri operacijah glavnega refinanciranja, ki se izvajajo v obliki standardnih avkcij in po vnaprej objavljenem koledarju:
+------------------+----------+---------------------------------+
|Ponedeljek (T-1) | 15:30 |Najava avkcije s strani ECB prek |
| | |javnih elektronskih medijev in |
| | |spletne strani ECB |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Torek (T) | 9:30 |Rok za predložitev protiponudb |
| | |nasprotnih strank |
| | 11:15 |Objava rezultatov avkcije s |
| | |strani ECB prek javnih |
| | |elektronskih medijev in spletne |
| | |strani ECB |
| | 11:45 |Potrditev sprejetih protiponudb |
| | |nasprotnih strank s strani Banke |
| | |Slovenije |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Sreda (T+1) | 13:00 |Zagotovitev zavarovanja |
| | 14:00 |Poravnava transakcij |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Sreda v | 14:00 |Vračilo zapadle operacije |
|naslednjem tednu | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
T – trgovalni datum
Koledar za izvajanje operacij glavnega refinanciranja in operacij dolgoročnejšega refinanciranja Eurosistema za tekoče leto se objavi najmanj 3 mesece pred začetkom leta na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Ker ECB pri pripravi okvirnega koledarja upošteva državne praznike v posameznih državah članicah, so možna odstopanja od običajnih trgovalnih dni.
4.3.2.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank
Nasprotna stranka predloži protiponudbe za operacijo glavnega refinanciranja Banki Slovenije po telefaksu, pogoje iz protiponudb pa mora naknadno potrditi še po telefonu. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Nasprotna stranka pošlje protiponudbe in jih naknadno potrdi po telefonu do izteka roka za predložitev protiponudb.
Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb.
Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede:
– Ime operacije: “Operacija glavnega refinanciranja”
– Postopek: “Standardna avkcija”
– Tip instrumenta: “Povratna transakcija”
Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe.
Pri avkciji z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke.
4.3.2.2 Neveljavnost protiponudb
Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka za predložitev protiponudb. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.2.1 tega sklepa. Zavržejo se vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Ko Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko po telefonu.
4.3.2.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov
Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete.
4.3.2.4 Postopek poravnave in vračila
Nasprotna stranka mora najkasneje do 13:00 ure na datum poravnave operacije, ki je praviloma naslednji delovni dan Eurosistema po sprejetju protiponudb, zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa.
Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (v nadaljevanju: nakazilo) do 14:00 ure na datum poravnave operacije. V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila.
Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”.
Če na datum poravnave nove operacije nasprotni stranki dospe istovrstna operacija, se nakazilo in vračilo glavnice in obresti netirata in znesek razlike bodisi Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki (če je nakazilo višje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije) bodisi nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije (če je nakazilo nižje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije).
Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
4.3.3 Postopki pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja
Običajni urnik izvedbe avkcije in poravnave pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, ki se izvajajo v obliki standardnih avkcij in po vnaprej objavljenem koledarju:
+--------------------------+---------+--------------------------+
|Torek (T-1) | 15:30 |Najava avkcije s strani |
| | |ECB prek javnih |
| | |elektronskih medijev in |
| | |spletne strani ECB |
+--------------------------+---------+--------------------------+
|Zadnja sreda v mesecu (T) | 9:30 |Rok za predložitev |
| | |protiponudb nasprotnih |
| | |strank |
| | 11:15 |Objava rezultatov avkcije |
| | |s strani ECB prek javnih |
| | |elektronskih medijev in |
| | |spletne strani ECB |
| | 11:45 |Potrditev sprejetih |
| | |protiponudb nasprotnih |
| | |strank s strani Banke |
| | |Slovenije |
+--------------------------+---------+--------------------------+
|Četrtek (T+1) | 13:00 |Zagotovitev zavarovanja |
| | 14:00 |Poravnava transakcij |
+--------------------------+---------+--------------------------+
|Datum zapadlosti operacije| 14:00 |Vračilo zapadle operacije |
|(običajno četrtek, ki | | |
|sledi zadnji sredi v | | |
|mesecu čez tri mesece) | | |
+--------------------------+---------+--------------------------+
T – trgovalni datum
Koledar za izvajanje operacij glavnega refinanciranja in operacij dolgoročnejšega refinanciranja Eurosistema za tekoče leto se objavi najmanj 3 mesece pred začetkom leta na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Ker ECB pri pripravi okvirnega koledarja upošteva državne praznike v državah članicah, so možna odstopanja od običajnih trgovalnih dni.
4.3.3.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank
Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pogoje iz protiponudb pa mora naknadno potrditi še po telefonu. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Nasprotna stranka pošlje protiponudbe in jih potrdi po telefonu do izteka roka za predložitev protiponudb.
Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb.
Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede:
– Ime operacije: “Operacija dolgoročnejšega refinanciranja”
– Postopek: “Standardna avkcija”
– Tip instrumenta: “Povratna transakcija”
Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 100.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 10.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe.
Pri avkciji z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke.
4.3.3.2 Neveljavnost protiponudb
Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka za predložitev protiponudb. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.3.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko.
4.3.3.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov
Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete.
4.3.3.4 Postopek poravnave in vračila
Nasprotna stranka mora najkasneje do 13:00 ure na datum poravnave operacije, ki je praviloma naslednji delovni dan Eurosistema po sprejetju protiponudb, zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa.
Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (nakazilo) do 14:00 ure na datum poravnave operacije. V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila.
Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
Če na datum poravnave nove operacije nasprotni stranki dospe istovrstna operacija, se nakazilo in vračilo glavnice in obresti netirata in znesek razlike bodisi Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki (če je nakazilo višje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije) bodisi nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije (če je nakazilo nižje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije).
4.3.4 Postopki pri povratnih strukturnih operacijah
Običajni urnik izvedbe povratnih strukturnih operacij, ki se izvajajo v obliki standardnih avkcij, vendar ne po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti):
+-----------------+---------+-----------------------------------+
|Dan T-1 | 15:30 |Najava avkcije s strani ECB prek |
| | |javnih elektronskih medijev in |
| | |spletne strani ECB |
+-----------------+---------+-----------------------------------+
|Dan T | 9:30 |Rok za predložitev protiponudb |
| | |nasprotnih strank |
| | 11:15 |Objava rezultatov avkcije s strani |
| | |ECB prek javnih elektronskih |
| | |medijev in spletne strani ECB |
| | 11:45 |Potrditev sprejetih protiponudb |
| | |nasprotnih strank s strani Banke |
| | |Slovenije |
+-----------------+---------+-----------------------------------+
|Dan T+1 | 13:00 |Zagotovitev zavarovanja |
| | 14:00 |Poravnava transakcij |
+-----------------+---------+-----------------------------------+
|Datum zapadlosti | 14:00 |Vračilo zapadle operacije |
|operacije | | |
+-----------------+---------+-----------------------------------+
T – trgovalni datum
Avkcije se običajno izvajajo in poravnavajo samo na dneve, ki so delovni dnevi nacionalnih centralnih bank v vseh državah članicah.
4.3.4.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank
Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu, pogoje iz protiponudb pa mora naknadno potrditi še po telefonu. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Nasprotna stranka pošlje protiponudbe in jih potrdi po telefonu do izteka roka za predložitev protiponudb.
Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb.
Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede:
– Ime operacije: “Strukturna operacija”
– Postopek: “Standardna avkcija”
– Tip instrumenta: “Povratna transakcija”
Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe.
Pri avkciji z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke.
4.3.4.2 Neveljavnost protiponudb
Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.4.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko.
4.3.4.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov
Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete.
4.3.4.4 Postopek poravnave in vračila
Nasprotna stranka mora najkasneje do 13:00 ure na datum poravnave operacije, ki je praviloma naslednji delovni dan Eurosistema po sprejetju protiponudb, zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa.
Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (nakazilo) do 14:00 ure na datum poravnave operacije. V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila.
Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”.
Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
4.3.5 Postopki pri povratnih operacijah finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti
Okvirni urnik izvedbe hitre avkcije pri povratnih operacijah finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti, ki se ne izvajajo po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti):
+-----------------+------------+--------------------------------+
| | Minute| |
|Dan T |(kumulativno| |
| | od najave)| |
| | 0|Najava avkcije s strani ECB |
| | |prek javnih elektronskih |
| | |medijev in spletne strani ECB |
| | |(če je najava avkcije javno |
| | |objavljena) |
| | +30 (30)|Rok za predložitev protiponudb |
| | |nasprotnih strank |
| | +55 (85)|Objava rezultatov avkcije s |
| | |strani ECB prek javnih |
| | |elektronskih medijev in spletne |
| | |strani ECB (če se rezultati |
| | |avkcije javno objavijo) |
| | +10 (95)|Potrditev sprejetih protiponudb |
| | |nasprotnih strank s strani |
| | |Banke Slovenije |
| | |Poravnava transakcij |
+-----------------+------------+--------------------------------+
|Datum zapadlosti | 14:00|Vračilo zapadle operacije |
|operacije | | |
+-----------------+------------+--------------------------------+
T – trgovalni datum
Banka Slovenije sodeluje v teh operacijah takrat, ko so trgovalni dan, datum poravnave in datum vračila delovni dnevi Banke Slovenije. V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje povratnih operacij finega uravnavanja v skladu z določbami točke 2.2 tega sklepa.
4.3.5.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank
Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pred iztekom roka za predložitev protiponudb, ki ga določi ECB. Naknadno mora nasprotna stranka potrditi pogoje iz protiponudb po telefonu, najkasneje do izteka roka za predložitev protiponudb. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede:
– Ime operacije: “Operacija finega uravnavanja”
– Postopek: “Hitra avkcija”
– Tip instrumenta: “Povratna transakcija (povečevanje likvidnosti)”
Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb.
Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe.
V primeru avkcije z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke.
4.3.5.2 Neveljavnost protiponudb
Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.5.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko.
4.3.5.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov
Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete.
4.3.5.4 Postopek poravnave in vračila
Nasprotna stranka mora najkasneje do poravnave operacije zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa.
Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na datum poravnave, ki je običajno enak trgovalnemu dnevu, na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (nakazilo). V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila.
Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”.
Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
4.3.6 Postopki pri operacijah finega uravnavanja v obliki vezanih depozitov
Okvirni urnik izvedbe hitre avkcije pri zbiranju vezanih depozitov, ki se ne izvajajo po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti):
+-----------------+---------------+-----------------------------+
| | Minute| |
|Dan T | (kumulativno| |
| | od najave)| |
| | 0|Najava avkcije s strani ECB |
| | |prek javnih elektronskih |
| | |medijev |
| | |in spletne strani ECB (če je |
| | |najava avkcije javno |
| | |objavljena) |
| | +30 (30)|Rok za predložitev |
| | |protiponudb nasprotnih |
| | |strank |
| | +55 (85)|Objava rezultatov avkcije s |
| | |strani ECB prek javnih |
| | |elektronskih medijev in |
| | |spletne strani ECB (če se |
| | |rezultati avkcije javno |
| | |objavijo) |
| | +10 (95)|Potrditev sprejetih |
| | |protiponudb nasprotnih |
| | |strank s strani Banke |
| | |Slovenije |
| | |Poravnava transakcij |
+-----------------+---------------+-----------------------------+
|Datum zapadlosti | 14:00|Vračilo zapadle operacije |
|operacije | | |
+-----------------+---------------+-----------------------------+
T – trgovalni datum
Banka Slovenije sodeluje v teh operacijah takrat, ko so trgovalni dan, datum poravnave in datum vračila delovni dnevi Banke Slovenije. V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje zbiranja vezanih depozitov v skladu z določbami točke 2.2 tega sklepa.
4.3.6.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank
Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pred iztekom roka za predložitev protiponudb ki ga določi ECB. Naknadno mora nasprotna stranka potrditi pogoje iz protiponudb po telefonu, najkasneje do izteka roka za predložitev protiponudb. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede:
– Ime operacije: “Operacija finega uravnavanja”
– Postopek: “Hitra avkcija”
– Tip instrumenta: “Vezani depozit”
Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb.
Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najnižjo do protiponudbe z najvišjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe.
V primeru avkcije z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali nižje od izklicne obrestne mere. Če so nižje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke.
4.3.6.2 Neveljavnost protiponudb
Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.6.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko.
4.3.6.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov
Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete.
4.3.6.4 Postopek poravnave in vračila
Nasprotna stranka mora na datum poravnave, ki je običajno enak trgovalnemu dnevu operacije, na PM račun Banke Slovenije nakazati znesek sprejetih protiponudb.
Na datum zapadlosti operacije Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”.
4.3.7 Postopki pri operacijah finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav
Okvirni urnik izvedbe hitre avkcije pri operacijah finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav, ki se ne izvajajo po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti):
+-------------------+--------------+---------------------------+
| | Minute| |
|Dan T | (kumulativno| |
| | od najave)| |
| | 0|Najava avkcije s strani |
| | |ECB prek javnih |
| | |elektronskih medijev in |
| | |spletne strani ECB (če je |
| | |najava avkcije javno |
| | |objavljena) |
| | +30 (30)|Rok za predložitev |
| | |protiponudb nasprotnih |
| | |strank |
| | +55 (85)|Objava rezultatov avkcije |
| | |s strani ECB prek javnih |
| | |elektronskih medijev in |
| | |spletne strani ECB (če se |
| | |rezultati avkcije javno |
| | |objavijo) |
| | +10 (95)|Potrditev sprejetih |
| | |protiponudb nasprotnih |
| | |strank s strani Banke |
| | |Slovenije |
+-------------------+--------------+---------------------------+
|Dan T, T+1 ali T+2 | |Poravnava transakcij |
|(Datum poravnave) | | |
+-------------------+--------------+---------------------------+
|Datum drugega dela | |Povratni odkup |
|valutne zamenjave | | |
+-------------------+--------------+---------------------------+
T – trgovalni datum
Banka Slovenije sodeluje v teh operacijah takrat, ko so trgovalni datum, datum poravnave in datum drugega dela valutne zamenjave delovni dnevi Banke Slovenije. V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav.
4.3.7.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank
Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pred iztekom roka za predložitev protiponudb ki ga določi ECB. Naknadno mora nasprotna stranka potrditi pogoje iz protiponudb po telefonu, najkasneje do izteka roka za predložitev protiponudb. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2b tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede:
– Ime operacije: “Operacija finega uravnavanja”
– Postopek: “Hitra avkcija”
– Tip instrumenta: “Valutna zamenjava (povečevanje likvidnosti)” ali “Valutna zamenjava (umikanje likvidnosti)”
Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb.
Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi swap točkami. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek v osnovni valuti, ki ga Banki Slovenije želi prodati (in ponovno kupiti) ali kupiti (in ponovno prodati). Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke je praviloma naveden v najavi avkcije. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe.
V primeru avkcije z variabilno mero morajo biti pri operacijah povečevanja (umikanja) likvidnosti licitirane swap točke enake ali nižje (enake ali višje) od izklicnih swap točke. Če so različne od izklicnih swap točk, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 swap točke.
4.3.7.2 Neveljavnost protiponudb
Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.7.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko.
4.3.7.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov
Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete.
4.3.7.4 Postopek poravnave in vračila
Glej tudi točko 3.5.2. tega sklepa
Valutne zamenjave za povečevanje likvidnosti
V primeru valutnih zamenjav za povečevanje likvidnosti mora nasprotna stranka v skladu z določbami v potrditvah posla nakazati Banki Slovenije na korespondenčni račun v tujini znesek sprejetih protiponudb v tuji valuti. Banka Slovenije nakaže na datum poravnave nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb v eurih v skladu z določbami v potrditvah posla. V primeru, da nasprotna stranka ni nakazala dogovorjenega zneska v tuji valuti v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del zneska sprejetih protiponudb v eurih v odvisnosti od višine nakazanega zneska v tuji valuti.
Ob zapadlosti Banka Slovenije v skladu z določbami v potrditvah posla nakaže nasprotni stranki na njen korespondenčni račun v tujini dogovorjeni znesek povratne prodaje v tuji valuti iz naslova zapadle operacije. Na datum drugega dela valutne zamenjave nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun v skladu z določbami v potrditvah posla dogovorjeni znesek povratne prodaje v eurih.
Valutne zamenjave za umikanje likvidnosti
V primeru valutnih zamenjav za umikanje likvidnosti mora nasprotna stranka na datum poravnave nakazati Banki Slovenije na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb v eurih v skladu z določbami v potrditvah posla. Banka Slovenije nakaže v skladu z določbami v potrditvah posla nasprotni stranki na njen korespondenčni račun v tujini znesek sprejetih protiponudb v tuji valuti. V primeru, da nasprotna stranka ni nakazala dogovorjenega zneska v eurih v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del zneska sprejetih protiponudb v tuji valuti v odvisnosti od višine nakazanega zneska v eurih.
