Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) ter 16. in 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05, 23/06) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 29. septembra 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu severnega dela naselja Šempeter
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt severnega dela naselja Šempeter (v nadaljevanju OPPN Šempeter). OPPN Šempeter vsebuje:
– območje OPPN Šempeter,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN Šempeter.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN Šempeter)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN Šempeter, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za odstranitev obstoječih objektov ureditev utrjenih površin in zelenih površin, ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN Šempeter)
Sestavni deli OPPN Šempeter so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz kartografskega dela dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec s
prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju M1:5000
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem –
zahodni del M1:1000
3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem –
vzhodni del M1:1000
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji M1:2000
5. Ureditvena situacija – zahodni del 1. faza M1:1000
6. Ureditvena situacija – zahodni del 1. faza in
2. faza M1:1000
7. Ureditvena situacija – vzhodni del 1. faza M1:1000
8. Ureditvena situacija – vzhodni del 1. faza in
2. faza M1:1000
9. Situacija prometne infrastrukture – zahodni
del 1. faza M1:1000
10. Situacija prometne infrastrukture – zahodni
del 1. faza in 2. faza M1:1000
11. Situacija prometne infrastrukture – vzhodni
del 1. faza M1:1000
12. Situacija prometne infrastrukture – vzhodni
del 1. faza in 2. faza M1:1000
13. Zbirna karta gospodarske javne
infrastrukture – zahodni del M1:1000
14. Zbirna karta gospodarske javne
infrastrukture – vzhodni del M1:1000
15. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave M1:2000
16. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo, ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom M1:2000
17. Načrt parcelacije – zahodni del M1:1000
18. Načrt parcelacije – vzhodni del M1:1000.
4. člen
(priloge OPPN Šempeter)
Priloge OPPN Šempeter so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
4. obrazložitev in utemeljitev OPPN Šempeter,
5. povzetek za javnost,
6. seznam strokovnih podlag.
5. člen
(izdelovalec OPPN Šempeter)
OPPN Šempeter je izdelal UNIARH d.o.o., Zoisova 12, 1000 Ljubljana, pod številko projekta 12/8-06 v juniju 2010.
II. OBMOČJE OPPN ŠEMPETER
6. člen
(območje OPPN Šempeter)
1. Obseg
Območje OPPN Šempeter severnega dela naselja Šempeter zajema celotni del naselja Šempeter, ki leži severno od regionalne ceste Ločica–Šempeter–Žalec R II/447, razen proizvodnega območja SIP Šempeter in skrajnega severovzhodnega dela naselja, ki se urejata s svojima izvedbenima prostorskima aktoma. Proizvodno območje SIP deli ureditveno območje OPPN Šempeter na zahodni in vzhodni del. Ureditveno območje meri ca. 17,3 ha.
Ureditveno območje OPPN Šempeter obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami:
– zahodni del:
2/1, 4, *5/1, 5/1, *5/2, 5/2, 5/5, 5/6, 5/7, 5/8, 6/1, *6/2, 6/3, 6/6, *8, 8/2, 9/2, 9/3, 9/4, 9/5, 9/6, *12, *13, 13/1, 13/2, 13/3, 13/4, 13/5, 13/6, *14, 14/2, 15/1, 15/4, *16, *17, 17/2, *18/1, *18/2, 18/2, 18/3, 18/4, 18/5, *22/2, 22/2, 23/1, 23/4, 23/5, 27/2, 27/3, 28, 30, 31/1, 31/3, 31/4, 31/5, 33/1, 33/2, 33/3, 33/4, 33/5, 33/6, 33/7, 36/1, 36/2, 37/4, 38/2, 38/3, 43/2, 43/3, 43/4, 43/5, 43/6, 43/8, 46/7, 46/8, 46/10, 46/11, 46/12, 46/19, 47/3, 49/2, 52/2, 53/2, *55, 57/1, 57/2, 57/3, 57/4, 58, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 60/5, 60/6, 60/7, 60/8, 60/9, 61/2, 61/3, 61/4, 61/5, 61/6, 63/2, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 68/1, 68/2, 68/3, 68/4, 68/5, 82/4, 82/6, 82/8, 82/9, *176, *179, *181, *223, 235/1, *274, 294, *298, *301, *304, *358, *359, *360, *378, *399, *438, *456, *469, *483, *518, *520, *522, *524, *525, *526, *527, *528, *552, *554, *649, 1122/1, 1121/2, 1121/3, 1121/4, 1121/5, 1121/6, 1123/2, 1124/2, 1179/2, 1179/6, 1179/8, 1200/1, 1200/2, 1229,
– vzhodni del:
*63/3, *67, 222/1, 222/2, 222/3, 223/2, 224/1, 224/3, 225/2, 226/2, 226/4, 226/5, 227/2, 228/1, 228/3, 228/4, 228/5, 229/1, 229/2, 229/3, 229/4, 229/5, 229/6, 230/1, 230/2, 231/1, 231/2, 232/1, 232/2, 232/3, 232/4, 233/2, 233/4, 234/1, 234/2, 235/2, 236/2, 236/4, 236/5, 236/6, 238/2, 238/3, 238/4, 238/5, 240/1, 240/2, 242/2, *243, 244, 245, 248/1, 248/3, 250/2, 250/3, *259, *319, *259, *302, *320, 382/2, 382/3, 382/4, 382/5, 382/6, 383/1, 383/2, 385, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 389/1, 389/2, 389/3, 392/1, 392/2, 392/3, 392/4, 394/4, 394/6, 394/5, 394/7, *482, *542, *543, 1121/2, 1128, 1138, 1139/2, 1139/3.