Na datum drugega dela valutne zamenjave nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen korespondenčni račun v tujini dogovorjeni znesek povratne prodaje v tuji valuti v skladu z določbami v potrditvah posla. Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun dogovorjeni znesek povratne prodaje v eurih iz naslova zapadle operacije v skladu z določbami v potrditvah posla.
4.4 POSTOPKI PRI DVOSTRANSKIH OPERACIJAH
V obliki dvostranskih operacij se lahko izvajajo:
– operacije finega uravnavanja: povratne transakcije (za povečevanje ali umikanje likvidnosti), zbiranje vezanih depozitov, valutne zamenjave (za povečevanje ali umikanje likvidnosti) in
– strukturne operacije: dokončne transakcije.
Pri dvostranskih transakcijah izvaja Banka Slovenije operacije z eno ali več nasprotnimi strankami brez uporabe avkcijskih postopkov.
Ob aktiviranju dvostranske operacije Banka Slovenije neposredno vzpostavi stik po telefonu z eno ali več primernimi nasprotnimi strankami, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 2.2 tega sklepa in so izbrane za sodelovanje pri dvostranski operaciji. Na podlagi natančnih navodil, ki jih prejme s strani ECB, se Banka Slovenije odloči, ali bo sklenila posel z nasprotno stranko. Po sklenitvi posla Banka Slovenije po telefonu in naknadno po telefaksu nasprotni stranki posreduje potrditev sklenjenega posla. Poravnava transakcij poteka prek Banke Slovenije.
Če bi Svet ECB odločil, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije izvaja tudi sama ECB (ali ena ali več nacionalnih centralnih bank, ki bi delovale kot operativna enota ECB), bi se postopki za tovrstne operacije ustrezno prilagodili. V tem primeru bi ECB (ali Banka Slovenije v vlogi operativne enote ECB) neposredno vzpostavila stik z eno ali več nasprotnimi strankami na območju Republike Slovenije, izbranimi v skladu z merili iz točke 2.2 tega sklepa. ECB (ali Banka Slovenije v vlogi operativne enote ECB) bi se odločila, ali bo sklenila posel z nasprotnimi strankami. Transakcije bi se kljub temu poravnale na decentraliziran način prek Banke Slovenije.
V primeru povratnih transakcij za povečevanje likvidnosti mora nasprotna stranka najkasneje do poravnave operacije zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa.
Frekvenca izvajanja dvostranskih operacij ni standardizirana. Prav tako ni standardizirana zapadlost operacij.
Dvostranske operacije se običajno javno ne objavijo. ECB lahko dodatno odloči, da se tudi rezultati dvostranske operacije ne objavijo javno.
Dvostranske operacije finega uravnavanja se lahko izvajajo na katerikoli delovni dan Eurosistema. Banka Slovenije sodeluje pri izvedbi teh dvostranskih operacij le na delovni dan Banke Slovenije. Dokončne transakcije, izvedene v obliki dvostranskih strukturnih operacij, se praviloma izvajajo in poravnavajo na dneve, na katere so vse sodelujoče nacionalne centralne banke odprte za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema.
Pri dokončnih transakcijah, ki se izvajajo prek borz ali tržnih agentov, ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga nasprotnih strank. Postopki sklenitve posla in poravnave se izvajajo v skladu s tržnimi konvencijami, ki veljajo za vrsto finančnega premoženja, ki ga Banka Slovenije kupuje oziroma prodaja.
4.5 POSTOPKI PORAVNAVE
4.5.1 Splošni opis
Denarne transakcije na podlagi odprtih ponudb Eurosistema ali operacij odprtega trga se poravnajo prek PM računov nasprotnih strank in Banke Slovenije v sistemu TARGET2. Po zaprtju sistema TARGET2 se denarne transakcije iz odprtih ponudb Eurosistema poravnajo prek računov obveznih rezerv nasprotnih strank pri Banki Slovenije.
Denarne transakcije se poravnajo šele po (ali ob) dokončni vključitvi primernega finančnega premoženja nasprotne stranke za zavarovanje terjatev operacije v sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
Operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij (tj. operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturne operacije) se običajno poravnajo na prvi dan po trgovalnem dnevu, ko je odprt sistem TARGET2 in vsi ustrezni sistemi poravnave vrednostnih papirjev (SPVP). Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB pa se poravnava izvede na drugi dan po trgovalnem dnevu, ko je odprt sistem TARGET2 in vsi ustrezni SPVP. Podrobnejše določbe o postopkih poravnave so v točki 4.3 tega sklepa. Poravnava odprtih ponudb je opisana v točkah 4.1.1 in 4.1.2 tega sklepa.
4.5.2 Postopki ob koncu dneva
Postopki ob koncu dneva so opredeljeni v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET2-Slovenija in v uporabniških priročnikih, ki so objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Praviloma je čas zaprtja sistema TARGET2 18:00 ura. Po času zaprtja se nadaljnji plačilni nalogi za obdelavo v sistemu TARGET2 ne sprejemajo, čeprav so preostali plačilni nalogi, ki so bili sprejeti pred časom zaprtja, še vedno v obdelavi. Nasprotne stranke morajo zahtevek za dostop do mejnega posojila ali vpisa mejnega depozita predložiti Banki Slovenije najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2. Skrajni rok za zahtevek za dostop do odprtih ponudb Eurosistema se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut.
5 PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE ZA ZAVAROVANJE TERJATEV EUROSISTEMA
Člen 18.1 Statuta ESCB in ECB dovoljuje, da ECB in nacionalne centralne banke sklepajo posle na finančnih trgih z dokončnimi ali začasnimi nakupi in prodajami finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, in zahteva, da vse kreditne operacije Eurosistema temeljijo na primernih zavarovanjih. Zato vse operacije Eurosistema za povečevanje likvidnosti temeljijo na finančnem premoženju za zavarovanje terjatev, ki ga zagotovijo nasprotne stranke bodisi v obliki prenosa imetništva nad finančnim premoženjem (v primeru dokončnih poslov ali pogodb o začasni prodaji) oziroma v obliki zastave, odstopa terjatve ali spremenljivega zavarovanja (ang. charge) (v primeru zavarovanih posojil).
Banka Slovenije sklepa s primernimi nasprotnimi strankami operacije povečevanja likvidnosti na podlagi zagotovitve finančnega zavarovanja na primernem finančnem premoženju v korist Banke Slovenije.
Primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema sestavljata dve vrsti premoženja: tržno in netržno finančno premoženje. Med njima ni razlik glede primernosti za različne vrste operacij denarne politike Eurosistema, razen tega, da se netržno finančno premoženje ne uporablja za dokončne transakcije. Premoženje, ki je primerno za operacije denarne politike Eurosistema, se lahko uporablja tudi za zavarovanje terjatev iz naslova posojila čez dan.
Z namenom, da tržno in netržno finančno premoženje zadostita istim bonitetnim standardom, je bil vzpostavljen bonitetni okvir Eurosistema (Eurosystem credit assessment framework, v nadaljevanju: ECAF), podrobneje opisan v točki 5.3 tega sklepa.
Seznam primernega tržnega premoženja je javno objavljen na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) kot t. i. lista primernega tržnega finančnega premoženja (v nadaljevanju: lista). Lista ne vsebuje tržnega finančnega premoženja izdanega s strani nefinančnih družb, ki nimajo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij (ECAI). Njegova primernost je odvisna od bonitetne ocene sistema oziroma vira, ki ga nasprotna stranka izbere v skladu s pravili ECAF. Seznam primernega netržnega finančnega premoženja javno ni objavljen, prav tako ne primerni dolžniki oziroma garanti netržnega finančnega premoženja.
Nasprotna stranka, ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji, lahko za zavarovanje terjatev Banke Slovenije uporabi katero koli primerno tržno in netržno finančno premoženje tudi čezmejno, v skladu s točko 5.6 tega sklepa.
Banka Slovenije daje nasprotnim strankam pojasnila glede primernosti finančnega premoženja samo za tržno finančno premoženje, ki je bilo že izdano oziroma, v primeru netržnega finančnega premoženja, šele ko je bila posojilna pogodba že sklenjena.
5.1 KRITERIJI PRIMERNOSTI FINANČNEGA PREMOŽENJA
5.1.1 Kriteriji primernosti za tržno finančno premoženje
Dolžniški certifikati, ki jih je izdala ECB, ter vsi dolžniški certifikati, ki so jih izdale nacionalne centralne banke Eurosistema pred uvedbo eura v svoji državi članici, so primerni.
Pri določanju primernosti drugega tržnega finančnega premoženja se uporabljajo naslednji kriteriji primernosti:
5.1.1.1 Vrsta finančnega premoženja
Biti mora dolžniški instrument, ki mora imeti:
(a) fiksen, brezpogojen znesek glavnice (obveznice, ki vključujejo nakupni bon ali drugo podobno pravico, niso primerne); in
(b) kupon, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka. Poleg tega mora biti kupon eden od naslednjih: (i) brezkuponski; (ii) kupon s fiksno obrestno mero; ali (iii) kupon z variabilno obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero. Kupon je lahko vezan na spremembo bonitete samega izdajatelja. Poleg tega so primerne tudi obveznice, vezane na gibanje inflacije. Te značilnosti mora instrument ohranjati do dokončnega poplačila obveznosti. Dolžniški instrumenti morajo zagotavljati imetniku pravico do izplačila denarnih tokov, ki ni podrejena pravici imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
Zahteva iz alineje (a) predhodnega odstavka ne velja za listinjene vrednostne papirje, razen za obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v skladu z merili določenimi v členu 22(4) direktive KNPVP (Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (Uradni list L 375, 31/12/1985 str. 0003 – 0018), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005, Uradni list L 079, 24/03/2005 str. 0009 – 0017), t. i. krite bančne obveznice. Eurosistem ocenjuje primernost listinjenih vrednostnih papirjev, razen kritih bančnih obveznic, po kriterijih navedenih v nadaljevanju.
Kritno premoženje, ki ustvarja denarni tok in je podlaga listinjenih vrednostnih papirjev, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) pridobitev kritnega premoženja mora urejati pravo države članice EU;
(b) subjekt s posebnim namenom pri listinjenju mora kritno premoženje zakonito pridobiti od originatorja ali posrednika ter na način, ki ga Eurosistem šteje za “pravo prodajo”, izvršljivo proti tretjim osebam; kritno premoženje mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov ali posrednika in njegovih upnikov tudi v primeru originatorjeve ali posrednikove insolventnosti;
(c) kritno premoženje mora ustvariti in izdajatelju prodati originator ali, če je tako predvideno, posrednik, ki imata sedež v EGP;
(d) kritno premoženje ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev. Ta zahteva ne izključuje primernosti listinjenih vrednostnih papirjev, kjer struktura izdaje vključuje dva subjekta s posebnim namenom in je v zvezi z njima izpolnjena zahteva o “pravi prodaji”, tako da so dolžniški instrumenti, izdani s strani drugega subjekta s posebnim namenom, zavarovani posredno ali neposredno z izvornim kritnim premoženjem, ki je podlaga zavarovanju prvega listinjenega vrednostnega papirja, in da se vsi denarni tokovi iz kritnega premoženja, prenesejo s prvega na drugi subjekt s posebnim namenom. Poleg tega finančno premoženje ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov ali sintetičnih vrednostnih papirjev. Omejitev pri izvedenih finančnih instrumentih ne zajema zamenjav, ki so v strukturi listinjenega vrednostnega papirja uporabljeni izključno za zavarovanje pred tveganji (hedging).
(e) če gre za bančna posojila, morajo imeti dolžniki in upniki sedež (če so fizične osebe, pa morajo biti rezidenti) v EGP, kjer se mora nahajati tudi zadevno zavarovanje, če pride v poštev. Pravo, ki ureja ta bančna posojila, mora biti pravo države EGP. Če gre za obveznice, morajo imeti njihovi izdajatelji sedež v EGP, izdane morajo biti v državi EGP po pravu države EGP, zadevno zavarovanje pa se mora nahajati v EGP.
Za primere, ko imajo originatorji ali, če je predvideno posredniki, sedež v euroobmočju ali v Združenem kraljestvu, je Eurosistem preveril, da v teh jurisdikcijah ni pomembnih določb o razveljavitvi prodaje premoženja. Če ima originator ali, če je predvideno posrednik, sedež v drugi državi EGP, se lahko listinjeni vrednostni papirji štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zavarovane pred tistimi določbami o razveljavitvi prodaje premoženja po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen je treba, preden se listinjeni vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, predložiti neodvisno pravno oceno, v obliki, sprejemljivi za Eurosistem, ki opisuje pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v zadevni državi. Eurosistem lahko za potrebe odločanja o tem, ali so njegove pravice ustrezno zavarovane pred pravili o razveljavitvi prodaje premoženja, zahteva druge dokumente, vključno s potrdilom o solventnosti v obdobju izpodbojnosti, ki ga zagotovi prevzemnik. Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za pomembna in zato nesprejemljiva, vključujejo pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje kritnega premoženja zgolj zato, ker je bila izvedena znotraj določenega obdobja (obdobja izpodbojnosti) pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca (originatorja/posrednika), in primere, ko lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca (originatorja/posrednika).
Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (oziroma podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (oziroma podtranša) se šteje za nepodrejeno drugim tranšam (oziroma podtranšam), če v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kot ga določa ponudbeni prospekt, nobena druga tranša (oziroma podtranša) nima prednosti pred to tranšo (oziroma podtranšo) glede izplačila (glavnice ali obresti), in je torej ta tranša (oziroma podtranša) med različnimi tranšami (oziroma podtranšami) znotraj strukturirane izdaje zadnja, ki bi utrpela škodo. Pri strukturiranih izdajah, kjer prospekt predvideva dostavo obvestila o predčasni izpolnitvi in obvestila o izvršbi, je treba zagotoviti nepodrejenost tranše (ali podtranše) pri vrstnem redu poplačila tako v zvezi z obvestilom o predčasni izpolnitvi kot tudi v zvezi z obvestilom o izvršbi.
Eurosistem si pridržuje pravico, da od posameznih tretjih oseb (kot so izdajatelj, originator ali organizator) zahteva kakršno koli pojasnilo oziroma pravno potrditev, za katero meni, da je potrebna za oceno primernosti listinjenih vrednostnih papirjev.
5.1.1.2 Bonitetni standard
Dolžniški instrument mora zadostiti zahtevam glede bonitetne ocene kot jih določajo pravila ECAF za tržno finančno premoženje (glej točko 5.3.1 tega sklepa).
5.1.1.3 Kraj izdaje
Dolžniški instrument mora biti deponiran/registriran (izdan) v EGP pri centralni banki ali pri centralni depotni družbi (v nadaljevanju: CDD), ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB. Poleg tega morajo biti mednarodni dolžniški vrednostni papirji, v obliki zbirnih prinosniških listin (global bearer form), izdani od 1. januarja 2007 dalje v obliki novih zbirnih listin (new global notes) prek mednarodnega CDD Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg, in morajo biti deponirani pri skupnem skrbniku (common safekeeper), ki je mednarodni register vrednostnih papirjev ali, kjer je to primerno, CDD, ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih prinosniških listin, ki so bili izdani v obliki klasičnih zbirnih listin (classical global notes) pred 1. januarjem 2007, ter zamenljivi vrednostni papirji, ki so bili izdani pod isto kodo ISIN na ta datum ali po njem, ostanejo primerni do zapadlosti. Pogoj za primernost mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v obliki zbirnih imenskih listin (global registered form) prek mednarodne CDD Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxemburg po 30. septembru 2010, je, da so izdani v skladu z novo strukturo hrambe mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih imenskih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin (individual notes) izdani po 30. septembru 2010 niso primerni. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti.
V primeru izdaje tržnega dolžniškega instrumenta s strani nefinančnih družb, kot so opredeljene z European System of Accounts 1995 (ESA 95), ki nimajo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij (ECAI), mora biti kraj izdaje euroobmočje.
5.1.1.4 Postopki poravnave
Dolžniški instrument mora biti prenosljiv v nematerializirani obliki. Biti mora hranjen in poravnan v euroobmočju prek računa odprtega pri Eurosistemu ali pri sistemu poravnave vrednostnih papirjev (SPVP), ki izpolnjuje standarde, določene s strani ECB, tako da obliko in vsebino ter izvršitev zavarovanja ureja pravo države članice. Če centralni register vrednostnih papirjev, kjer je finančno premoženje izdano, in SPVP, kjer je poravnano, nista ista ustanova, morata biti obe ustanovi med seboj povezani na način, ki ga odobri ECB.
5.1.1.5 Primerni trgi
Dolžniški instrument mora kotirati na organiziranem trgu, kot ga določa direktiva MiFID, ali pa se z njim trguje na primernem neorganiziranem trgu, katerega primernost določa ECB. Seznam primernih neorganiziranih trgov se javno objavlja na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu). Ocena neorganiziranih trgov, ki jo pripravlja Eurosistem, temelji na treh načelih – varnosti, transparentnosti in dostopnosti.
5.1.1.6 Vrsta izdajatelja in garanta
Dolžniški instrument je lahko izdan ali garantiran s strani centralne banke države članice EU, osebe javnega sektorja (ang. Public Sector Entity), osebe privatnega sektorja, mednarodne ali nadnacionalne institucije.
5.1.1.7 Kraj ustanovitve izdajatelja in garanta
Izdajatelj mora biti ustanovljen v EGP ali v eni od držav G-10 izven EGP (trenutno so to ZDA, Kanada, Japonska in Švica). V slednjem primeru je dolžniški instrument primeren samo, če se Eurosistem prepriča, da bodo njegove pravice, na način, kot ga določa Eurosistem, ustrezno zaščitene tudi v okviru zakonodaje zadevne države G-10 izven EGP. V ta namen je treba, preden se finančno premoženje sprejme kot primerno, priskrbeti pravno oceno v obliki in vsebini, ki sta sprejemljivi za Eurosistem. V primeru listinjenega vrednostnega papirja mora biti izdajatelj ustanovljen v EGP.
Garant mora biti ustanovljen v EGP, razen če za izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za tržno finančno premoženje jamstvo ni potrebno, kakor je določeno v točki 5.3 tega sklepa. Mednarodne in nadnacionalne institucije so primerni izdajatelji oziroma garanti ne glede na kraj ustanovitve. V primeru izdaje tržnega dolžniškega instrumenta s strani nefinančne družbe, ki nima bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij (ECAI), morata biti izdajatelj in garant ustanovljena v euroobmočju.
5.1.1.8 Valuta denominacije
Dolžniški instrument mora biti denominiran v eurih (izraženem kot takem ali v nacionalnih denominacijah eura).
5.1.2 Kriteriji primernosti za netržno finančno premoženje
Za primerno netržno finančno premoženje se štejejo tri oblike premoženja: vezani depoziti primernih nasprotnih strank iz točke 3.5.3 tega sklepa, bančna posojila in netržni hipotekarni dolžniški instrumenti.
5.1.2.1 Bančna posojila
Bančna posojila morajo izpolnjevati naslednje kriterije primernosti:
(a) Vrsta finančnega premoženja
Bančno posojilo mora biti dolžniška obveznost primernega dolžnika do nasprotne stranke Eurosistema. Bančna posojila s postopnim odplačevanjem glavnice (kjer se glavnica in obresti izplačujejo po vnaprej določenem amortizacijskem načrtu) so primerna. Neizkoriščene kreditne linije (npr. neizkoriščen del revolving posojila), prekoračitve stanja na tekočem računu in akreditivi (ki dovoljujejo uporabo kredita, vendar sami po sebi niso posojila) niso primerni. Sindicirana posojila (oziroma delež institucije/člana v sindiciranem posojilu) so primerna oblika bančnih posojil. Pravice iz naslova odplačila glavnice oziroma obresti ne smejo biti podrejene pravicam (morebitnih) imetnikov drugih bančnih posojil (ali drugim tranšam oziroma podtranšam istega sindiciranega posojila) ali dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
(b) Bančno posojilo mora imeti (a) fiksen, brezpogojni znesek glavnice in (b) obrestno mero, ki ne sme povzročiti negativnega denarnega toka. Poleg tega mora biti obrestna mera ena od naslednjih: (i) kot pri brezkuponskih instrumentih; (ii) fiksna; ali (iii) variabilna, vezana na drugo referenčno obrestno mero. Poleg tega so primerna tudi bančna posojila, vezana na gibanje inflacije. Te značilnosti mora posojilo ohraniti do dokončnega odplačila obveznosti.
(c) Vrsta dolžnika oziroma garanta
Primerni dolžniki in garanti so nefinančne družbe (opredeljene z European System of Accounts 1995-ESA 95), osebe javnega sektorja, mednarodne in nadnacionalne institucije. Vsak dolžnik je solidarno odgovoren za celotno poplačilo bančnega posojila. Posojilo, pri katerem več dolžnikov skupno odgovarja za posamezno bančno posojilo, ni primerno.
(d) Kraj ustanovitve dolžnika in garanta
Dolžnik mora biti ustanovljen v euroobmočju. Tudi garant mora biti ustanovljen v euroobmočju, razen če za izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za netržno finančno premoženje jamstvo ni potrebno, kakor je določeno v točki 5.3 tega sklepa. Ta zahteva se ne nanaša na mednarodne in nadnacionalne institucije.
(e) Bonitetni standard
Dolžniki oziroma garanti morajo zadostiti zahtevam glede minimalne bonitetne ocene. Bonitetna ocena dolžnika oziroma garanta se določa s pravili ECAF na način določen v točki 5.3.2 tega sklepa.
(f) Minimalni znesek
V trenutku prenosa bančnega posojila s strani nasprotne stranke v zavarovanje v korist Banke Slovenije (tj. v trenutku mobilizacije posojila) neodplačani znesek bančnega posojila ne sme biti manjši od 500.000 eurov.
(g) Upravljanje z bančnimi posojili
Postopek registracije in zagotovitve finančnega zavarovanja je za primere, ko posojilno pogodbo ureja slovensko pravo, podrobneje določen Sklepu o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja (Uradni list RS, št. 59/2011).
(h) Veljavno pravo
Posojilna pogodba mora biti sklenjena, posojilo pa mobilizirano v skladu s pravom države članice. Število nacionalnih prav, ki urejajo nasprotno stranko, posojilodajalca, dolžnika, garanta, posojilno pogodbo in mobilizacijo posojila, ne sme preseči dveh.
(i) Valuta denominacije
Bančna posojila morajo biti denominirana v eurih (izraženem kot takem ali v nacionalnih denominacijah eura).
(j) Dodatne pravne zahteve
Za zagotovitev veljavnega finančnega zavarovanja z bančnimi posojili in možnosti izvršitve zavarovanja na posojilu v primeru neizpolnitve obveznosti s strani nasprotne stranke se za bančna posojila zahteva še izpolnjevanje naslednjih pravnih zahtev:
– verifikacija obstoja bančnega posojila;
– obvestitev dolžnika in garanta o vpisu pravice Eurosistema na bančnem posojilu (tj. o mobilizaciji bančnega posojila), če je slednje potrebno glede na nacionalno zakonodajo;
– odsotnost omejitev glede bančne tajnosti in zaupnosti, ki se nanašajo na bančna posojila (zahteva se izrecno soglasje dolžnika in garanta iz posojilne pogodbe, da se podatki posojilne pogodbe lahko razkrijejo Eurosistemu), če je slednje potrebno glede na nacionalno zakonodajo;
– odsotnost omejitev glede mobilizacije bančnega posojila;
– odsotnost omejitev glede izvršitve zavarovanja na bančnem posojilu.
Pri verifikaciji obstoja bančnega posojila Banka Slovenije zahteva, da nasprotna stranka najmanj četrtletno poda lastno potrditev (samocertifikacijo) in zavezo v zvezi z obstojem bančnega posojila. Poleg tega Banka Slovenije najmanj enkrat preveri postopke, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev podatkov o obstoju bančnih posojil in opravi tudi naključne preglede kakovosti in točnosti lastne potrditve. Če Banka Slovenije enkratne preveritve postopkov ne opravi pred prvo uporabo bančnih posojil s strani nasprotne stranke, mora nasprotna stranka predložiti Banki Slovenije pisen opis omenjenih postopkov. Posojilodajalec mora ob vpisu/izbrisu posojila v/iz registra finančnega premoženja pri Banki Slovenije ter zagotovitvi/ukinitvi finančnega zavarovanja ravnati v skladu z določbami Sklepa o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja. Ob zagotovitvi finančnega zavarovanja mora posojilodajalec o tem obvestiti dolžnika in garanta. Ob ukinitvi finančnega zavarovanja Banka Slovenije o tem obvesti dolžnika,garanta in posojilodajalca.
5.1.2.2 Netržni hipotekarni dolžniški instrumenti
Netržni hipotekarni dolžniški instrumenti (non-marketable retail mortgage-backed instruments, v nadaljevanju: RMBD) morajo izpolnjevati naslednje kriterije primernosti:
(a) Vrsta premoženja
Biti mora dolžniški instrument (zadolžnica ali menica), zavarovan s skladom stanovanjskih hipotek, ki ni v celoti listinjen. Omogočeno mora biti zamenjevanje posameznega premoženja v skladu hipotek. Vzpostavljen mora biti mehanizem, ki zagotavlja Eurosistemu, da ima prednost pred ostalimi upniki, razen pred upniki, ki so zaradi javnega interesa izvzeti. Trenutno so takšen instrument le irske hipotekarne zadolžnice.
(b) RMBD morajo imeti fiksen, brezpogojni znesek glavnice in obrestno mero, ki ne sme povzročiti negativnega denarnega toka.
(c) Bonitetni standard
RMBD mora zadostiti visokim bonitetnim standardom. Bonitetna ocena izdajatelja oziroma garanta se določa s pravili ECAF kot velja za RMBD (glej točko 5.3.2 tega sklepa).
(d) Vrsta izdajatelja
Primerni izdajatelji so primerne nasprotne stranke Eurosistema.
(e) Kraj ustanovitve izdajatelja
Izdajatelj mora biti ustanovljen v euroobmočju.
(f) Upravljanje z RMBD
Pri uporabi RMBD za zavarovanje terjatev Eurosistema je potrebno upoštevati veljavne postopke Eurosistema, ki so opredeljeni v veljavnih pravilih zadevnih nacionalnih centralnih bank.
(g) Valuta denominacije
RMBD morajo biti denominirani v eurih (izraženem kot takem ali v nacionalnih denominacijah eura).
5.2 TESNE POVEZAVE
Ne glede na to, da tržno in netržno finančno premoženje sicer izpolnjuje vse kriterije primernosti, ga nasprotna stranka ne sme uporabiti v primeru, če je to premoženje izdano ali garantirano s strani te nasprotne stranke ali s strani katere koli pravne osebe, s katero ima ta tesno povezavo.
Šteje se, da je nasprotna stranka z izdajateljem, dolžnikom oziroma garantom v tesni povezavi, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
(a) nasprotna stranka ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij, 20 % ali več izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala;
(b) izdajatelj, dolžnik oziroma garant ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij, 20 % ali več kapitala nasprotne stranke;
(c) tretja oseba ima v lasti več kot 20 % kapitala nasprotne stranke in več kot 20 % izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala, in sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij.
Za potrebe izvajanja denarne politike Eurosistema, zlasti za spremljanje izpolnjevanja pravil glede uporabe primernega finančnega premoženja v zvezi s tesnimi povezavami, si Eurosistem interno izmenjuje informacije o kapitalskih deležih, ki jih za te potrebe zagotavljajo nadzorni organi. Za te informacije veljajo enaki standardi zaupnosti, kakor jih uporabljajo nadzorni organi.
Zgornje določbe o tesnih povezavah ne veljajo za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in osebo javnega sektorja iz EGP, upravičeno do odmerjanja davkov, ali kadar jamstvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega sektorja iz EGP, upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) direktive KNPVP; in (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kakor je to v primeru (i) netržnih RMBD, ki niso vrednostni papirji, ali (ii) strukturiranih kritih bančnih obveznic (tj. določenih kritih bančnih obveznic, ki jih Evropska komisija ni razglasila za skladne z direktivo KNPVP), pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila ali posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini, in ki izpolnjujejo vse kriterije za listinjene vrednostne papirje, določene v točkah 5.1 in 5.3 tega sklepa ter izpolnjujejo še naslednje dodatne kriterije:
1. Za strukturirane krite bančne obveznice, pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila:
(a) vsa stanovanjska posojila, ki predstavljajo zavarovanje za strukturirane krite bančne obveznice, morajo biti denominirana v eurih; izdajatelj (ter dolžnik in garant, če sta pravni osebi) mora(-jo) imeti sedež v državi članici, kritno premoženje se mora nahajati v državi članici in pravo, ki ureja posojilo, mora biti pravo države članice;
(b) stanovanjska posojila so primerna za kritni sklad strukturiranih kritih bančnih obveznic, če je zanje zagotovljeno primerno jamstvo ali so zavarovana s hipoteko. Primerno jamstvo mora biti izplačljivo v 24 mesecih po neplačilu dolžnika posojila. Primerno jamstvo za potrebe takšnih posojil z jamstvom se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da zavarovanje odobri oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Garant za potrebe takšnih posojil z jamstvom ne sme imeti tesnih povezav z izdajateljem kritih bančnih obveznic in mora imeti oceno primerne zunanje bonitetne institucije najmanj A+/A1/AH ves čas trajanja transakcije;
(c) visokokakovostno nadomestno finančno premoženje za zavarovanje se sprejme do največ 10 % kritnega sklada. Ta omejitev se lahko preseže samo po temeljiti preučitvi s strani zadevne NCB;
(d) delež posojila glede na vrednost nepremičnine lahko pri vsakem posameznem primernem posojilu, ki se lahko financira z izdajo strukturiranih kritih bančnih obveznic, znaša največ 80 %. Izračun deleža posojila glede na vrednost nepremičnine mora temeljiti na konservativni oceni tržne vrednosti nepremičnine;
(e) najmanjše obvezno presežno zavarovanje znaša 8 %;
(f) najvišji znesek stanovanjskega posojila je 1 milijon EUR;
(g) samostojna bonitetna ocena kritnega sklada mora ustrezati verjetnosti neplačila v obdobju enega leta na ravni 10 bazičnih točk, v skladu s pragom “enojni A” (glej točko 5.3 tega sklepa);
(h) za izdajatelja in subjekte, ki so udeleženi v transakciji v zvezi s strukturiranimi kritimi bančnimi obveznicami ali so pomembni zanjo, se zahteva, da imajo minimalno dolgoročno bonitetno oceno “enojni A” (ocena “A-”, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor’s, “A3”, ki jo dodeli Moody’s, ali “AL”, ki jo dodeli DBRS).
2. Za strukturirane krite bančne obveznice, pri katerih kritni sklad predstavljajo posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini:
(a) vsa posojila, ki so zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini in predstavljajo kritni sklad strukturiranih kritih bančnih obveznic, morajo biti denominirana v eurih; izdajatelj, pa tudi dolžnik in garant, če sta pravni osebi, mora(-jo) imeti sedež v državi članici, kritno premoženje se mora nahajati v državi članici in pravo, ki ureja posojilo, mora biti pravo države članice;
(b) visokokakovostno nadomestno finančno premoženje za zavarovanje se sprejme do največ 10 % kritnega sklada. Ta omejitev se lahko preseže samo po temeljiti preučitvi s strani zadevne NCB;
(c) delež posojila glede na vrednost nepremičnine lahko pri vsakem posameznem primernem posojilu, ki se lahko financira z izdajo strukturiranih kritih obveznic, znaša največ 60 %. Izračun deleža posojila glede na vrednost nepremičnine mora temeljiti na konservativni oceni tržne vrednosti nepremičnine;
(d) najmanjše obvezno presežno zavarovanje znaša 10 %;
(e) delež posameznega dolžnika v kritnem skladu po seštetju vseh posameznih neodplačanih zneskov posojil tega dolžnika ne sme presegati 5 % celotnega kritnega sklada;
(f) samostojna bonitetna ocena kritnega sklada mora ustrezati stopnji kreditne kvalitete 1 v skladu z lestvico bonitetnih ocen Eurosistema (glej točko 5.3 tega sklepa);
(g) za izdajatelja in subjekte, ki so udeleženi v transakciji v zvezi s strukturiranimi kritimi bančnimi obveznicami ali so pomembni zanjo, se zahteva stopnja kreditne kvalitete 2;
(h) vsa posojila, ki predstavljajo kritni sklad, je treba prevrednotiti najmanj enkrat letno. Padci cen nepremičnin se morajo pri prevrednotenju odraziti v celoti. V primeru rasti cen se uporabi odbitek v višini 15 %. Posojila, ki ne izpolnjujejo zahteve glede najvišjega dovoljenega deleža posojila glede na vrednost nepremičnine, je treba nadomestiti z novimi posojili ali pa v zvezi z njimi zagotoviti presežno zavarovanje, kar mora odobriti zadevna NCB. Osnovna metoda vrednotenja, ki se uporabi, je tržna vrednost, tj. ocenjena cena, ki bi bila dosežena, če bi se premoženje ob razumnem prizadevanju prodalo na trgu. Ta ocena mora temeljiti na najbolj konservativnih predpostavkah. Lahko se uporabijo tudi statistične metode, vendar samo kot podrejena metoda vrednotenja;
(i) ves čas je treba vzdrževati likvidnostno rezervo v obliki denarnega depozita v eurih pri primerni nasprotni stranki, ki krije vsa plačila obresti v zvezi s kritimi bančnimi obveznicami za obdobje naslednjih šestih mesecev;
(j) če pri kritih bančnih obveznicah z zagotovljenim izplačilom glavnice na datum zapadlosti, pade kratkoročna bonitetna ocena dolžnika posojila, danega v kritni sklad, pod stopnjo kreditne kvalitete 2 v devetih mesecih pred tem, ko dospe taka krita bančna obveznica, mora tak dolžnik deponirati znesek denarja v eurih, ki zadostuje za kritje zadevnega dela izplačila glavnice krite bančne obveznice in povezanih stroškov, ki bi jih moral v zvezi s krito bančno obveznico v likvidnostno rezervo vplačati izdajatelj;
(k) v primeru likvidnostnih težav se lahko prvotni datum zapadlosti prestavi za največ 12 mesecev, da se uravnotežijo neujemanja zapadlosti med postopno odplačljivimi posojili v kritnem skladu in enkratnim izplačilom krite bančne obveznice. Vendar pa po prvotnem datumu zapadlosti krite bančne obveznice postanejo neprimerne za lastno uporabo.