2. Meja ureditvenega območja OPPN Šempeter in obodna parcelacija
Na severnem delu ureditveno območje omejujejo najboljša kmetijska zemljišča in železniška proga Celje–Velenje, na vzhodu najboljša kmetijska zemljišča, na jugu regionalna cesta Ločica–Šempeter-Žalec R II/447 in na zahodu levi breg potoka Struga ter južni rob avtoceste Celje–Ljubljana. Proizvodno območje SIP deli ureditveno območje OPPN Šempeter na zahodni in vzhodni del.
V zahodnem delu se meja začne v skrajni zahodni točki parcele 43/2. Nadaljuje se v SV smeri po SZ robu parcel 43/2, 1122/1, 46/19, 46/12 in 46/11. V skrajno severnem vogalu parcele 46/11 se meja OPPN obrne proti JV in poteka po SV robovih parcel 46/11, 46/10, 47/3. V skrajno J vogalu parcele 1224/11 meja preskoči v JV vogal parcele 49/2, pri tem seka parcele 47/3 in 49/2. Od tu seka parcelo 52/2 in teče v generalni smeri proti V dokler se ne sreča z Z robom parcele 53/2; 13,6 m od skrajnega SZ vogala parcele 53/2. Od tu se meja nadaljuje proti S po Z robu parcele 53/2. V skrajnem SZ vogalu parcele 53/2 se obrne proti V in teče naprej po S mejah parcel 53/2 in 58. V skrajnem SV vogalu parcele 58 se meja obrne proti J in se po 18,15 m od SV vogal parcele 58 na njenem V robu obrne za 90 stopinj proti V dokler se ne zaleti v Z rob parcele 60/3, pri tem seka parcele 57/1, 57/4. Od točke ki je na Z robu parcele 60/3 in 8,42 m oddaljena od njenega SZ vogala poteka meja OPPN proti S po Z robovih parcel 60/3 in 60/5 v SZ vogalu le te se meja obrne proti V in poteka po S meji proti V do stičišča parcel 60/5 in 60/8. Tu se meja obrne proti S in teče po Z in S meji parcele 60/8 do stičišča s parcelo 61/6. V tej točki se obrne proti S in teče do konca Z meje parcele 61/8. V SZ vogalu parcele 61/8 se obrne proti V po S mejah parcel 61/6 in 61/2. V SV vogalu parcele 61/2 se obrne za 90 stopinj proti J in poteka po V mejah parcel 61/2, 61/3, 61/4, 61/7, 61/5 in 63/2 do stičišča z S mejo parcele 68/1. Tu se obrne proti V po S, SZ in S meji parcele 68/1, kjer teče proti V po S meji parcel *358, 68/4, 68/2 in 68/5. V skrajnem SV vogalu parcele 68/5 se obrne proti S po Z meji parcele 1123/2 do njenega skrajnega S vogala. Od tu se nadaljuje proti SZ po JZ mejah parcel 82/4, 82/6 in 82/9, kjer nadaljuje pot po skrajni in SZ in SV meji parcele 82/9 in se s tem spet obrne proti JV po S robovih parcel 82/9 in *298. Iz SV vogala parcele *298 proti JV meja seka parcelo 1124/2 (vzporedno z železnico) in parcelo 1179/2 v dolžini 310,5 m do njenega SV vogala, kjer se obrne proti JZ po JV mejah parcele 1179/6. V JV vogalu parcele 1179/6 obrne proti Z po J robu parcele 1179/6 in seka parcelo 1179/2 kjer spremeni smer proti JZ in poteka do SV roba parcele 5/1. Tu seka parcelo 5/1 iz njenega SV vogala v njen JZ vogal in seka parcelo 1124/2 do S roba parcele 5/8. Naprej poteka meja po V robovih parcel 5/8, 5/6 in 5/5. V skrajnem JV robu parcele 5/5 se meja Z dela OPPN obrne nazaj proti izhodišču na Z in poteka po JZ meji parcele 5/5 in 5/8 ter se v njenem JZ vogalu obrne proti Z po J meji parcele 1121/1 in ji nato sledi po njenem J robu vse do njenega JZ roba (parcele 1121/2) kjer se obrne proti SZ po JZ robovih parcel 1121/2, 1121/3, 38/2, 38/3, *301, 43/3, 43/4, 43/5 in 43/2 ter se zaključi v skrajni Z točki parcele 43/2, ki je služila za naše izhodišče za opis meje Z dela območja OPPN.
Izhodišče meje v vzhodnem dela OPPN je SZ vogal parcele 222/2. Meja OPPN se nadaljuje proti S po Z robu parcele 222/1 in se po 2,90 m obrne za 90 stopinj proti JV. V smeri J roba parcele 223/1 seka parcele 222/1, 224/3, 224/2, 225/2, 226/4. Na Z meji, 6,5 m od SZ vogala parcele 226/5 se meja OPPN rahlo zalomi proti JV in seka parcele 226/5, 227/2, 228/4 in ponovno 227/2, dokler se ne priključi na Z mejo parcele 229/6 v točki, ki je 11,9 m oddaljena od SZ vogala parcele 229/6. Meja se obrne za 90 stopinj proti S in poteka po Z robu parcel 229/6 in 229/5 proti S do njenega SZ vogala, kjer se meja obrne proti JV po S robovih parcel 229/5, 230/1, 231/1 232/1, 233/4, 234/1. V SV točki parcele 234/1 se meja obrne proti JZ po Z robu parcele 235/1 do stičišča s skrajno SZ točko parcele 235/2, kjer se meja OPPN obrne proti V po S meji parcel 235/2 in se v njenem SV vogalu obrne proti S po Z meji parcele 236/2. Meja se nadaljuje proti V po S robu parcel 236/2, 236/4, 238/3. Iz SV vogala parcele 238/3 seka parcelo 240/1 in se konča v SZ vogalu parcele 244. Tu se v stičišču parcel 244 in 242/2 obrne proti S in sledi Z in S robu parcele 242/2 se nadaljuje proti JV še po S robovih parcel 250/2, 250/3. Iz SV roba parcele 250/3 se nadaljuje v smeri njene S meje do roba parcele 1128 in pri tem seka parcelo 248/1. V stičišču se obrne proti J po V robu parcele 248/1 se spusti proti J za 14,5 m in se obrne za 90 stopinj do SZ vogala parcele 392/4. Nato se nadaljuje proti V po S robovih parcel 392/4, 392/2, 1139/3, 389/3. V SV robu parcele 389/3 meja seka parcele 385 in 1138. Na Z mejo parcele 383/1 se priključi 23,5 m od SZ roba parcele 383/1. Meja se obrne proti S po Z meji parcele 383/1. V SZ rob parcele 382/1 se meja obrne proti V. V SV vogalu 382/1 meja seka parcelo 382/2 v smeri S meje 383/1. Ko se dotakne V meje parcele 382/2 38,65 m od SZ vogala parcele 378/6 se meja OPPN obrne proti J in sledi V mejam parcel 382/2, 382/3, kjer potem v isti smeri seka parcelo 1121/2 do njene J meje. Meja se obrne proti Z in poteka po južnem robu parcele 1121/2. V S vogalu parcele 1152/10 seka parcelo 1121/2 do SV vogala parcele 406/44. Od tu naprej poteka po J meji parcele 1121/2 naprej proti Z do mesta, kjer iz Z vogala parcele *243 pravokotno na smer J meje parcele 1121/2 seka parcelo 1121/2. Meja se potem preko SZ robov parcel 1121/2, *243 in 222/2 sklene v izhodišču V dela OPPN-ja, ki je v skrajni SZ točki parcele 222/2.
Vse parcele se nahajajo v k.o. Šempeter.
Meja območja OPPN Šempeter je razvidna iz grafičnih načrtov št. 2 »Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem – zahodni del« in št. 3 »Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem – vzhodni del«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Načrtovane prostorske ureditve so s sosednjimi območji povezane:
– preko obstoječih in načrtovanih prometnic,
– z namensko rabo prostora (poslovno-stanovanjsko, stanovanjsko-poslovno, stanovanjsko in poslovno-proizvodno-skladiščno-trgovsko dejavnost),
– z upoštevanjem dolgoročne ureditve tako, da gradbena meja načrtovanih objektov zagotavlja ustrezne odmike od cest,
– z upoštevanjem smeri pozidave.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 4 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.
8. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN Šempeter)
Na območju OPPN Šempeter so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitve naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– redna in investicijska vzdrževalna dela,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
Za vse posege pri stanovanjskih stavbah in pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah (velja za predvidene kot tudi za obstoječe objekte) za katere je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja priključitev na načrtovano cestno omrežje v zaledju (ko bo slednje izgrajeno in bo priključitev nanjo možna) ter opuščanje oziroma ukinitev napajanja obstoječih objektov (stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb) z glavne regionalne ceste Ločica–Šempeter–Žalec R II/447. V nasprotnem primeru izdaja gradbenega dovoljenja ni možna.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje OPPN Šempeter je razdeljeno na dve prostorski enoti: zahodni del in vzhodni del.
1. Namembnost
Območje OPPN Šempeter je namenjeno za:
a) – potrebe sedanjih in potencialnih lastnikov zemljišč in objektov,
– razvojne programe potencialnih investitorjev, predvsem za poslovno-stanovanjsko, stanovanjsko in proizvodno-servisno dejavnost,
b) – gradnjo posamičnih stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in pomožnih objektov v zahodnem delu ureditvenega območja OPPN Šempeter:
11100 Enostanovanjske stavbe,
11210 Večstanovanjske stavbe,
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
12420 Garažne stavbe,
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– gradnjo posamičnih novih poslovno-stanovanjskih in stanovanjskih objektov v pretežnem delu vzhodnega dela ureditvenega območja (zaradi spremembe funkcije kmečkih gospodarstev):
11100 Enostanovanjske stavbe,
11210 Večstanovanjske stavbe,
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
12420 Garažne stavbe,
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– kompleksnejše posege s proizvodno-stanovanjsko funkcijo v severnem delu vzhodnega dela območja:
11210 Večstanovanjske stavbe,
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
12510 Industrijske stavbe.
2. Zazidalna zasnova
V zahodnem delu zazidalna zasnova obsega:
– ohranitev obstoječih objektov,
– novogradnje: 11 novih objektov, od tega 6 objektov s stanovanjsko dejavnostjo, 4 objekte in 1 nadstrešnico s poslovno-proizvodno-skladiščno-trgovsko dejavnostjo; v drugi fazi načrtovanja se predvidi umestitev 3 novih objektov,
– prometne ureditve (rekonstrukcija obstoječih cest, ureditev pločnikov, ureditev internih parkirnih in manipulacijskih površin v mejah gradbenih parcel),
– priključevanje novo načrtovanih in rekonstruiranih obstoječih objektov na načrtovano cestno omrežje v zaledju,
– opuščanje napajanja obstoječih objektov z glavne regionalne ceste Ločica–Šempeter–Žalec R II/447.
V vzhodnem delu zazidalna zasnova obsega:
– ohranitev obstoječih objektov,
– novogradnje: 31 novih objektov, od tega 20 objektov s stanovanjsko-poslovno dejavnostjo; 8 objektov s poslovno-stanovanjsko dejavnostjo; 3 objekte s poslovno-proizvodno-skladiščno-trgovsko dejavnostjo; v drugi fazi načrtovanja se predvidi umestitev 10 novih objektov,
– prometne ureditve (rekonstrukcija obstoječih cest, ureditev pločnikov, ureditev internih parkirnih in manipulacijskih površin v mejah gradbenih parcel),
– priključevanje novo načrtovanih in rekonstruiranih obstoječih objektov na načrtovano cestno omrežje v zaledju,
– opuščanje napajanja obstoječih objektov z glavne regionalne ceste Ločica–Šempeter–Žalec R II/447.