Poleg tega morajo nasprotne stranke v primeru strukturiranih kritih bančnih obveznic, pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila ali posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini, predložiti pravno mnenje ugledne odvetniške družbe, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) izdajatelj kritih bančnih obveznic je kreditna institucija s sedežem v državi članici EU in ni subjekt s posebnim namenom, tudi če za te krite bančne obveznice jamči kreditna institucija s sedežem v državi članici EU;
(b) izdajatelj/izdaja kritih bančnih obveznic je v skladu s pravom države članice, kjer ima izdajatelj sedež ali kjer so bile krite bančne obveznice izdane, predmet posebnega javnega nadzora, namenjenega zaščiti imetnikov kritih bančnih obveznic;
(c) v primeru insolventnosti izdajatelja imajo imetniki kritih bančnih obveznic prednostno pravico do vračila glavnice in izplačila obresti iz naslova (kritnega) primernega premoženja;
(d) denarni zneski, zbrani z izdajo kritih bančnih obveznic, morajo biti naloženi (po investicijskih pravilih, določenih v dokumentaciji o kritih bančnih obveznicah) v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, ki ureja krite bančne obveznice, ali drugo zakonodajo, ki velja za zadevno finančno premoženje.
Nasprotna stranka ne sme predložiti v zavarovanje listinjenega vrednostnega papirja, če nasprotna stranka (ali katerakoli tretja oseba, s katero je nasprotna stranka v tesni povezavi) zagotavlja valutno zaščito za listinjen vrednostni papir s tem, da je z izdajateljem sklenila transakcijo valutne zaščite ali če zagotavlja likvidnostno podporo za najmanj 20 % vrednosti izdaje listinjenega vrednostnega papirja.
5.3 BONITETNI OKVIR EUROSISTEMA
Bonitetni okvir Eurosistema (ECAF) vključuje postopke in pravila za ugotavljanje ali finančno premoženje izpolnjuje zahteve Eurosistema glede minimalne bonitetne ocene. Izpolnjevanje zahteve glede minimalne bonitetne ocene je različno za tržno in netržno finančno premoženje, upoštevajoč različno pravno naravo tega premoženja in operativne razloge.
ECAF temelji na štirih različnih virih za ocenjevanje primernega finančnega premoženja. To so:
– zunanje bonitetne institucije (external credit assessment institutions, v nadaljevanju: ECAI),
– interni bonitetni sistemi nacionalnih centralnih bank (national central banks' in-house credit assessment systems, v nadaljevanju: ICAS),
– interni bonitetni sistemi nasprotnih strank (counterparties' internal rating based systems, v nadaljevanju: IRB sistemi) in
– bonitetna orodja zunanjih ponudnikov (third-party providers' rating tools, v nadaljevanju: RT).
Poleg tega se pri presojanju izpolnjevanja minimalne bonitetne ocene upošteva tudi institucionalne kriterije in jamstvo.
V primeru ECAI vira mora ocena temeljiti na javni bonitetni oceni. Eurosistem si pridržuje pravico, da zahteva kakršna koli pojasnila, ki se mu zdijo potrebna. Za listinjene vrednostne papirje mora biti bonitetna ocena pojasnjena v javno dostopnem bonitetnem poročilu (v obliki podrobnega poročila pred prodajo oziroma poročila ob novi izdaji), ki mora med drugim vsebovati celovito analizo strukturnih in pravnih vidikov, podrobno oceno kritnega sklada, analizo udeležencev v transakciji ter analizo vseh drugih relevantnih posebnosti transakcije. Poleg tega mora ECAI za listinjene vrednostne papirje objavljati redno nadzorno poročilo. Objavljanje poročil mora biti usklajeno s pogostostjo in časovnim razporedom kuponskih plačil. Ta poročila morajo vsebovati vsaj najnovejše ključne podatke o transakciji (npr. sestavo kritnega sklada, udeležence transakcij, kapitalsko strukturo), kot tudi podatke o obnašanju transakcije.
Za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov (v nadaljevanju: bonitetni prag) Eurosistem uporablja referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni stopnje kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema. Usklajena lestvica bonitetnih ocen Eurosistema je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu). Bonitetna ocena stopnje kreditne kvalitete 3 pomeni dolgoročno bonitetno oceno najmanj “BBB-”, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, “Baa3”, ki jo dodeli Moody's, ali “BBB”, ki jo dodeli DBRS. Eurosistem obravnava verjetnost neplačila za obdobje enega leta v višini 0,40 % kot enakovredno bonitetni oceni stopnje kreditne kvalitete 3, kar se redno preverja. ECAF sledi definiciji neplačila kot jo opredeljuje Direktiva o kapitalskih zahtevah (obsega Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (Uradni list L 177, 30.6.2006, stran 1) in Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano) (Uradni list L 177, 30.6.2006, stran 201)). Eurosistem za vsak primerni ECAI objavlja najnižjo bonitetno oceno, ki dosega bonitetni prag, in jo redno preverja, vendar ne prevzema nobene odgovornosti za svojo ocenitev ECAI.
Za listinjene vrednostne papirje je minimalni bonitetni prag “trojni A” ob izdaji. “Trojni A” pomeni dolgoročno bonitetno oceno “AAA”, ki jo dodeli Fitch, Standard & Poor's ali DBRS, ali “Aaa”, ki jo dodeli Moody's, če ta ni na voljo, pa kratkoročno bonitetno oceno “F1+”, ki jo dodeli Fitch, “A-1+”, ki jo dodeli Standard & Poor's, ali “R-1H”, ki jo dodeli DBRS. Listinjen vrednostni papir mora ves čas do zapadlosti vrednostnega papirja dosegati Eurosistemov spodnji prag stopnje kreditne kvalitete 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema (“enojni A”). “Enojni A” pomeni dolgoročno bonitetno oceno najmanj “A-”, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, “A3”, ki jo dodeli Moody's, ali “AL”, ki jo dodeli DBRS.
V zvezi z RMBD Eurosistem za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov uporablja referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni stopnje kreditne kvalitete 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema (“enojni A”). Eurosistem obravnava verjetnost neplačila za obdobje enega leta v višini 0,10 % kot enakovredno bonitetni oceni stopnje kreditne kvalitete 2, kar se redno preverja.
Eurosistem si pridržuje pravico odločiti, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjujejo zahteve glede visokega bonitetnega standarda na podlagi katere koli informacije, za katero meni, da je relevantna, in na tej osnovi lahko finančno premoženje zavrne, omeji njegovo uporabo ali pri njegovem vrednotenju uporabi dodatne odbitke, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganji v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB in ECB. Te vrste ukrepov lahko uporabi tudi za posamezne nasprotne stranke, še posebej, če kreditno tveganje nasprotne stranke izkazuje visoko korelacijo s kreditnim tveganjem finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka dala v zavarovanje. Če zavrnitev finančnega premoženja temelji na informacijah o skrbnem in varnem poslovanju, se morajo informacije, ki so jih posredovale nasprotne stranke ali nadzorniki, uporabljati zgolj v obsegu, ki je ustrezen in potreben za izvajanje nalog Eurosistema pri vodenju denarne politike.
Finančno premoženje, ki je izdano ali ima jamstvo s strani subjektov, za katere velja ukrep zamrznitve sredstev in/ali drugi ukrepi, ki sta jih naložila EU v skladu s 75 členom Pogodbe ali država članica EU, ki omejujejo uporabo njihovih sredstev, ali pa je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni ali trajni prepovedi dostopa do instrumentov denarne politike, se lahko izključi z liste primernega finančnega premoženja.
5.3.1 Izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za tržno finančno premoženje
Izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za tržno finančno premoženje temelji na sledečih kriterijih:
(a) ECAI bonitetna ocena: Izdaja mora imeti vsaj eno bonitetno oceno primernega ECAI (če je nima, jo mora imeti izdajatelj), ki mora zadostiti bonitetnemu pragu Eurosistema. ECB objavlja na svojih spletnih straneh (www.ecb.europa.eu) bonitetni prag za vse primerne ECAI.
Tržni dolžniški instrumenti, ki so izdani s strani nefinančnih družb oziroma imajo jamstvo nefinančnih družb in nimajo ECAI bonitetne ocene, so potencialno primerni. Primernost je odvisna od ocene bonitetnega sistema izbranega s strani nasprotne stranke skladno s pravili ECAF.
V primeru, da je za istega dolžnika oziroma garanta na voljo več bonitetnih ocen, ki se med seboj razlikujejo, se uporabi pravilo najboljše ocene (tj. upošteva se najboljšo oceno primernega ECAI).
Visoki bonitetni standard za krite bančne obveznice izdane od 1. januarja 2008 dalje se ocenjuje na podlagi opisanih kriterijev. Za krite bančne obveznice izdane do 1. januarja 2008 pa velja, da avtomatično izpolnjujejo bonitetne standarde ne glede na ECAF pravila, če striktno izpolnjujejo vse pogoje iz člena 22(4) direktive KNPVP.
Če ima izdaja neprimerno bonitetno oceno primernega ECAI, je to finančno premoženje neprimerno tudi, če ima izdajatelj oziroma garant primerno bonitetno oceno.
(b) ECAI bonitetna ocena za listinjene vrednostne papirje: Za listinjene vrednostne papirje, izdane od vključno 1. 3. 2010 dalje, se za vsako izdajo zahteva najmanj bonitetni oceni dveh primernih ECAI. Za ugotavljanje primernosti teh listinjenih vrednostnih papirjev se uporabi pravilo “druge najboljše bonitetne ocene”, kar pomeni, da mora, ne samo najboljša, ampak tudi druga najboljša bonitetna ocena ECAI izpolnjevati bonitetni prag za listinjene vrednostne papirje. Na osnovi tega pravila se za primernost vrednostnega papirja zahteva, da sta obe bonitetni oceni ob izdaji na nivoju “AAA”/“Aaa” in sta ves čas do zapadlosti vrednostnega papirja na nivoju “enojni A”.
Od vključno 1. marca 2011 se za ohranitev primernosti listinjenih vrednostnih papirjev, ne glede na njihov datum izdaje, zahteva vsaj dve bonitetni oceni kateregakoli primernega ECAI za izdajo, izpolnjeno pa mora biti tudi pravilo druge najboljše bonitetne ocene.
Za listinjene vrednostne papirje, izdane pred 1. marcem 2009, morata obe bonitetni oceni zadostiti nivoju “enojni A” ves čas do zapadlosti vrednostnega papirja. Za listinjene vrednostne papirje, izdane med 1. marcem 2009 in 28. februarjem 2010, mora prva bonitetna ocena zadostiti nivoju “AAA”/“Aaa” ob izdaji in nivoju “enojni A” v času do zapadlosti vrednostnega papirja, medtem ko mora druga bonitetna ocena zadostiti nivoju “enojni A” ob izdaji in ves čas do zapadlosti vrednostnega papirja. Za listinjene vrednostne papirje iz prejšnjega stavka se druga ECAI bonitetna ocena ob izdaji nanaša na bonitetno oceno, ki je prvič izdana ali objavljena s strani ECAI.
Naknadne izdaje zamenljivih listinjenih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot nove izdaje listinjenih vrednostnih papirjev. Vsi listinjeni vrednostni papirji, izdani pod isto kodo ISIN, morajo izpolnjevati kriterije primernosti, ki veljajo na datum zadnje naknadne izdaje zamenljivih vrednostnih papirjev. V primeru naknadnih izdaj zamenljivih listinjenih vrednostnih papirjev, ki ne izpolnjujejo kriterijev primernosti, ki veljajo na datum zadnje naknadne izdaje, se šteje, da so neprimerni vsi listinjeni vrednostni papirji, izdani pod isto kodo ISIN. To pravilo ne velja za naknadne izdaje zamenljivih listinjenih vrednostnih papirjev, ki so bili na listi 10. oktobra 2010, če je bila zadnja naknadna izdaja zamenljivih vrednostnih papirjev izvedena pred tem datumom. Naknadne izdaje nezamenljivih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot novi listinjeni vrednostni papirji.
(c) Jamstvo: V primeru, da izdajatelj nima bonitetne ocene primernega ECAI, se visoki bonitetni standardi lahko izpolnijo na podlagi jamstva danega s strani finančno trdnih garantov. Finančna trdnost garantov je opredeljena z bonitetno oceno ECAI, ki izpolnjuje bonitetni prag Eurosistema. Jamstvo mora zadostiti naslednjim zahtevam:
– Jamstvo se obravnava kot sprejemljivo, če garant brezpogojno in nepreklicno jamči za obveznosti izdajatelja dolžniškega instrumenta do imetnikov glede plačila glavnice, obresti in vseh drugih zneskov, dokler niso v celoti poravnani.
– Jamstvo se mora plačati na prvi poziv (neodvisno od osnovne dolžniške obveznosti). Jamstvo, ki ga zagotavljajo osebe javnega prava, upravičene do odmerjanja davkov, mora biti plačljivo bodisi na prvi poziv bodisi mora kako drugače zagotavljati takojšnje in pravočasno plačilo po neizpolnitvi obveznosti. Obveznosti garanta iz jamstva se morajo obravnavati vsaj enako in sorazmerno (pari passu) kot ostale nezavarovane obveznosti garanta.
– Jamstvo mora urejati pravo države članice EU in mora biti pravno veljavno ter zavezujoče in izvršljivo proti garantu.
– Pravno potrditev v zvezi s pravno veljavnostjo, zavezujočim učinkom in izvršljivostjo jamstva je treba predložiti v takšni obliki in vsebini, ki je sprejemljiva za Eurosistem, preden se premoženje, na katerega se jamstvo nanaša, lahko obravnava kot primerno. Če je garant ustanovljen v pravnem sistemu, ki ni tisti, ki ureja jamstvo, mora pravna potrditev potrditi tudi, da je jamstvo veljavno in izvršljivo po pravu, ki ureja ustanovitev garanta. Pravna potrditev se mora predložiti v pregled nacionalni centralni banki, ki je zadolžena za poročanje primernega finančnega premoženja, ki ga krije jamstvo. Pravna potrditev ni potrebna za jamstvo, izdano za dolžniške instrumente, ki že imajo bonitetno oceno, ali za jamstvo, ki ga izda oseba javnega prava, ki je upravičena do odmerjanja davkov. Ocena izvršljivosti upošteva zakonodajo s področja nesolventnosti ali stečajnega postopka, splošna načela enakosti in druge podobne zakone ter načela, ki veljajo za garanta in vplivajo na pravice, ki jih ima upnik do garanta na splošno.
V primeru, da ne obstaja bonitetna ocena ECAI za izdajo, izdajatelja ali garanta, se zahteva po visokem bonitetnem standardu lahko izpolni na sledeči način:
(a) pri izdajateljih ali garantih javnega sektorja euroobmočja: V primeru, da je tržno finančno premoženje izdano ali garantirano s strani institucionalnih enot regionalne ravni države, lokalne oblasti ali osebe javnega sektorja, ustanovljenih v euroobmočju in opredeljenih v Direktivi o kapitalskih zahtevah, se uporablja naslednji postopek:
– izdajatelj ali garant se razvrsti v enega izmed treh razredov v skladu z Direktivo o kapitalskih zahtevah kot jih opredeljuje Tabela 3 tega sklepa;
– izdajateljem ali garantom iz razredov 1 in 2 se bonitetna ocena pripiše na podlagi bonitetne ocene ECAI za centralno državo, kjer je izdajatelj ali garant ustanovljen. Bonitetna ocena izdajateljev ali garantov iz razreda 1 in 2 mora ustrezati vsaj bonitetnemu pragu Eurosistema. Za izdajatelje ali garante iz razreda 3 se bonitetne ocene ne določa na podlagi ECAI bonitetne ocene centralne države. Obravnava se jih enako kot privatne dolžnike oziroma garante.