3. Zasnova zunanje ureditve
Zasnova zelenih površin obsega:
– ureditev zelenih površin (ohranjanje naravne dediščine, zasaditev drevoredov),
– zasaditev drevja v zelenicah ob parcelnih mejah v smislu poudarka meje posameznih gradbenih parcel.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 5 »Ureditvena situacija – zahodni del 1. faza« in iz grafičnega načrta št. 7. »Ureditvena situacija – vzhodni del 1. faza«.
10. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Tlorisni in višinski gabariti objektov v zahodnem delu območja OPPN Šempeter 1. faza so:
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
|Objekt| Velikost|Površina | Tlorisne |Etažnost| Namembnost |
| |stavbišča| parcele | dimenzije | | |
| | (m2) | (m2) | | | |
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z3 | 97,50 | 824,42 |6,5 m x 15,0 m| P+M |stanovanjska|
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z4 | 97,50 | 718,15 |6,5 m x 15,0 m| P+M |stanovanjska|
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z5 | 98,00 | 1066,86 |7,0 m x 14,0 m| P+M |stanovanjska|
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z6 | 183,97 | 1253,42 |12,8 m x 7,0 m| P+M |stanovanjska|
| | | | + | | |
| | | | 16,8 x 5,4 m | | |
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z7 | 80,00 | 573,55 |8,0 m x 10,0 m| P+M |stanovanjska|
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z8 | 110,25 | 293,58 |10,5 m x 10,5 | P+M | poslovno- |
| | | | m | |proizvodno- |
| | | |(nadstrešnica)| |skladiščno- |
| | | | | | trgovska |
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z9 | 208,28 | 707,88 |12,7 m x 16,4 | P+1 | poslovno- |
| | | | m | |proizvodno- |
| | | | (prizidek) | |skladiščno- |
| | | | | | trgovska |
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z10 | 179,22 | 580,90 |10,3 m x 17,4 | P+1 | poslovno- |
| | | | m | |proizvodno- |
| | | | (nadomestna | |skladiščno- |
| | | | gradnja) | | trgovska |
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z11 | 231,00 | 1897,78 |7,0 m x 33,0 m| P+1 | poslovno- |
| | | | | |proizvodno- |
| | | | | |skladiščno- |
| | | | | | trgovska |
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z12 | 472,00 | 1434,46 |11,8 m x 40,0 | P+1 | poslovno- |
| | | | m | |proizvodno- |
| | 255,00 | | (nadomestna | |skladiščno- |
| | | | gradnja) | | trgovska |
| | | |8,5 m x 30,0 m| | |
| | | | (prizidek) | | |
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
| Z13 | 80,00 | 523,79 |8,0 m x 10,0 m| P+M |stanovanjska|
+------+---------+---------+--------------+--------+------------+
Tlorisni in višinski gabariti objektov v vzhodnem delu območja OPPN Šempeter 1. faza so:
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
|Objekt |Velikost |Površina| Tlorisne |Etažnost| Namembnost |
| |stavbišča| parcele| dimenzije | | |
| | (m2) | (m2) | | | |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V1 | 123,22 | 629,22 | 10,1 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 12,2 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V2 | 123,22 | 568,76 | 10,1 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 12,2 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V3 | 123,22 | 645,34 | 10,1 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 12,2 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V4 | 123,22 | 585,99 | 10,1 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 12,2 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V5 | 166,16 | 834,61 | 12,4 m x | P+M | poslovno- |
| | | | 13,4 m | | stanovanjska |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V6 | 123,22 | 682,02 | 10,1 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 12,2 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V7 | 191,90 | 1603,55| 23,5 m x | P+M | poslovno- |
| | | | 16,67 m | | stanovanjska |
| | | | (objekt | | |
| | | | nepravilne | | |
| | | | oblike, | | |
| | | | največje | | |
| | | | dimenzije) | | |
| | | | (prizidek) | | |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V8 | 98,00 | 761,87 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V9 | 98,00 | 790,95 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V10 | 278,26 | 843,65 | 9,8 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 28,5 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V11 | 98,00 | 564,98 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V12 | 98,00 | 499,99 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V13 | 278,26 | 945,65 | 9,8 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 28,5 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V14 | 98,00 | 915,80 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V15 | 98,00 | 486,46 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V25 | 98,00 | 1134,87| 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V26 | 98,00 | 1456,46| 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V27 | 98,00 | 898,29 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V28 | 98,00 | 868,69 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V29 | 98,00 | 747,55 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V30 | 98,00 | 749,45 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V31 | 98,00 | 717,38 | 7,0 m x | P+M | stanovanjsko-|
| | | | 14,0 m | | poslovna |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V32 | 181,50 | 764,22 | 11,7 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 16,0 m x | | stanovanjska |
| | | | 11m x 16 m | | |
| | | | (trapezne | | |
| | | | oblike) | | |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V33 | 192,00 | 1069,64| 12,0 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 16,0 m | | stanovanjska |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V34 | 192,00 | 1023,60| 12,0 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 16,0 m | | stanovanjska |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V35 | 201,90 | 772,03 | 12,9 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 16,0 m x | | stanovanjska |
| | | | 12,3 m x 16| | |
| | | | m (trapezne| | |
| | | | oblike) | | |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V36 | 192,00 | 1030,97| 12,0 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 16,0 m | | stanovanjska |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V37 | 192,00 | 962,57 | 12,0 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 16,0 m | | stanovanjska |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V38 | 584,10 | 1336,91| 15,4 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 40,3 m x | | proizvodno- |
| | | | 13,6 m x | | skladiščno- |
| | | | 40,2 m | | trgovska |
| | | | (trapezne | | |
| | | | oblike) | | |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V39 | 483,60 | 1690,99| 12,0 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 40,3 m | | proizvodno- |
| | | | | | skladiščno- |
| | | | | | trgovska |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
| V40 | 483,60 | 1509,94| 12,0 m x | P+1 | poslovno- |
| | | | 40,3 m | | proizvodno- |
| | | | | | skladiščno- |
| | | | | | trgovska |
+-------+---------+--------+------------+--------+--------------+
Višina objekta je določena z najvišjo točko venca. Pri etažnosti P je višina 4,4 m, pri P+1 pa 7,4 m.