(b) pri izdajateljih ali garantih nefinančnih družb v euroobmočju: V primeru, da finančno premoženje, ki so ga izdale ali zanj jamčijo nefinančne družbe, ustanovljene v euroobmočju, nima primerne ECAI bonitetne ocene, se lahko uporabi pravila ECAF, in sicer lahko nasprotne stranke uporabijo svoj IRB, ICAS nacionalne centralne banke ali RT. Tako finančno premoženje se ne vključuje oziroma objavlja na javni listi primernega tržnega finančnega premoženja.
Tabela 3: Pripisane bonitetne ocene za regionalne oblasti, lokalne oblasti in osebe javnega sektorja v vlogi izdajateljev, dolžnikov ali garantov brez ECAI bonitetne ocene
+----------+------------------------+---------------------------+
| |Razvrstitev |Pripisana bonitetna ocena |
| |izdajateljev, dolžnikov |izdajatelju, dolžniku ali |
| |ali garantov v skladu z |garantu |
| |Direktivo o kapitalskih | |
| |zahtevah | |
+----------+------------------------+---------------------------+
|Razred 1 |Institucionalne enote |Pripisana bonitetna ocena |
| |regionalne ravni države,|ECAI, ki velja za |
| |lokalne oblasti in osebe|centralno državo, kjer je |
| |javnega sektorja, ki jih|subjekt ustanovljen |
| |pristojni nadzorni organ| |
| |za namene kapitalskih | |
| |zahtev obravnava na enak| |
| |način kot centralno | |
| |državo | |
+----------+------------------------+---------------------------+
|Razred 2 |Institucionalne enote |Pripisana bonitetna ocena |
| |regionalne ravni države,|ECAI ene stopnje kreditne |
| |lokalne oblasti in osebe|kvalitete* nižje, kot |
| |javnega sektorja, ki jih|velja za centralno državo, |
| |pristojni nadzorni organ|kjer je subjekt |
| |za namene kapitalskih |ustanovljen |
| |zahtev obravnava na enak| |
| |način kot [kreditne] | |
| |institucije | |
+----------+------------------------+---------------------------+
|Razred 3 |Ostale osebe javnega |Obravnavajo se kot |
| |sektorja |izdajatelji ali dolžniki |
| | |privatnega sektorja |
+----------+------------------------+---------------------------+
* Informacija o stopnjah kreditne kvalitete je objavljena na spletnih straneh ECB (www.ecb.europa.eu).
5.3.2 Izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za netržno finančno premoženje
5.3.2.1 Bančna posojila
Nasprotna stranka mora izmed razpoložljivih in primernih bonitetnih virov izbrati en glavni bonitetni vir, znotraj njega pa en primerni bonitetni sistem, razen v primeru izbire ECAI bonitetnega vira, kjer lahko uporabi vse primerne ECAI sisteme.
Nasprotna stranka mora izbrani sistem uporabljati vsaj eno leto. V primeru, da želi nasprotna stranka po enem letu zamenjati izbrani bonitetni sistem, mora v zvezi s tem Banki Slovenije predložiti ustrezno obrazloženo zahtevo.
Nasprotna stranka mora izbrati tisti bonitetni vir oziroma sistem, s katerim bo po svojih pričakovanjih lahko ocenila največje število dolžnikov ali garantov, ki jih bo uporabila za zavarovanje.
Banka Slovenije lahko na podlagi utemeljene in ustrezno obrazložene zahteve nasprotni stranki odobri uporabo več kot enega bonitetnega sistema oziroma vira. Kot utemeljen razlog načeloma šteje nezadostna pokritost, ki jo glavni bonitetni sistem ali vir nudi pri ocenjevanju dolžnikov ali garantov, ki bi jih nasprotna stranka želela uporabiti za zavarovanje.
Nasprotna stranka mora sproti obveščati Banko Slovenije o vseh njej znanih dogodkih oziroma okoliščinah, ki vplivajo na bančno posojilo, vključno z zamudami pri plačilu s strani dolžnika bančnega posojila in predčasnem (delnem ali celotnem) odplačilu bančnega posojila. Poleg tega mora nasprotna stranka zagotavljati, da uporablja zadnjo razpoložljivo bonitetno oceno glede na izbrani bonitetni vir oziroma sistem.
(a) Bonitetna ocena dolžnika oziroma garanta: Presojanje izpolnjevanja zahteve glede minimalne bonitetne ocene dolžnika oziroma garanta bančnega posojila je odvisno od tega ali je dolžnik oziroma garant iz javnega sektorja ali nefinančna družba.
– V primeru, da je dolžnik oziroma garant iz javnega sektorja, se po vrstnem redu upoštevajo naslednja pravila:
i) uporabi se bonitetno oceno sistema oziroma vira, ki ga je nasprotna stranka izbrala, in preveri ali izpolnjuje bonitetni prag
ii) v primeru, da bonitetna ocena pod točko i) ne obstaja se uporabi bonitetna ocena ECAI za dolžnika oziroma garanta
iii) v primeru, da bonitetni oceni pod točko i) ali ii) ne obstajata se uporabi isti pristop, kot se uporablja pri tržnem finančnem premoženju, in sicer:
– izdajatelj oziroma garant se razvrsti v enega od treh razredov v skladu z Direktivo o kapitalskih zahtevah, kot jih opredeljuje Tabela 3 tega sklepa;
– dolžnikom oziroma garantom iz razredov 1 ali 2 se implicitno pripiše bonitetna ocena glede na bonitetno oceno centralne države, kjer ima dolžnik ali garant svoj sedež. Ta bonitetna ocena mora najmanj dosegati bonitetni prag Eurosistema.
V primeru, da bonitetna ocena sistema oziroma vira, ki ga je nasprotna stranka izbrala (ali v primeru bonitetne ocene ECAI pri točki (ii) za dolžnika oziroma garanta iz javnega sektorja) obstaja, a je pod bonitetnim pragom, je dolžnik oziroma garant neprimeren.
– V primeru, da je dolžnik oziroma garant nefinančna družba, je primeren, če bonitetna ocena izbranega bonitetnega sistema oziroma vira dosega najmanj bonitetni prag. Če je nasprotna stranka izbrala ECAI bonitetni vir, lahko uporabi pravilo najboljše ocene, kot je določeno v točki a) prvega odstavka točke 5.3.1 tega sklepa. V primeru, da dolžnik oziroma garant nima bonitetne ocene na podlagi izbranega bonitetnega sistema oziroma vira, je neprimeren.
(b) Jamstvo: Jamstvo mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– Jamstvo se obravnava kot sprejemljivo, če garant brezpogojno in nepreklicno jamči za obveznosti dolžnika do imetnika glede plačila glavnice, obresti in vseh drugih zneskov iz bančnega posojila, dokler niso v celoti poravnani. Za primerno jamstvo se ne zahteva, da se nanaša na posamezno bančno posojilo, ampak je dovolj, da se nanaša na dolžnika, če hkrati pokriva tudi terjatve iz bančnega posojila.
– Jamstvo se mora plačati na prvi poziv (neodvisno od osnovne dolžniške obveznosti). Jamstvo, ki ga zagotavljajo osebe javnega prava, upravičene do odmerjanja davkov, mora biti plačljivo bodisi na prvi poziv bodisi mora kako drugače zagotavljati takojšnje in pravočasno izplačilo po neizpolnitvi obveznosti. Obveznosti garanta iz jamstva se morajo obravnavati vsaj enako in sorazmerno (pari passu) z vsemi drugimi nezavarovanimi obveznostmi garanta.
– Jamstvo mora urejati pravo države članice EU in mora biti pravno veljavno ter zavezujoče in izvršljivo proti garantu.
– Pravno potrditev v zvezi s pravno veljavnostjo, zavezujočim učinkom in izvršljivostjo jamstva je treba predložiti v takšni obliki in vsebini, ki je sprejemljiva za Eurosistem, preden se premoženje, na katerega se jamstvo nanaša, lahko obravnava kot primerno. Pravna potrditev mora vsebovati tudi potrditev, da jamstvo ni osebne narave, tj. da ni izterljivo samo s strani posojilodajalca. Če je garant ustanovljen v pravnem sistemu, ki ni tisti, ki ureja jamstvo mora pravna potrditev potrditi tudi, da je jamstvo veljavno in izvršljivo po pravu, ki ureja ustanovitev garanta. Pravna potrditev se mora predložiti v pregled tisti nacionalni centralni banki, kjer velja pravo, ki ureja zadevno posojilno pogodbo. Pravna potrditev ni potrebna za jamstvo, ki ga izda oseba javnega prava, ki je upravičena do odmerjanja davkov. Ocena izvršljivosti upošteva zakonodajo s področja nesolventnosti ali stečajnega postopka, splošna načela enakosti in druge podobne zakone ter načela, ki veljajo za garanta in vplivajo na pravice, ki jih ima upnik do garanta na splošno.
5.3.2.2 Netržni hipotekarni dolžniški instrumenti
Visoki bonitetni standardi za RMBD morajo biti skladni s stopnjo kreditne kvalitete 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, kot je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu). Bonitetni okvir za te dolžniške instrumente, ki upošteva posebnosti posamezne jurisdikcije, bodo v ustreznih nacionalnih dokumentih opredelile nacionalne centralne banke.
5.3.3 Kriteriji primernosti za bonitetne sisteme
ECAF temelji na štirih bonitetnih virih. Vsak vir ima lahko več bonitetnih sistemov. Primerni sistemi bonitetnih virov ECAI, ICAS in RT se javno objavljajo na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).
5.3.3.1 Zunanje bonitetne institucije
Zunanje bonitetne institucije (v nadaljevanju: ECAI) so institucije, katerih bonitetne ocene smejo kreditne institucije uporabljati pri dodeljevanju uteži tveganja izpostavljenostim v skladu z Direktivo o kapitalskih zahtevah. Kriteriji primernosti so naslednji:
– ECAI mora biti formalno potrjen s strani pristojnega nadzornega organa EU za države euroobmočja, v katerih se bo uporabljal skladno z direktivo o kapitalskih zahtevah;
– ECAI mora izpolnjevati operativne kriterije in zagotavljati primerno stopnjo pokritja. Primernost njegovih bonitetnih ocen za Eurosistem je odvisna od dostopnosti bonitetnih ocen Eurosistemu, dostopnosti informacij za določitev bonitetnega praga ter informacij, pomembnih za spremljanje zanesljivosti bonitetnega sistema.
Eurosistem si pridržuje pravico, da odloči o primernosti ECAI, med drugim tudi na podlagi spremljanja njegove zanesljivosti.
5.3.3.2 Interni bonitetni sistemi nacionalnih centralnih bank
Vir interni bonitetni sistem nacionalnih centralnih bank (v nadaljevanju: ICAS) trenutno sestoji iz štirih sistemov, to je internih bonitetnih sistemov centralnih bank Nemčije, Španije, Francije in Avstrije. Vsak ICAS je podvržen spremljanju zanesljivosti s strani Eurosistema, ki tudi potrjuje njegovo primernost.
Nasprotna stranka mora pravočasno obveščati nacionalno centralno banko, ki upravlja ICAS, o kakršnem koli kreditnem dogodku, ki ji je poznan, vključno z zamudo pri plačilu, s strani predloženega dolžnika, katerega posojilo je dala v zavarovanje Eurosistemu. V državah, kjer se zagotovi finančno zavarovanje na RMBD, mora nacionalna centralna banka vzpostaviti bonitetni okvir za to vrsto premoženja v skladu s pravili ECAF. Ta okvir je podvržen letnemu spremljanju njegove zanesljivosti.
5.3.3.3 Interni bonitetni sistemi nasprotnih strank
Nasprotna stranka, ki želi uporabljati svoj interni bonitetni sistem (v nadaljevanju: IRB sistem) za ocenjevanje bonitete dolžnikov, izdajateljev ali garantov primernih dolžniških instrumentov mora najprej pridobiti odobritev Banke Slovenije. V tem primeru mora nasprotna stranka na Banko Slovenije nasloviti vlogo za priznanje primernosti IRB sistema skupaj z naslednjimi dokumenti:
– izpolnjen obrazec, ki vsebuje informacijo o sistemu dodeljevanja verjetnosti neplačila (PD) dolžnikom, kot tudi podatke o bonitetnih ocenah IRB sistema s pripadajočimi enoletnimi PD, ki izpolnjujejo kriterij bonitetnega praga;
– kopijo zadnjih informacij o tretjem stebru (tržna disciplina), ki jih je nasprotna stranka javno objavila na podlagi zahtev o tržni disciplini znotraj tretjega stebra kapitalskega sporazuma Basel II in Direktive o kapitalskih zahtevah;
– naziv in naslov zunanjega revizorja nasprotne stranke;
– kopijo odločitve pristojnega organa EU izven Republike Slovenije, ki dovoljuje nasprotni stranki uporabo njenega IRB sistema za namene kapitalske ustreznosti na konsolidirani oziroma nekonsolidirani osnovi, skupaj z morebitnimi pogoji uporabe oziroma omejitvami njegove uporabe (samo v primeru, če nasprotna stranka želi uporabljati IRB sistem, ki ga je potrdil pristojni nadzorni organ EU izven Republike Slovenije).
Vloga mora biti podpisana s strani predsednika oziroma za to področje pristojnega člana uprave ali s strani osebe s podobno pristojnostjo, oziroma morebitnega pooblaščenca. Dokumentom vloge, sestavljenim v tujem jeziku, morajo biti priloženi tudi uradni prevodi v slovenski jezik.
Navedene zahteve veljajo za vse nasprotne stranke, ki želijo uporabljati svoj IRB sistem, ne glede na njihov status (matično podjetje, hčerinsko podjetje ali podružnica) in ne glede na to, ali je IRB sistem odobril nadzornik v isti državi (ko gre za matično oziroma tudi hčerinsko podjetje) ali nadzornik v državi matičnega podjetja (ko gre za podružnico oziroma tudi hčerinsko podjetje).
Nasprotna stranka lahko uporabi svoj IRB sistem. Če ima nasprotna stranka status podružnice ali podrejene družbe lahko uporabi tudi IRB sistem svoje nadrejene osebe, če ga je Eurosistem potrdil kot primernega za namene ECAF.
Nasprotna stranka mora enkrat letno oziroma na posebno zahtevo Banke Slovenije predložiti naslednje dokumente (razen, če z njimi Banka Slovenije že razpolaga):
– kopijo zadnje ocenitve IRB sistema nasprotne stranke s strani nadzornika te nasprotne stranke, ki je uradno prevedena v slovenski jezik;
– informacije o katerih koli priporočilih oziroma zahtevah za spremembe IRB sistema s strani nadzornika, skupaj z roki za njihovo implementacijo;
– podatke o zadnji letni informaciji tretjega stebra, ki jih mora nasprotna stranka redno objavljati v skladu z zahtevami Basla II in Direktive o kapitalskih zahtevah;
– informacijo o njenem zunanjem revizorju.
Dokumentacija iz prejšnjega odstavka mora biti podpisana s strani predsednika oziroma za to področje pristojnega člana uprave ali s strani osebe s podobno pristojnostjo, oziroma morebitnega pooblaščenca.
5.3.3.4 Bonitetna orodja zunanjih ponudnikov
Bonitetna orodja zunanjih ponudnikov (v nadaljevanju: RT orodja) vključujejo subjekte, ki ocenjujejo boniteto dolžnikov predvsem s sistematično in mehanično uporabo kvantitativnih modelov, pri čemer poleg drugih informacij uporabljajo revidirane računovodske izkaze, njihove bonitetne ocene pa niso namenjene za razkritje splošni javnosti. Ponudnik bonitetnih orodij, ki želi sodelovati v bonitetnem okviru Eurosistema, mora predložiti zahtevo nacionalni centralni banki v državi, kjer ima sedež, na obrazcu, ki ga predpiše Eurosistem, in priložiti dodatno dokumentacijo, kakor je določeno na obrazcu. Nasprotna stranka, ki želi za potrebe bonitetnega okvira Eurosistema uporabiti določenega ponudnika bonitetnih orodij, ki ga Eurosistem ni sprejel, mora predložiti Banki Slovenije vlogo za priznanje njegove primernosti na obrazcu, ki ga predpiše Eurosistem in priložiti dodatno dokumentacijo, kakor je določeno na obrazcu. Eurosistem odloči, ali bo sprejel ponudnika bonitetnih orodij, na podlagi ocene skladnosti z merili sprejemljivosti Eurosistema, ki so objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).
Nasprotna stranka mora obveščati RT ponudnika o vseh njej znanih dogodkih oziroma okoliščinah, ki vplivajo na bančno posojilo, vključno z zamudami pri plačilu s strani dolžnika bančnega posojila.
Ponudnik RT orodja, ki je vključeno v ECAF, se mora z Eurosistemom pogodbeno zavezati, da bo sodeloval pri izvajanju postopkov spremljanja zanesljivosti sistema. Za ta namen mora vzpostaviti in vzdrževati potrebno infrastrukturo za nadzor statičnega nabora v skladu s splošnimi zahtevami ECAF, ki veljajo za spremljanje zanesljivosti sistema. RT ponudnik se mora zavezati, da bo Eurosistemu sporočal rezultate postopkov spremljanja zanesljivosti takoj, ko bodo na razpolago. S tem namenom bo pripravljal poročila o statičnem naboru. Podatke v zvezi s tem in podatke o neplačilih mora hraniti najmanj pet let.