Nad najvišjo točko venca je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta in izhode na streho.
4. Višinske kote terena
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom cest.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
1. Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov so:
– lega objektov sledi geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri vzhod zahod, pri upoštevanju odmika gradbenih linij od obstoječih objektov, odmika od prometnic ter obstoječih parcelnih mej sosednjih zemljišč,
– horizontalni gabariti sledijo geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati smer zazidave. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne največje površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov,
– višinski gabariti so določeni z etažnostjo objektov; predvideni objekti ne smejo znatno presegati višine obstoječih objektov; točne višine bodo določene s PGD,
– možna je izvedba kleti, ali delna podkletitev na podlagi predhodnega geomehanskega poročila,
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja, pred izvajanjem del je pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo,
– kota pritličja je določena v geodetski zazidalni situaciji,
– kolenčni zid je lahko višine do 1,20 m,
– streha je lahko dvokapnica s čopi ali brez, večkapnica z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega 1 površine osnovne strešine. Naklon strešine je 35°–45°. Strehe nad svobodno oblikovanimi volumni so lahko ravne, zazelenjene, večkapne ter manjšega naklona kot osnovna strešina,
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož; dovoljena je členitev fasade do gradbene linije,
– oblikovanje odprtin je svobodno,
– osvetlitev podstrešja je mogoča s strešnimi okni in/ali frčado,
– potrebno je upoštevati širitev avtoceste za en vozni pas, to je minimalno 7,0 m od roba cestnega sveta. V tem pasu ni dovoljena gradnja objektov.
2. Nezahtevni in enostavni objekti:
– na območju OPPN je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: garaž, vrtnih ut, nadstrešnic, zimskih vrtov in podobno (v skladu s pogoji in zahtevami kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost; Uradni list RS, št. 37/08, 99/08),
– lahko se gradijo znotraj gradbene parcele kot prizidek k osnovnem objektu ali samostojno,
– lahko so lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta, razen pri zimskem vrtu, kjer so strehe prosojne (steklene),
– drugi oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
1. Za ureditev funkcionalnih zemljišč (gradbenih parcel – stavbišč) veljajo naslednji pogoji:
– izvedba skladno z namembnostjo območja,
– ureditev gradbene parcele kot dovozne, parkirne in manipulacijske površine ter zelenice,
– izvedba utrjenih površin v asfaltu oziroma tlakovanje utrjenih površin,
– obveznost ureditve parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce na lastnem zemljišču,
– postavitev primerno oblikovane zasajene ograje v obliki žive meje, lahko tudi v leseni izvedbi, najvišje višine 1,20 m ter postavljene na parcelno mejo. V primeru varnostnih ali drugih razlogov je lahko varovalna ograja transparentne izvedbe in višine 2,0 m. Ograja ob javni cesti ne sme posegati v polje preglednosti, za njeno postavitev pa je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
2. Za ureditev zelenih površin veljajo naslednji pogoji:
– skrbni izbor sadik (upoštevanje higienske in oblikovalske funkcije, izbor drevesnih in grmovnih vrst, ki so avtohtone, odporne na klimatske in specifične rastiščne razmere in ki zadovoljujejo potrebe – zadrževanje prahu, habitus, zmanjšanje hrupa, višina krošnje),
– uporaba zemljine iz izkopov pri urejanju zelenih površin in ravnanje z viški materiala skladno z občinskim odlokom o ravnanju s plodno zemljo.
3. Za infrastrukturne objekte veljajo naslednji pogoji:
– infrastrukturni objekti so vsi objekti in naprave vezani na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekti in naprave zvez in telekomunikacij,
– oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače,
– ceste so asfaltirane,
– manipulativne površine in parkirišča so asfaltirana ali tlakovana,
– ekološki otok je postavljen na betonsko podlogo, ograjen z leseno, netransparentno ograjo višine 2,00 m ter zazelenjen z visokim in nizkim grmičevjem,
– ograje ob javni cesti ne smejo posegati v polje preglednosti, za njihovo postavitev pa je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca ceste,
– potrebno je upoštevati širitev avtoceste za en vozni pas, to je minimalno 7,0 m od roba cestnega sveta. V tem pasu ni dovoljena gradnja komunalne infrastrukture ali cest.
13. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Za obstoječe objekte so predvidene naslednje usmeritve: ohranitev obstoječih objektov z različno dejavnostjo (stanovanja, skladišča, proizvodnja, servis, trgovina) z dovoljeno nadomestno gradnjo, spremembo namembnosti v skladu z namensko rabo posameznih območij (niso dopustne dejavnosti, ki bi onesnaževale ali prekomerno obremenile okolje), gradnjo prizidkov ali adaptacijo oziroma rekonstrukcijo objektov; redna in investicijska vzdrževalna dela.
14. člen
(odstranitve objektov)
1. V območju OPPN Šempeter zahodni del je predvidena odstranitev naslednjih objektov:
– odstranitev zidane gospodarske stavbe na zemljišču s parcelno številko 15/1,
– odstranitev zidane gospodarske stavbe *304 na zemljišču s parcelno številko 9/2.
2. V območju OPPN Šempeter vzhodni del je predvidena odstranitev naslednjih objektov:
– odstranitev zidane gospodarske stavbe in zidane ter lesene gospodarske stavbe na zemljišču s parcelno številko *259,
– odstranitev stanovanjske stavbe na zemljišču s parcelno številko 232/2,
– odstranitev stanovanjske in zidane gospodarske stavbe na zemljišču s parcelno številko 233/2.
IV. NAČRT PARCELACIJE
15. člen
(načrt parcelacije)
Nova parcelacija v pretežni meri sledi lastniški strukturi.
Gradbene parcele v prostorski enoti OPPN Šempeter zahodni del so:
– gradbena parcela za objekt Z3 meri 824,42 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 68/1,
– gradbena parcela za objekt Z4 meri 718,15 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 68/1,
– gradbena parcela za objekt Z5 meri 1066,86 m2 in obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 68/2 in 68/5,
– gradbena parcela za objekt Z6 meri 1253,42 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 82/9,
– gradbena parcela za objekt Z7 meri 573,55 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 23/4,
– gradbena parcela za objekt Z8 meri 293,58 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 13/6,
– gradbena parcela za objekt Z9 meri 707,88 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 1200/1,
– gradbena parcela za objekt Z10 meri 580,90 m2 in obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 15/1, 15/4.
– gradbena parcela za objekt Z11 meri 1897,78 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 14/2,
– gradbena parcela za objekt Z12 meri 1434,46 m2 in obsega zemljišči s parcelnima številkama 9/2, 6/3,
– gradbena parcela za objekt Z13 meri 523,79 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 9/3.
Gradbene parcele v prostorski enoti OPPN Šempeter vzhodni del so:
– gradbena parcela za objekt V1 meri 629,22 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 227/2,
– gradbena parcela za objekt V2 meri 568,76 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 227/4 in 228/4,
– gradbena parcela za objekt V3 meri 645,34 m2 in obsega del zemljišča s parcelnima številkama 259*, 227/2 in 228/3,
– gradbena parcela za objekt V4 meri 585,99 m2 in obsega del zemljišča s parcelnima številkama 228/4 in 228/3,
– gradbena parcela za objekt V5 meri 834,61 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 228/3 in del parcele *259,
– gradbena parcela za objekt V6 meri 682,02 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 228/3,
– gradbena parcela za objekt V7 meri 1603,55 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 229/6, 229/3 in 229/4,
– gradbena parcela za objekt V8 meri 761,87 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 230/2 in 231/2,
– gradbena parcela za objekt V9 meri 790,95 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 230/2 in 231/2,
– gradbena parcela za objekt V10 meri 843,65 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 232/2,
– gradbena parcela za objekt V11 meri 564,98 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 232/4,
– gradbena parcela za objekt V12 meri 499,99 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 233/4,
– gradbena parcela za objekt V13 meri 945,65 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 233/2 k.o. Šempeter,
– gradbena parcela za objekt V14 meri 915,80 m2 in obsega dele zemljišč s parcelo številko 234/2,
– gradbena parcela za objekt V15 meri 486,46 m2 in obsega dele zemljišč s parcelno številko 234/1,
– gradbena parcela za objekt V25 meri 1134,87 m2 in obsega del zemljišča s parcelnima številkama 383/1 in 382/2,
– gradbena parcela za objekt V26 meri 1456,46 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 383/1 in 382/2,
– gradbena parcela za objekt V27 meri 898,29 m2 in obsega del zemljišč s parcelno številko 229/1 in del parcele 229/5,
– gradbena parcela za objekt V28 meri 868,69 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 230/1 in 231/1,
– gradbena parcela za objekt V29 meri 747,55 m2 in obsega zemljišče s parcelnima številkama 232/3 in 232/1,
– gradbena parcela za objekt V30 meri 749,45 m2 in obsega dele zemljišč s parcelno številko 233/4,
– gradbena parcela za objekt V31 meri 717,38 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 234/1,
– gradbena parcela za objekt V32 meri 764,22 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 229/1 in 230/1,
– gradbena parcela za objekt V33 meri 1069,64 m2 in obsega del zemljišč s parcelnimi številkami 230/1, 231/1 in 232/1,
– gradbena parcela za objekt V34 meri 1023,60 m2 in obsega dele zemljišč s parcelno številko 233/4 in 234/1,
– gradbena parcela za objekt V35 meri 772,03 m2 in obsega dele zemljišča s parcelno številko 229/1 in 230/1
– gradbena parcela za objekt V36 meri 1030,97m2 in obsega dele zemljišč s parcelno številko 230/1, 231/1 in 232/1,
– gradbena parcela za objekt V37 meri 962,57 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 233/4 in 234/1,
– gradbena parcela za objekt V38 meri 1336,91m2 in obsega dele zemljišča s parcelno številko 229/1 in 230/1,
– gradbena parcela za objekt V39 meri 1690,99 m2 in obsega dele zemljišč s parcelno številko 230/1, 231/1 in 232/1,
– gradbena parcela za objekt V40 meri 1509,94 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 233/4 in 234/1.
Vse parcele se nahajajo v k.o. Šempeter.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 17 »Načrt parcelacije – zahodni del« in št. 18. »Načrt parcelacije – vzhodni del«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
16. člen
(etapnost gradnje)
1. Etapnost gradnje
V območju OPPN Šempeter je gradnjo objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo možno izvajati v zaključenih etapah.
Zaključena etapa je gradnja objektov in ureditve na posamezni gradbeni parceli.