5.3.4 Spremljanje zanesljivosti bonitetnih sistemov
ECAF spremlja zanesljivost bonitetnih sistemov na podlagi letne naknadne primerjave opazovanih stopenj neplačila primernih dolžnikov v statičnem naboru in bonitetnega praga Eurosistema s pripadajočo referenčno verjetnostjo neplačila (PD). To zagotavlja primerljivost bonitetnih ocen med različnimi bonitetnimi sistemi oziroma viri. Spremljanje zanesljivosti se izvaja po preteku enega leta od dneva vzpostavitve statičnega nabora.
Vsak ponudnik bonitetnega sistema mora letno sestaviti statična nabora primernih dolžnikov, tj. nabora, ki obsegata vse dolžnike iz podjetniškega in javnega sektorja, ki glede na dodeljeno bonitetno oceno izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
+----------------------------+-----------------------+
|Statični nabor |Pogoj |
+----------------------------+-----------------------+
|Statični nabor za stopnji |PD(i,t)* < / = 0,10 % |
|kreditne kvalitete 1 in 2 | |
+----------------------------+-----------------------+
|Statični nabor za stopnjo |0,10 % < PD(i,t) < / = |
|kreditne kvalitete 3 |0,40 % |
+----------------------------+-----------------------+
* PD(i,t) označuje verjetnost neplačila, ki jo bonitetni
sistem dodeli dolžniku i v času t.
Vsi dolžniki, ki na začetku obdobja t izpolnjujejo enega od teh pogojev, so del ustreznega statičnega nabora v času t. Na koncu 12-mesečnega obdobja se izračuna realizirana stopnja neplačila za vsak statični nabor dolžnikov v času t.
Ponudnik bonitetnega sistema mora Banki Slovenije vsako leto predložiti število primernih dolžnikov, ki so v času t del posameznega statičnega nabora, in število tistih dolžnikov v statičnem naboru (t), pri katerih je v naslednjih 12 mesecih prišlo do neplačila (v skladu z definicijo iz Direktive o kapitalskih zahtevah).
Izračunana stopnja neplačila dolžnikov v statičnem naboru bonitetnega sistema za obdobje enega leta služi kot vhodni podatek za spremljanje zanesljivosti bonitetnega sistema. V primeru odstopanj med izračunanimi stopnjami neplačila dolžnikov v statičnem naboru in bonitetnim pragom tekom enoletnega ali večletnega obdobja, se bo Eurosistem posvetoval s ponudnikom bonitetnega sistema z namenom, da ugotovi vzroke za odstopanje. Na podlagi rezultatov analize lahko Eurosistem spremeni bonitetni prag tega sistema.
Eurosistem lahko izključi vsak bonitetni sistem, pri katerem tekom nekaj let ne pride do izboljšanja zanesljivosti njegovih ocen. Eurosistem lahko tudi izključi vsak bonitetni sistem, ki krši pravila ECAF.
5.4 UKREPI ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ
Ukrepi za obvladovanje tveganj se uporabljajo pri finančnem premoženju, ki je dano v zavarovanje kreditnih operacij Eurosistema, zato da se zagotovi zaščita Eurosistema pred tveganjem finančne izgube v primeru unovčenja finančnega premoženja zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. ECB določa ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj za tržno in netržno finančno premoženje.
Eurosistem si pridržuje pravico, da uporabi dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj, če je to potrebno za zagotovitev primerne zaščite Eurosistema pred tveganji v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB in ECB. Ti ukrepi, ki morajo biti uporabljeni dosledno, transparentno in na enakopraven način, se lahko uporabijo tudi na ravni posameznih nasprotnih strank.
(a) Odbitki pri vrednotenju
Eurosistem uporablja “odbitke pri vrednotenju” pri vrednotenju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. To pomeni, da se vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev izračuna kot tržna vrednost finančnega premoženja minus določen odstotek (odbitek).
(b) Gibljivo kritje (dnevno vrednotenje po tržnih cenah)
Eurosistem zahteva, da se vrednost finančnega premoženja, ki se uporablja za zavarovanje terjatev pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti, zmanjšana za odbitke pri vrednotenju, ohranja v času. To pomeni, da Banka Slovenije, v primeru da redno merjena tržna vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev pade pod določen nivo, zahteva od nasprotne stranke, da zagotovi dodatno finančno premoženje prek poziva h kritju.
(c) Omejitve v povezavi z uporabo nezavarovanih dolžniških instrumentov
Eurosistem uporablja omejitve v zvezi z uporabo nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki so določene v točki 5.4.1 tega sklepa.
Eurosistem lahko kadarkoli, z namenom zagotovitve zadostne zaščite Eurosistema pred tveganji v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB in ECB, uvede tudi naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
(d) Začetno kritje
Eurosistem lahko uporabi začetno kritje pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti. V tem primeru morajo nasprotne stranke zagotoviti finančno premoženje za zavarovanje terjatev v vrednosti, ki je najmanj enaka likvidnosti, ki jo zagotovi Eurosistem, povečani za vrednost začetnega kritja.
(e) Omejitve v zvezi z izdajatelji/dolžniki ali garanti
Eurosistem lahko poleg omejitev, ki veljajo za nezavarovane dolžniške instrumente, uporabi dodatne omejitve pri izpostavljenosti do izdajateljev/dolžnikov ali garantov. Te omejitve lahko uporabi tudi pri posameznih nasprotnih strankah, zlasti če kreditno tveganje nasprotne stranke izkazuje visoko korelacijo s kreditnim tveganjem finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka dala v zavarovanje.
(f) Uporaba dodatnih odbitkov
Eurosistem lahko uporabi dodatne odbitke, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB in ECB.
(g) Dodatne garancije
Eurosistem lahko pogojuje sprejem določenega finančnega premoženja z dodatnimi jamstvi s strani finančno trdnih subjektov.
(h) Izločitev
Eurosistem lahko določeno finančno premoženje izloči iz uporabe pri operacijah denarne politike. Tako izločitev lahko uporabi tudi pri posameznih nasprotnih strankah, zlasti če kreditno tveganje nasprotne stranke izkazuje visoko korelacijo s kreditnim tveganjem finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka dala v zavarovanje.
5.4.1 Ukrepi za obvladovanje tveganj za tržno finančno premoženje
Sistem obvladovanja tveganj za tržno finančno premoženje zajema naslednje glavne elemente:
– primerno tržno finančno premoženje se na podlagi klasifikacije izdajatelja in vrste finančnega premoženja razporedi v eno izmed petih kategorij. Razporeditev primernega finančnega premoženja v pet likvidnostnih kategorij je opisana v Okviru 2 tega sklepa.
Okvir 2: Likvidnostne kategorije za tržno finančno premoženje(1)
+------------+-------------+------------+--------------+----------+
|Kategorija I| Kategorija | Kategorija |Kategorija IV |Kategorija|
| | II | III | | V |
+------------+-------------+------------+--------------+----------+
|Dolžniški |Dolžniški |Dolžniški |Dolžniški |Listinjeni|
|instrumenti |instrumenti |instrumenti |instrumenti |vrednostni|
|enot |enot lokalne |v obliki |kreditnih |papirji(2)|
|centralne |in |navadnih |institucij | |
|ravni države|regionalne |kritih |(nezavarovani)| |
| |ravni države |bančnih | | |
| | |obveznic | | |
| | | | | |
|Dolžniški |Dolžniški |Dolžniški |Dolžniški | |
|instrumenti,|instrumenti |instrumenti,|instrumenti, | |
|ki jih |v obliki |ki jih |ki jih izdajo | |
|izdajo |Jumbo kritih |izdajo |finančne | |
|centralne |bančnih |nefinančne |družbe, ki | |
|banke(3) |obveznic(4) |družbe in |niso kreditne | |
| | |drugi |institucije | |
| | |izdajatelji |(nezavarovani)| |
| | |(5) | | |
| | | | | |
| |Dolžniški |Druge krite | | |
| |instrumenti |bančne | | |
| |agencij(5) |obveznice(6)| | |
| | | | | |
| |Nadnacionalni| | | |
| |dolžniški | | | |
| |instrumenti | | | |
+------------+-------------+------------+--------------+----------+
1 V splošnem določa likvidnostno kategorijo klasifikacija izdajatelja. Vendar so ne glede na klasifikacijo izdajatelja vsi listinjeni vrednostni papirji vključeni v kategorijo V in vsi dolžniški instrumenti v obliki Jumbo kritih bančnih obveznic vključeni v kategorijo II, medtem ko so dolžniški instrumenti v obliki navadnih kritih bančnih obveznic, drugih kritih bančnih obveznic in drugi dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije, vključeni v kategoriji III in IV.
2 Listinjeni vrednostni papirji se uvrščajo v likvidnostno kategorijo V ne glede na klasifikacijo izdajatelja.
3 Dolžniški certifikati, ki jih je izdala ECB, in dolžniški instrumenti, ki so jih nacionalne centralne banke izdale pred uvedbo eura v zadevni državi članici, so uvrščeni v likvidnostno kategorijo I.
4 Med Jumbo krite bančne obveznice se uvrščajo samo instrumenti z obsegom izdaje vsaj 1 milijardo EUR, za katere vsaj trije vzdrževalci likvidnosti trga redno nudijo nakupne in prodajne kotacije.
5 V likvidnostno kategorijo II se uvršča samo tržno finančno premoženje izdajateljev, ki jih je ECB klasificirala kot agencije. Tržno finančno premoženje, ki so ga izdale druge agencije, je vključeno v likvidnostno kategorijo III ali IV, odvisno od izdajatelja ali vrste finančnega premoženja.
6 Krite obveznice, ki niso skladne z direktivo KNPVP, vključno s strukturiranimi kritimi obveznicami in kritimi obveznicami več izdajateljev, so vključene v likvidnostno kategorijo III.
– Za posamezne tržne dolžniške instrumente se uporabljajo odbitki pri vrednotenju. Odbitki se uporabljajo tako, da se odšteje določen odstotek od tržne vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Višina odbitka v kategorijah od I do IV za instrumente s fiksnim kuponom in brezkuponske instrumente je odvisna od preostale zapadlosti in strukture kuponov dolžniškega instrumenta.
– Dolžniški instrumenti v kategoriji V so predmet enotnega odbitka v višini 16 % ne glede na preostalo zapadlost in strukturo kupona.
– Za posamezne listinjene vrednostne papirje, krite bančne obveznice (Jumbo krite bančne obveznice, navadne krite bančne obveznice in druge krite bančne obveznice) in nezavarovane dolžniške instrumente kreditnih institucij, ki so teoretično vrednoteni v skladu s točko 5.5 tega sklepa, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %.
– Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za tržne dolžniške instrumente z obratno spremenljivo obrestno mero v kategorijah od I do IV, so enaki ne glede na likvidnostno kategorijo in se razlikujejo glede na kreditno kvaliteto in preostalo zapadlost instrumenta (glej Okvir 4 tega sklepa).
Okvir 4: Stopnja odbitkov pri vrednotenju (v odstotkih), ki se uporablja pri primernih dolžniških instrumentih z obratno spremenljivo obrestno mero v kategorijah od I do IV
+------------------------------------------------------------+
| Boniteta Preostala Kupon z obratno spremenljivo |
| zapadlost obrestno mero |
| (leta) |
+------------------------------------------------------------+
| Stopnji 0-1 7,5 |
| kreditne |
|kvalitete 1 1-3 11,5 |
| in 2 |
| 3-5 16,0 |
| |
|(AAA do A-) 5-7 19,5 |
| |
| 7-10 22,5 |
| |
| >10 28,0 |
+------------------------------------------------------------+
| |
+------------------------------------------------------------+
| Boniteta Preostala Kupon z obratno spremenljivo |
| zapadlost obrestno mero |
| (leta) |
+------------------------------------------------------------+
| Stopnja 0-1 21,0 |
| kreditne |
|kvalitete 3 1-3 46,5 |
| |
| 3-5 63,5 |
|(BBB+ do BBB-) |
| 5-7 68,0 |
| |
| 7-10 69,0 |
| |
| >10 69,5 |
+------------------------------------------------------------+
– Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja pri tržnih dolžniških instrumentih z variabilnim kuponom v kategorijah od I do IV, je enak odbitku, ki se uporablja pri brezkuponskih instrumentih oziroma instrumentih s fiksnim kuponom z zapadlostjo do enega leta v likvidnostni kategoriji in bonitetni kategoriji, ki ji instrument pripada. Plačilo kupona se smatra za plačilo po variabilni obrestni meri, če je kupon vezan na referenčno obrestno mero in če obdobje ponovnega določanja kupona ni daljše od enega leta. Kuponska plačila, pri katerih obdobje ponovnega določanja presega eno leto, se smatra za plačilo s fiksno obrestno mero, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti dolžniškega instrumenta. Za dolžniške instrumente s kuponom, vezanim na spremembo bonitete izdajatelja ali kuponom, vezanim na gibanje inflacije, veljajo enaki odbitki pri vrednotenju kot za dolžniške instrumente s fiksnim kuponom.
– Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo pri tržnih dolžniških instrumentih v kategorijah od I do IV z več kot eno vrsto kuponskih plačil, so odvisni samo od preostalih kuponskih plačil v času do zapadlosti instrumenta. Odbitek pri vrednotenju, ki se uporabi pri takšnem instrumentu, je enak odbitku za dolžniške instrumente z enako preostalo zapadlostjo in tisto vrsto preostalih kuponskih plačil v času do zapadlosti instrumenta, za katero je previden najvišji odbitek.
– Pri operacijah umikanja likvidnosti se odbitki pri vrednotenju ne uporabljajo.
– Banka Slovenije omejuje uporabo nezavarovanih dolžniških instrumentov, izdanih s strani kreditnih institucij ali kateregakoli drugega subjekta, s katerim ima kreditna institucija tesno povezavo v skladu določbami točke 5.2 tega sklepa. Takšno finančno premoženje lahko nasprotna stranka uporabi kot zavarovanje samo v takšnem obsegu, da vrednost, ki jo z upoštevanjem odbitkov takšnemu zavarovanju pripiše Banka Slovenije, v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije ne preseže 5 % skupne vrednosti sklada finančnega premoženja nasprotne stranke z upoštevanjem odbitkov. Ta omejitev ne velja za nezavarovane dolžniške instrumente z jamstvom osebe javnega prava, ki je upravičena do odmerjanja davkov, ali če vrednost nezavarovanih dolžniških instrumentov iz prejšnjega stavka po upoštevanju odbitkov ne presega vrednosti 50 milijonov eurov. V primeru združitve dveh ali več izdajateljev nezavarovanih dolžniških instrumentov ali nastanka tesne povezave med takimi izdajatelji, ti izdajatelji niso takoj predmet te omejitve, temveč zanje velja prehodno obdobje enega leta od datuma združitve oziroma nastanka tesne povezave.
– Finančno premoženje se vrednoti dnevno. Banka Slovenije dnevno izračunava zahtevano vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, upoštevajoč spremembe v nezapadlem znesku izpostavljenosti, načela vrednotenja in zahtevane odbitke pri vrednotenju.
– Če po vrednotenju finančno premoženje za zavarovanje terjatev ne dosega zahtevane višine izračunani na ta dan, Banka Slovenije pošlje nasprotni stranki poziv h kritju.
– V skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije lahko nasprotne stranke dnevno zamenjajo finančno premoženje za zavarovanje terjatev.
– ECB se lahko kadar koli odloči umakniti posamezni tržni dolžniški instrument z liste.
5.4.2 Ukrepi za obvladovanje tveganj za netržno finančno premoženje
Sistem obvladovanja tveganj za primerna bančna posojila zajema naslednje glavne elemente:
– Za bančna posojila se uporablja posebne odbitke pri vrednotenju. Ti odbitki se razlikujejo glede na preostalo zapadlost, vrsto obrestne mere bančnega posojila (fiksna ali variabilna), kreditno kvaliteto ter metodo vrednotenja nacionalne centralne banke. Odbitki pri vrednotenju za bančna posojila s fiksno obrestno mero se uporabijo tudi za bančna posojila, vezana na gibanje inflacije.
– Pri bančnih posojilih z variabilno obrestno mero se uporablja takšen odbitek, kakor se uporablja pri bančnih posojilih s fiksno obrestno mero z zapadlostjo do enega leta, ki imajo enako kreditno kvaliteto in za katere velja enaka metoda vrednotenja. Šteje se, da gre za posojilo z variabilno obrestno mero, če je plačilo obresti vezano na referenčno obrestno mero in če obdobje ponovnega določanja plačila ni daljše od enega leta. Plačilo obresti, kjer obdobje ponovnega določanja presega eno leto, se smatra za plačilo s fiksno obrestno mero, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti bančnega posojila.
– Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo pri bančnih posojilih z več kot eno vrsto plačila obresti, so odvisni samo od plačila preostalih obresti v času do zapadlosti bančnega posojila. Če se v času do zapadlosti bančnega posojila uporablja več kot ena vrsta plačila obresti, se preostalo plačilo obresti obravnava kot plačilo po fiksni obrestni meri, pri čemer je zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti bančnega posojila.
5.5 VREDNOTENJE PRIMERNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Za vrednotenje tržnega finančnega premoženja Eurosistem določi referenčni trg s katerega jemlje ceno. Sledi, da je za določitev cene tržnega finančnega premoženja, relevanten samo en referenčni trg, četudi se s tržnim finančnim premoženjem trguje oziroma to kotira na več različnih trgih. Če je na referenčnem trgu za isti dolžniški instrument na razpolago več cen, se običajno upošteva najnižja cena (nakupna cena). Banka Slovenije pri vrednotenju tržnega finančnega premoženja upošteva tržno ceno preteklega delovnega dne. V primeru, da cene iz preteklega delovnega dne ni na voljo, se upošteva zadnja tržna cena. Če je v tem primeru zadnja tržna cena starejša od petih delovnih dni oziroma je pet delovnih dni enaka, Banka Slovenije uporabi teoretično ceno, dodeljeno s strani nacionalne centralne banke. Izračun tržne oziroma teoretične vrednosti tržnega finančnega premoženja vključuje natečene obresti.
Denarni tokovi iz dolžniškega instrumenta za tržno finančno premoženje, ki je v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije, se ob zapadlosti izplačujejo prek Banke Slovenije. Pravilo ne velja v primerih, ko je izplačilo izvedeno s strani izplačevalca neposredno nasprotni stranki pri čezmejni uporabi finančnega premoženja. Postopek izplačila denarnih tokov je v takih primerih podvržen nacionalni zakonodaji tuje države in postopkom korespondenčne centralne banke.
Za vrednotenje netržnega finančnega premoženja se uporablja teoretična cena, dodeljena s strani nacionalne centralne banke, ali neodplačna vrednost posojila. Nacionalna centralna banka sama izbere ustrezno metodo vrednotenja. Banka Slovenije netržno finančno premoženje vrednoti po neodplačani vrednosti posojila, razen v primerih čezmejne uporabe, kjer je vrednotenje določeno s strani tuje nacionalne centralne banke.
5.6 ČEZMEJNA UPORABA PRIMERNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Nasprotne stranke lahko uporabijo tudi primerno tržno in netržno finančno premoženje, ki se nahaja v državi euroobmočja, ki ni Slovenija. Pri čezmejni uporabi finančnega premoženja se uporablja korespondenčni centralno bančni model ali povezave med poravnalnimi sistemi vrednostnih papirjev. Vsaka nacionalna centralna banka v euroobmočju ureja uporabo primernega finančnega premoženja v skladu s svojimi pravili za nasprotne stranke.
5.6.1 Korespondenčni centralno bančni model (v nadaljevanju: CCBM)
V okviru CCBM nacionalne centralne banke delujejo kot skrbniki druga za drugo in za ECB (t. i. korespondenčna centralna banka v nadaljevanju: CCB), in sicer za finančno premoženje, ki so ga prejele v skrbništvo v njihove lokalne SPVP. Posebne rešitve veljajo za netržno finančno premoženje in RMBD.
V primeru, da Banka Slovenije nastopa kot CCB, izvaja vlogo skrbnika za tujo nacionalno centralno banko.
Korespondenčni centralno bančni model je prikazan na Sliki 1 tega sklepa.
5.6.1.1 Čezmejna uporaba tržnega finančnega premoženja
Pri čezmejni uporabi tržnega finančnega premoženja se finančno premoženje vodi pri tuji nacionalni centralni banki. Natančen postopek za CCBM je odvisen od tega, ali je primerno tržno finančno premoženje za zavarovanje terjatev označeno za vsako posamezno transakcijo ali pa se uporablja sklad finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.
– Če je v uporabi sistem, ki uporablja označevanje tržnega finančnega premoženja, nasprotna stranka takoj ko je sprejeta njena protiponudba za posojilo s strani nacionalne centralne banke države članice, v kateri je nasprotna stranka ustanovljena (tj. “domača centralna banka” - HCB), izda nalog (prek svojega lastnega skrbnika, če je potrebno) SPVP v državi, v kateri se nahaja tržno finančno premoženje, da ga prenese na CCB te države za račun domače centralne banke. Ko je HCB obveščena s strani CCB, da je slednja prejela zavarovanje, HCB nakaže denarna sredstva nasprotni stranki. Centralne banke ne nakažejo denarnih sredstev, dokler niso prepričane o tem, da je CCB prejela tržno finančno premoženje nasprotne stranke. Ko je to potrebno zaradi izpolnitve roka za poravnavo, lahko nasprotne stranke vnaprej deponirajo finančno premoženje pri CCB za račun njihove HCB z uporabo postopkov CCBM.
– V sistemu, ki uporablja sklad finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, lahko nasprotna stranka v vsakem trenutku zagotovi CCB finančno tržno premoženje za račun HCB. Ko je HCB s strani CCB obveščena, da je slednja prejela tržno finančno premoženje, ga bo HCB dodala v sklad finančnega premoženja nasprotne stranke.
5.6.1.2 Čezmejna uporaba netržnega finančnega premoženja
Za čezmejno uporabo netržnega finančnega premoženja veljajo posebni postopki. Ko Banka Slovenije nastopa kot HCB, mora nasprotna stranka upoštevati splošne pogoje uporabe netržnega finančnega premoženja (ang. Terms and Conditions of national central bank, when acting as CCB) tujih nacionalnih centralnih bank, ki so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).
Pri čezmejni uporabi bančnih posojil se lahko zagotovi finančno zavarovanje na naslednji način: prenos imetništva (pogodba o začasni prodaji), odstop terjatve ali zastava v dobro HCB oziroma spremenljivo zavarovanje (ang. charge) v dobro CCB, ki deluje kot agent za HCB. Pri čezmejni uporabi RMBD se uporablja spremenljivo zavarovanje v dobro CCB, ki deluje kot agent za HCB.
5.6.1.3 Urnik CCBM
CCBM je na voljo nasprotnim strankam za tržno in netržno finančno premoženje od 9.00 do 16.00 ure po srednjeevropskem času na vsak delovni dan Eurosistema. Nasprotna stranka, ki želi uporabiti CCBM, mora to sporočiti Banki Slovenije pred 16.00 uro. Poleg tega mora nasprotna stranka zagotoviti, da se primerno finančno premoženje za zavarovanje kreditnih operacij dostavi na račun CCB najkasneje do 16.45 ure po srednjeevropskem času. Sporočila ali dostave, ki ne bodo prispela pravočasno, se bodo upoštevala samo za posojilo odobreno naslednji delovni dan. Ko nasprotne stranke predvidijo potrebo po uporabi CCBM proti koncu posameznega dne, morajo, kjer je to možno, dostaviti finančno premoženje vnaprej (tj. vnaprej deponirati finančno premoženje). V izrednih okoliščinah ali ko se to zahteva za namene denarne politike, se ECB lahko odloči podaljšati čas zaprtja CCBM do časa zaprtja sistema TARGET2.
5.6.2 Povezave med poravnalnimi sistemi vrednostnih papirjev
Pri čezmejni rabi tržnega finančnega premoženja se lahko uporabljajo primerne povezave med SPVP v EU, in sicer tako neposredne kot posredne prek tretjega SPVP.
Povezava med poravnalnimi sistemi vrednostnih papirjev je prikazana na Sliki 2 tega sklepa.
Povezava med dvema SPVP dovoljuje udeleženki enega SPVP imeti tržno finančno premoženje, izdano v drugem SPVP, ne da bi bila udeleženka tega drugega SPVP. Preden se te povezave lahko uporabijo za prenos zavarovanja za posojilne operacije Eurosistema, se morajo oceniti in odobriti v skladu s standardi za uporabo SPVP v EU. Posodobljen seznam primernih povezav se nahaja na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).
Pri uporabi povezav imajo SPVP odprte račune pri drugem SPVP. Ob uporabi povezav med SPVP imajo nasprotne stranke finančno premoženje na svojih lastnih računih pri svojem domačem SPVP in nimajo potrebe po skrbniku.
5.7 PRIMERNOST FINANČNEGA PREMOŽENJA DENOMINIRANEGA V TUJIH VALUTAH V PRIMERU NEPREDVIDLJIVIH DOGODKOV
V določenih okoliščinah se lahko Svet ECB odloči, da kot primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema sprejema tudi določene tržne dolžniške instrumente, ki jih je v svoji valuti izdala enota centralne ravni države skupine G10, ki ni del euroobmočja. V primeru take odločitve bodo določeni kriteriji primernosti, nasprotne stranke pa bodo obveščene o postopkih za izbiro in mobilizacijo tujega finančnega premoženja, vključno z viri in načeli vrednotenja, ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki poravnave.
Ne glede na določbe točke 5.1.1 tega sklepa je to finančno premoženje lahko deponirano/registrirano (izdano), hranjeno in poravnano izven EGP in denominirano v valuti, različni od eura. Tako finančno premoženje lahko uporabi le nasprotna stranka, ki je lastnica tega finančnega premoženja. Matične družbe, hčerinske družbe, podružnice ali poslovalnice nasprotne stranke, ki so locirane izven euroobmočja, ne smejo prenesti vrednostnih papirjev na račun Banke Slovenije pri ustreznem skrbniku. V primeru, če to vseeno storijo, se šteje, da nastopajo izključno kot agent v imenu in za račun nasprotne stranke.
Nasprotne stranke, ki so podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež izven EGP ali Švice, ne morejo uporabiti finančnega premoženja iz tega poglavja.
V primeru, da nasprotna stranka uporabi za zavarovanje terjatev Eurosistema premoženje iz tega poglavja, lahko ne glede na to, ali se za to finančno premoženje uporablja tuje pravo, Banka Slovenije zahteva, da nasprotna stranka z njo sklene posebno pogodbo, s katero se zagotovi učinkovito zavarovanje interesov Eurosistema. Banka Slovenije ohranja imuniteto pred tožbo ali pristojnostjo katerega koli sodišča, kot tudi imuniteto pred ukrepi v obliki sodne prepovedi, odredbe o posebni izvršbi oziroma izterjavi kakršnega koli premoženja centralne banke ali zaplembe njenih sredstev (bodisi pred sodbo ali po njej), v vsakem primeru v največjem obsegu, ki ga dovoljuje veljavna zakonodaja.
V primeru uporabe premoženja iz tega poglavja za zavarovanje terjatev Eurosistema s strani nasprotne stranke, je slednja dolžna v zvezi s tem finančnim premoženjem za davčne namene poročati Banki Slovenije.
6 SKLAD FINANČNEGA PREMOŽENJA PRI BANKI SLOVENIJE
Operacije Banke Slovenije za povečevanje likvidnosti in posojilo čez dan so zavarovane s primernim finančnim premoženjem iz poglavja 5 tega sklepa. Banka Slovenije za zavarovanje terjatev uporablja sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije (v nadaljevanju: sklad finančnega premoženja). Sklad finančnega premoženja je skupna vrednost finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka namenila za zavarovanje terjatev iz naslova izvajanja denarne politike in zavarovanja posojila čez dan, pri čemer posamezno finančno premoženje ni povezano s točno določeno terjatvijo.
Nasprotna stranka uvrsti finančno premoženje v sklad finančnega premoženja na način, kot je določeno s tem sklepom, drugimi predpisi in z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si).
Ko nasprotna stranka uporabi netržno finančno premoženje čez mejo, mora upoštevati splošne pogoje uporabe netržnega finančnega premoženja tujih nacionalnih centralnih bank (ang. Terms and Conditions of national central bank, when acting as CCB), ki so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu). Ti splošni pogoji dopolnjujejo obstoječe pravne akte med nasprotno stranko in Banko Slovenije.
6.1 METODE ZAGOTOVITVE FINANČNEGA ZAVAROVANJA
Nasprotna stranka pri zagotovitvi finančnega zavarovanja na finančnem premoženju, ki ga daje v sklad finančnega premoženja, uporabi eno izmed naslednjih metod:
(a) Ustanovitev zastavne pravice: Za finančno premoženje, ki je vpisano v register v Republiki Sloveniji, se zahteva vpis maksimalne zastavne pravice v register v Republiki Sloveniji. Poleg tega se zahteva, da je Banka Slovenije prvi in pri tej zastavni pravici edini upnik iz finančnega premoženja (na finančnem premoženju ne sme biti vpisana kakršna koli pravica tretjega). Za ostalo finančno premoženje se ustanovitev zastavne pravice izvrši v skladu s pravili CCB oziroma tuje NCB.
(b) Prenos imetništva (pogodba o začasni prodaji): V tem primeru nasprotna stranka opravi prenos imetništva primernega finančnega premoženja na Banko Slovenije ob istočasnem dogovoru, da bo imetništvo nad istovrstnim finančnim premoženjem na dogovorjeni datum v prihodnosti s strani Banke Slovenije preneseno nazaj na nasprotno stranko.
(c) Spremenljivo zavarovanje (ang. charge): Finančno zavarovanje se zagotovi v dobro CCB, ki deluje kot agent za HCB. Nasprotna stranka uporabi to obliko zavarovanja pri čezmejni uporabi RMBD.
Pri izbiri metode zavarovanja mora nasprotna stranka upoštevati priporočljivo metodo zavarovanja posamezne CCB, ki se objavlja na spletnih straneh ECB (www.ecb.europa.eu) oziroma Banke Slovenije.
6.2 IZPOLNJEVANJE KRITERIJEV PRIMERNOSTI IN UKREPOV ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ
Nasprotna stranka lahko vključi v sklad finančnega premoženja samo tisto finančno premoženje, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 5 tega sklepa. Tržno finančno premoženje, ki ima primerno bonitetno oceno ECAI vira, lahko nasprotna stranka vključi v sklad le, če je na listi. Za ostalo tržno in netržno finančno premoženje nasprotna stranka sama preverja izpolnjevanje kriterijev primernosti in odgovarja, da finančno premoženje, ki ga je dala v zavarovanje, v vsakem trenutku izpolnjuje pogoje tega sklepa.
Finančno premoženje, ki ni na listi primernega finančnega premoženja in ga ima nasprotna stranka v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije, mora ves ta čas izpolnjevati vse kriterije primernosti. Če to premoženje ne izpolnjuje več vseh kriterijev primernosti, mora nasprotna stranka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije in začeti postopek za njegovo izločitev iz sklada ter, če je potrebno, to finančno zavarovanje tudi nadomestiti z novim. Nasprotna stranka mora Banki Slovenije dovoliti preverjanje vseh njenih internih postopkov v zvezi z ugotavljanjem primernosti finančnega premoženja, ki ni na listi in ga je nasprotna stranka uvrstila v sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije.
6.3 VREDNOTENJE SKLADA IN IZPLAČILA DENARNIH TOKOV FINANČNEGA PREMOŽENJA
Banka Slovenije dnevno vrednoti sklad finančnega premoženja za posamezno nasprotno stranko. Pri tem mora vrednost sklada finančnega premoženja nasprotne stranke v vsakem trenutku presegati ali imeti vsaj enako vrednost kot vsota terjatev Banke Slovenije do te nasprotne stranke. Če vsota terjatev Banke Slovenije do posamezne nasprotne stranke presega vrednost njenega sklada finančnega premoženja, zmanjšanega za uporabljene ukrepe za obvladovanje tveganj, ji Banka Slovenije pošlje poziv, da takoj poveča sklad finančnega premoženja (tj. poziv h kritju).
Pri izračunu vrednosti sklada finančnega premoženja so upoštevani tudi denarni tokovi finančnega premoženja, tj. glavnica in obresti, ki jih ob zapadlosti izplača izdajatelj, dolžnik oziroma garant finančnega premoženja. S tem v zvezi velja naslednje:
– Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov iz tržnega finančnega premoženja, na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist.
– Banka Slovenije je upravičenec do denarnih tokov iz tržnega finančnega premoženja, ki je vodeno za račun Banke Slovenije pri tuji nacionalni centralni banki. Tuja nacionalna centralna banka bo denarne tokove tržnega finančnega premoženja posredovala Banki Slovenije.
– Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov bančnega posojila, vodenega v registru finančnega premoženja pri Banki Slovenije in na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist. Ne glede na to dolžnik (oziroma garant) izplačuje vse denarne tokove neposredno posojilodajalcu (tj. nasprotni stranki), razen če Banka Slovenije od dolžnika (oziroma garanta) zahteva, da se izplačujejo direktno njej.