Za etapno izvajanje OPPN Šempeter veljajo naslednji pogoji:
– izvajanje OPPN Šempeter lahko poteka v etapah v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja,
– posamezna etapa OPPN Šempeter mora biti izvedena v celoti z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bo poslabšala ekološkega stanja. Komunalne, energetske, prometne in vodnogospodarske ureditve, ki lahko vplivajo na varovanje okolje, morajo biti dokončno urejene s posamezno etapo gradnje,
– do pričetka izvajanja posamezne etape mora ostati namembnost površin nespremenjena tako, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno rabo zemljišč in objektov ter načrtovano realizacijo predvidenih posegov v skladu z OPPN Šempeter,
– posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno,
– priključevanje novo načrtovanih in rekonstruiranih obstoječih objektov na načrtovano cestno omrežje v zaledju (tako v zahodnem kot v vzhodnem delu območja),
– opuščanje napajanja obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih objektov z glavne regionalne ceste Ločica–Šempeter–Žalec R II/447 (v skladu z 8. čl. tega odloka).
2. Faznost gradnje
Predvideni sta dve fazi izgradnje objektov in gospodarske javne infrastrukture.
Faznost izgradnje objektov v 2. fazi je razvidna iz grafičnih načrtov št. 6 »Ureditvena situacija – zahodni del 1. faza in 2. faza« in št. 8. »Ureditvena situacija – vzhodni del 1. faza in 2. faza«. Pogoj za začetek realizacije 2. faze je ustrezna sprememba namenske rabe območja v občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (OPN Občine Žalec) in izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje 2. faze.
Za samo izgradnjo objektov predvidenih v 2. fazi pa je potrebno predhodno izgraditi še pripadajočo prometno in ostalo manjkajočo komunalno infrastrukturo.
Faznost izgradnje prometne infrastrukture v 2. fazi je razvidna iz grafičnih načrtov št. 10 »Situacija prometne infrastrukture – zahodni del 1. faza in 2. faza« in št. 12. »Situacija prometne infrastrukture – vzhodni del 1. faza in 2. faza«.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Zahodni del območja OPPN Šempeter posega na območje arheološkega najdišča Šempeter v Savinjski dolini – Grobišče Dobrteša vas (EŠO 14246), ki je razglašeno za kulturni spomenik in zavarovano z občinskim Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec.
Za posege na območju arheološkega najdišča je potrebno:
– za vsak poseg predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS OE Celje k projektni dokumentaciji,
– pred izgradnjo objektov izvesti predhodne arheološke raziskave. V obsegu gradbenih posegov v zemeljske plasti (vključno z vso infrastrukturo) se izvedejo zavarovalna arheološka izkopavanja. Stroške arheoloških raziskav/izkopavanj je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.
Predhodne arheološke raziskave obsegajo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
Vzhodni del območja OPPN Šempeter obravnava del zavarovanega prostora naselbinske dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro (EŠO 27101). V zahodnem delu obravnavanega območja pa se nahaja še enota kulturne dediščine Šempeter v Savinjski dolini Hiša Rimska 108 (EŠO 27386).
Za posege na območju naselbinske dediščine in za posege na posameznih zavarovanih objektih so predvideni naslednji ukrepi:
– zavarovani del naselja mora ohraniti urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse bistvene tipološke značilnosti poselitve (obulična lega objektov in notranja organizacija parcele, tipično oblikovanje arhitekture, avtentične zunanje ureditve, avtohtoni vegetacijski vzorci in vrste itn.),
– ohraniti se morajo vsi zavarovani objekti kulturne dediščine s pripadajočimi gospodarskimi objekti in zavarovanim zunanjim prostorom,
– pred začetkom kakršnihkoli posegov je na zavarovanem prostoru naselbinske dediščine in na posameznih zavarovanih objektih potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje na projektno dokumentacijo,
– v območju naselbinske dediščine je možno planirati gradnjo novih ali nadomestnih objektov (v primeru, če ne gre za zavarovane objekte), kolikor urbanistični koncept pozidave sledi kontinuiteti obstoječe gradnje in načina urejanja naselja. Predvsem je potrebno upoštevati obstoječo morfološko strukturo. Dovoljena je gradnja manjših, samo stoječih, pritličnih ali enonadstropnih objektov. Tlorisni in višinski gabariti teh objektov morajo biti skladni z obstoječo pozidano strukturo oziroma ne smejo presegati tlorisnih in višinskih gabaritov zavarovanih objektov. Mase objektov morajo biti tradicionalne. Tlorisni gabariti morajo biti podolgovati, strehe objektov morajo biti dvokapnice, krite z opečno kritino. Arhitekturno oblikovanje zunanjščin naj sledi tradiciji stavbarstva v naselju, možno je dopolnjevanje z modernimi arhitekturnimi detajli. Finalna obdelava fasad mora biti klasičen omet v svetlih klasični omet v svetlih pastelnih barvah,
– na zavarovanem prostoru je možna tudi gradnja manjših prizidkov, pod pogojem, da se lokacija prizidka in oblikovanje v celoti skladata z arhitekturnimi značilnostmi glavnega objekta.
Na ostalem ureditvenem območju OPPN Šempeter je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
18. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)
1. Ocena vplivov na okolje
Za vse objekte, za katere je pričakovati, da bi lahko prekomerno onesnaževali okolje, je treba v postopku pridobivanja dovoljenja za gradnjo izdelati oceno vplivov na okolje. Izdelati jo mora pooblaščena strokovna organizacija.