– Banka Slovenije je upravičenec do denarnih tokov čezmejnega netržnega finančnega premoženja skladno z veljavnimi pravili nacionalne centralne banke, ki je v vlogi CCB. Banka Slovenije izplačuje nasprotni stranki denarne tokove iz naslova netržnega finančnega premoženja le v primerih, ko te denarne tokove prejme od CCB.
Banka Slovenije ne jamči za pravočasnost in pravilnost izplačila denarnih tokov. Banka Slovenije lahko od nasprotne stranke zahteva, da vrednostne papirje v času izplačila denarnega toka izloči iz sklada finančnega premoženja, predvsem vrednostne papirje denominirane v tuji valuti. Na datum prejema denarnega toka finančnega premoženja Banka Slovenije primerja vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšano za denarni tok, z vsoto terjatev Banke Slovenije. Če vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, presega vsoto terjatev Banke Slovenije, Banke Slovenije še isti dan nasprotni stranki izplača denarni tok iz finančnega premoženja, ob pogoju, da predhodno prejme denarni tok od izdajatelja oziroma CCB. Če je vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, nižja kot je vsota terjatev Banke Slovenije, Banka Slovenije izvede poziv h kritju. Banka Slovenije izplača denarni tok iz finančnega premoženja nasprotni stranki šele, ko nasprotna stranka poveča vrednost sklada finančnega premoženja tako, da je vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, najmanj enaka vsoti terjatev Banke Slovenije do nasprotne stranke. Banka Slovenije denarnih tokov finančnega premoženja, ki jih ne izplača nasprotni stranki, ne obrestuje.
6.4 IZVRŠITEV ZAVAROVANJA
Če nasprotna stranka ob zapadlosti terjatev Banke Slovenije ne poplača svojih obveznosti, ki so zavarovane s finančnim premoženjem, vključenim v sklad finančnega premoženja, lahko Banka Slovenije takoj poplača svoje zapadle terjatve s prodajo ali prilastitvijo finančnega premoženja v skladu finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka zagotovila Banki Slovenije za zavarovanje terjatev. Če se poplačilo terjatev Banke Slovenije opravi s prilastitvijo finančnega premoženja, se premoženje ob prilastitvi vrednoti po tržni vrednosti, če ta ne obstaja, pa po neto sedanji vrednosti finančnega premoženja. Banka Slovenije opravi obračun zapadlih obveznosti nasprotne stranke v skladu s točko 1.7 tega sklepa. Banka Slovenije za poplačilo svojih zapadlih terjatev po lastni presoji določi finančno premoženje, dano v zavarovanje Banki Slovenije, ki se uporabi za poplačilo zapadlih terjatev.
Če nasprotna stranka ne poveča sklada finančnega premoženja v skladu s pozivom h kritju, se lahko vse nezapadle terjatve Banke Slovenije, ki so zavarovane s finančnim premoženjem vključenim v sklad finančnega premoženja, štejejo za zapadle in se lahko poplačajo.
7 OBVEZNE REZERVE
Na podlagi poročanih podatkov, ki jih obvezniki za obvezne rezerve poročajo v okviru poročanja o denarni in bančni statistiki ECB (Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32) objavljena v UL L 15, z dne 20. januarja 2009, str. 14), Banka Slovenije izračuna obvezne rezerve za vsakega obveznika ter mu najpozneje pet delovnih dni Banke Slovenije pred začetkom obdobja izpolnjevanja prek šifriranega elektronskega sporočila posreduje podatek o izračunanih obveznih rezervah. Obvezniki predložijo morebitne popravke postavk v bilanci stanja, ki sodijo v osnovo za obvezne rezerve, najkasneje do predzadnjega delovnega dne Banke Slovenije pred začetkom obdobja izpolnjevanja. Banka Slovenije najpozneje do zadnjega delovnega dneva Banke Slovenije posreduje obveznikom morebitne spremembe obveznih rezerv. Obvezniki potrdijo izračunane obvezne rezerve najpozneje na zadnji delovni dan Banke Slovenije pred začetkom obdobja izpolnjevanja. Če obveznik ne potrdi pravilnosti podatka o obveznih rezervah do konca tega dne velja, da je znesek obveznih rezerv obveznika za ustrezno obdobje izpolnjevanja potrjen. Ko so obvezne rezerve obveznika potrjene, se za ustrezno obdobje izpolnjevanja ne morejo več popraviti.
Banka Slovenije javno objavi datume za posredovanje podatka o izračunanih obveznih rezervah, datume potrditve in datume dokončnosti podatkov o obveznih rezervah skupaj s koledarjem obdobij izpolnjevanja na svoji spletni strani (www.bsi.si).
Obvezniki izpolnjujejo obvezne rezerve pri Banki Slovenije s stanjem na računu pri Banki Slovenije konec dneva, in sicer:
(a) Obveznikom, ki v sistemu TARGET2-Slovenija nimajo odprtega PM računa, se pri izpolnjevanju obveznih rezerv upošteva stanje na računu obveznih rezerv neporavnalnih kreditnih institucij.
Račun obveznih rezerv se vodi v skladu s Splošnimi pogoji vodenja računov obveznih rezerv neporavnalnih institucij pri Banki Slovenije, ki so objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
(b) Obveznikom, ki imajo v sistemu TARGET2-Slovenija odprt PM račun, se pri izpolnjevanju obveznih rezerv upošteva stanje na računu obveznih rezerv poravnalnih kreditnih institucij. Na računu obveznih rezerv poravnalnih kreditnih institucij se evidentira promet iz naslova:
– plačil v breme in v dobro na PM računu v sistemu TARGET2-Slovenija,
– črpanja odprtih ponudb po zaprtju sistema TARGET2,
– sredstev poravnalno jamstvene sheme za sistem SEPA EDD v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje sistema SEPA EDD,
– sredstev poravnalno jamstvene sheme za plačilni sistem SEPA IKP v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje sistema SEPA IKP, in
– izvajanja rubeža na PM računu v sistemu TARGET2-Slovenija na podlagi sklepa o izvršbi.
Račun obveznih rezerv se vodi v skladu s Splošnimi pogoji za udeležbo v sistemu TARGET2-Slovenija, ki so objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).
8 POSTOPKI OB NEIZPOLNJEVANJU OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE
8.1 NEIZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE
8.1.1 Če nasprotna stranka krši:
– avkcijske postopke tako, da ne zagotovi zadostnega zneska primernega finančnega premoženja za zavarovanje zneska (na datum poravnave), ki ji je bil dodeljen v operaciji povečevanja likvidnosti, ali tako, da tega zneska do zapadlosti operacije ne zavaruje v ustreznih pozivih h kritju, oziroma
– postopke dvostranskih operacij tako, da ne zagotovi zadostnega zneska primernega finančnega premoženja za zavarovanje zneska, dogovorjenega v dvostranskih operacijah (na datum poravnave), ali tako, da do zapadlosti ne zavaruje dvostranske operacije v ustreznih pozivih h kritju, oziroma
– postopke ob koncu dneva in postopke za pridobitev mejnega posojila (v nadaljevanju tega poglavja: postopki ob koncu dneva) tako, da v primeru, ko ima ob koncu dneva negativno stanje na poravnalnem računu in ne izpolnjuje pogojev za dostop do odprte ponudbe mejnega posojila,
plača pogodbeno kazen. Pogodbena kazen se plača za zamudo ali neizpolnitev.
Če nasprotna stranka krši avkcijske ali dvostranske postopke tako, da pravočasno ne prenese ali če ne prenese zadostnih denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je dodeljen pri operaciji umikanja likvidnosti, plača zamudne obresti.
Zamudne obresti ali pogodbena kazen se za avkcijske postopke in postopke dvostranskih operacij za vsako kršitev obračunajo tako, da se obrestna mera mejnega posojila poveča za 2,5 odstotne točke in nato množi z osnovo. Osnova se izračuna tako, da se znesek nezagotovljenega zavarovanja ali nepreneseni denarni znesek množi s koeficientom 7/360.
Če nasprotna stranka krši postopke ob koncu dneva, se pogodbena kazen za prvo kršitev izračuna tako, da se obrestna mera mejnega posojila poveča za 5 odstotnih točk in nato množi z osnovo. Osnova je višina zneska, za katerega nasprotna stranka ni uspela pridobiti mejnega posojila. Za vsako nadaljnjo kršitev v dvanajstmesečnem obdobju se obrestna mera poveča za nadaljnjih 2,5 odstotne točke.
Zamudne obresti iz drugega odstavka te točke se obračunajo le za prvi dan, v katerem je potekel rok za zagotovitev denarnih sredstev.
Zamudne obresti in pogodbeno kazen se zaokroži na najbližji cent.
8.1.2 Nasprotna stranka plača pogodbeno kazen, če krši pravila za zagotovitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev tako, da za zavarovanje terjatev uporablja finančno premoženje, ki je neprimerno ali je postalo neprimerno ali se ne sme uporabljati. V primeru premoženja, ki naknadno postane neprimerno ali se ne sme več uporabljati, nasprotna stranka plača pogodbeno kazen le, če premoženja ni umaknila po več kot 20 delovnih dneh od dneva, ko je premoženje postalo neprimerno ali se ga ni smelo več uporabljati.
Šteje se, da nasprotna stranka uporablja neprimerno finančno premoženje tudi, če zagotovi napačne ali zastarele informacije, ki negativno vplivajo na vrednost zavarovanja (npr. informacije o neodplačanem znesku uporabljenega bančnega posojila), in tudi, če uporablja finančno premoženje, ki je neprimerno zaradi tesnih povezav med izdajateljem/garantom in nasprotno stranko.
Pogodbena kazen se za vsako kršitev obračuna tako, da se obrestna mera mejnega posojila poveča za 2,5 odstotne točke in nato množi z osnovo. Osnova se izračuna tako, da se s koeficientom 1/360 množi znesek neprimernega finančnega premoženja iz prvega odstavka te točke, ki ga nasprotna stranka:
– prenese v sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije ali
– ne umakne po več kot 20 delovnih dneh Banke Slovenije od dneva, ko je premoženje postalo neprimerno ali ga ni bilo dovoljeno več uporabljati.
Pogodbena kazen se plača za zamudo ali neizpolnitev.
Pogodbena kazen se zaokroži na najbližji cent.
8.1.3 Če nasprotna stranka v dvanajstmesečnem obdobju od prve kršitve stori tretjo enakovrstno kršitev iz točke 8.1.1 tega sklepa, nasprotna stranka ne more sodelovati v prihodnjih operacijah odprtega trga enake vrste, ki se izvajajo po enakem postopku. Poleg prepovedi iz prejšnjega stavka nasprotna stranka plača tudi pogodbene kazni in zamudne obresti iz točke 8.1.1 tega sklepa.
Prepoved iz prejšnjega odstavka te točke velja 1 mesec, če znesek nezagotovljenega finančnega premoženja ali neprenesenih denarnih sredstev znaša do 40 odstotkov celotnega zavarovanja ali celotnega denarnega zneska, ki naj bi se zagotovila ali prenesla ob tretji kršitvi.
Če odstotek iz prejšnjega odstavka znaša od 40 do 80 odstotkov celotnega zavarovanja ali celotnega denarnega zneska, ki naj bi se zagotovila ali prenesla ob tretji kršitvi, prepoved iz prvega odstavka te točke velja 2 meseca. Če ta odstotek znaša od 80 do 100, pa prepoved velja 3 mesece.
Prepoved in sankcije iz prejšnjih odstavkov te točke se uporabljajo tudi za vsako nadaljnjo kršitev v vsakem dvanajstmesečnem obdobju.
8.1.4 Če nasprotna stranka v dvanajstmesečnem obdobju od prve kršitve stori tretjo kršitev iz točke 8.1.2 tega sklepa, se izvrševanje okvirne pogodbe začasno zadrži glede sodelovanja nasprotne stranke v prihodnjih operacijah na odprtem trgu in plača tudi pogodbene zamudne obresti iz točke 8.1.2 tega sklepa.
Prepoved in sankcije iz prejšnjega odstavka te točke se uporabljajo tudi za vsako nadaljnjo kršitev v vsakem dvanajstmesečnem obdobju.
8.1.5 V izjemnih primerih, če je to potrebno zaradi resnosti kršitev, in upoštevajoč višino zneskov, pogostnost in trajanje kršitev, se lahko nasprotni stranki poleg prepovedi, zamudnih obresti in kazni iz prejšnjih točk prepove sodelovanje v vseh prihodnjih operacijah denarne politike Eurosistema za obdobje treh mesecev.
8.1.6 ECB lahko v primeru kršitev nasprotne stranke določi prepoved sodelovanja v operacijah iz prejšnjih točk tudi za podružnice nasprotnih strank, na glede na to ali je kršitev storila ta podružnica. O tem ECB obvesti organe, pristojne za nadzor nasprotne stranke.
8.1.7 Nasprotna stranka odgovarja za kršitve ne glede na svoj krivdo. Le v izjemnih primerih se lahko nasprotna stranka delno ali v celoti oprosti obresti, kazni in prepovedi po tem poglavju.
8.1.8 Banka Slovenije ali ECB obvesti nasprotno stranko o kršitvi, znesku denarne kazni, obrestih ali prepovedi. Banka Slovenija lahko o kršitvah obvesti tudi ECB in druge centralne banke držav članic Eurosistema. O kršitvi lahko druge centralne banke držav članic Eurosistema obvesti tudi ECB.
Nasprotna stranka mora zamudne obresti in pogodbeno kazen plačati v 3 delovnih dneh Banke Slovenije od dneva prejema obvestila.
Obdobje trajanja prepovedi se začne z dnevom odpošiljanja obvestila, kot je naveden v obvestilu.
Če zamudne obresti in pogodbene kazni niso plačane v roku, se Banka Slovenije poplača iz zavarovanja nasprotne stranke.
8.2 NEIZPOLNJEVANJE OBVEZNIH REZERV
8.2.1 Obveznik za obvezne rezerve ne izpolni obveznih rezerv v določenem obdobju izpolnjevanja, če je povprečno stanje ob koncu koledarskega dneva na njegovem računu pri Banki Slovenije v obdobju izpolnjevanja nižje od njegovih obveznih rezerv, ki veljajo za to obdobje izpolnjevanja.
Obveznikom, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz uredb in odločb ECB v zvezi z uporabo obveznih rezerv, ECB naloži sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318 z dne 27. novembra 1998), Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264 z dne 12. oktobra 1999), Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (UL L 318 z dne 27. novembra 1998) s spremembami, in Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 1745/2003 z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (UL L 250 z dne 2. oktobra 2003) s spremembami. Ustrezne sankcije in postopkovna pravila za njihovo izvajanje so določeni v zgoraj navedenih uredbah.
8.2.2 Če obveznik ne izpolni obveznih rezerv, se mu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 naloži plačilo zneska, izračunanega na podlagi obrestne mere, ki je 2,5 odstotne točke nad povprečno obrestno mero mejnega posojila v tem obdobju izpolnjevanja, in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv v celotnem obdobju izpolnjevanja.
Višina kazni se izračuna z uporabo naslednje formule (pri tem se rezultat zaokroži na najbližji cent):
Pri čemer je:
P(t) = znesek kazni za plačilo zaradi neizpolnjevanja obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja t
D(t) = znesek primanjkljaja obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja t (dnevno povprečje)
n(t) = število koledarskih dni v obdobju izpolnjevanja t
i = koledarski dan v obdobju izpolnjevanja t
MPOSi = obrestna mera mejnega posojila na dan i
8.2.3 V primeru, da obveznik v dvanajstmesečnemu obdobju več kot dvakrat ne izpolni obveznih rezerv, gre za ponavljajočo se kršitev. V tem primeru se obvezniku naloži plačilo zneska, izračunanega na podlagi obrestne mere, ki je 5 odstotnih točk nad povprečno obrestno mero mejnega posojila v tem obdobju izpolnjevanja, in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv v celotnem obdobju izpolnjevanja.
8.2.4 Če je izračunani znesek kazni nižji od 100 EUR, se obvezniku sankcija ne izreče in se tudi ne upošteva kot sankcija pri določanju, ali gre za ponavljajočo se kršitev.
8.2.5 Poleg tega se lahko v primeru hude kršitve obveznosti obveznih rezerv prepove obvezniku sodelovanje pri operacijah odprtega trga.
9 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9.1 Ta sklep začne veljati 1. januarja 2012.
9.2 Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 88/10, 104/10 in 52/11).
Okvirne pogodbe za pristop k pravilom po Sklepu o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 131/06, 103/07, 112/08, 7/09, 14/09, 64/09, 104/09 in 22/10, ki so veljale tudi ob uveljaviti Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 88/10, 104/10 in 52/11) in so jih imele nasprotne stranke podpisane na dan uveljavitve tega sklepa, se upoštevajo kot okvirne pogodbe za pristop k pravilom tega sklepa.
Ljubljana, dne 4. oktobra 2011
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Marko Kranjec l.r.