2. Varovanje narave
Za varovanje narave veljajo naslednji pogoji:
– pri urejanju prostora se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo območja narave (naravnega spomenika tise v Dobrteši vasi: na zelenici ob železniški postaji v Šempetru raste okoli 7 m visoka tisa – taxus baccata), ki izhajajo iz varstvenega režima za dendrološke spomenike in razvojnih usmeritev navedenih v uradnih aktih o zavarovanju,
– pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje naravne vrednote in zavarovanega območja navedene v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za načrtovanje občinskega lokacijskega načrta severnega dela naselja Šempeter v Občini Žalec (ZRSVN, OE Celje, april 2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Žalec«,
– če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti ali zavarovanem območju, je potrebno skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (ZON), pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje in prostor.
3. Varovanje tal
Za varstvo tal veljajo naslednji ukrepi:
– površine, namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi,
– rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, ter uporabi za rekultivacijo razgaljenih ali manj kakovostnih tal,
– z odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi predpisi,
– pri gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je preprečiti tudi odtekanje voda na obdelovalne površine.
4. Varstvo voda
Ureditveno območje OPPN Šempeter ni poplavno ogroženo, z OPPN Šempeter ni predvidenih posegov na vodno zemljišče vodotokov, lokacija se ne nahaja v območju vodovarstvenih pasov vodnih virov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
5. Varstvo pred hrupom
Investitorji morajo zagotoviti, da pri svoji dejavnosti ne bodo presežene zakonsko dovoljenje ravni hrupa.
Med gradnjo ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev za uporabo na prostem,
– vsa hrupna dela se izvajajo samo podnevi med 7. in 19. uro. Upošteva se ustrezna izpostavljenost hrupu in kar najbolj omeji čas obratovanja hrupnih operacij, vključno z uporabo zvočnih signalov. Po potrebi se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi.
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih površin je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.
6. Varstvo zraka
Dejavnosti v predvidenih objektih ne bodo povzročale prekomernih emisij v zrak, ker je kot energetski vir predviden zemeljski plin. Kolikor je pričakovati takšen vpliv, je ravnati skladno s prvim odstavkom 20. člena.
Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se čim bolj prepreči dodatno onesnaževanje zraka:
– preprečevanje prašenja in raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča ter
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
7. Ravnanje z odpadki
Predvideni objekti bodo vključeni v javni odvoz odpadkov. Za vsak objekt je potrebno zagotoviti ustrezen prostor za namestitev zabojnika in odjemno mesto za zabojnik v skladu s soglasjem upravljavca. Ob pešpoteh je potrebno namestiti koše za smeti kot del urbane opreme.
Komunalni odpadki se bodo zbirali v posodah za odpadke, povzročitelji pa bodo zanje zagotavljali zakonsko predpisane obveznosti (ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov in predaja pooblaščenim zbiralcem).
Z morebitnimi posebnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
19. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Objekti morajo biti načrtovani potresno varno. Upošteva se projektni pospešek (g) tal z vrednostjo 0.150 glede na temeljno karto potresne nevarnosti Slovenije.
2. Varstvo pred požarom
OPPN Šempeter upošteva določila predpisov s področja varstva pred požarom, tako da predvideva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi je zagotovljeno naslednje:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov, s čimer so zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
3. Hidrantno omrežje
Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti.
4. Izdelava študije požarne varnosti
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
IX. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
20. člen
(pogoji prometnega urejanja)
Za prometno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
– upoštevan je idejni projekt rekonstrukcije regionalne ceste št. pr. 942/98, junij 1998, ki ga je izdelala Projektiva – inženiring d.o.o., Lava 42, 3000 Celje,
– minimalni odmik objektov od roba bodočega rekonstruiranega cestišča regionalne ceste je 8,00 m,
– minimalni odmik parkirišč, ograj, manipulativnih površin od roba bodočega rekonstruiranega cestišča regionalne ceste je 5,00 m oziroma 2,00 od zunanjega roba obstoječih ali predvidenih pločnikov,
– parkirišča so ustrezno dimenzionirana,
– preprečuje se vzvratno vključevanje vozil na cesto,
– 5 % parkirišč je predvidenih za invalide,
– na celotni trasi servisnih cest je predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z veljavnimi predpisi, zakoni in pravilniki,
– pred izgradnjo cestnega omrežja je izdelati projekt za izvedbo, pred ureditvijo parkirišč in manipulacijskih površin posameznih objektov pa projekte zunanje ureditve,
– v prihodnosti je predvidena rekonstrukcija obstoječe železniške proge Celje-Velenje na obstoječi trasi,
– predvidene ceste morajo biti oddaljene najmanj 8,00 m od osi obstoječega tira,
– objekti višine do 15,00 m morajo biti oddaljeni najmanj 12,00 od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15,00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k najmanjši oddaljenosti 12,00 m od osi skrajnega tira,
– za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira in gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno;
za vsak objekt lociran v 200 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS;
– izgradnja osnovne cestne infrastrukture v vzhodnem delu OPPN, vključno s cesto ob železnici II, je pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenje za vse nove objekte v vzhodnem delu OPPN, razen za objekte V1, V2, V3, V4, V5, V6 in V7, kjer je napajanje začasno predvideno z glavne regionalne ceste Ločica–Šempeter–Žalec R II/447,
– pri izdelavi tehnične dokumentacije PGD, PZI je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP, Uradni list RS, št. 61/07 in ZVZelP-UPB1, Uradni list RS, št. 36/10) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88),
– v času projektiranja Idejne zasnove objektov in ureditev je potrebno slednje predstaviti predstavnikom slovenskih železnic,
– za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni s strani upravljavca javne železniške infrastrukture,
– v primeru bližine nivojskih prehodov preko železniške proge je potrebno upoštevati tudi določila Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge (Uradni list RS, št. 85/08), zlasti pri križanjih z železniško progo. Posebno pozornost je potrebno posvetiti določilu o razdalji med posameznimi nivojskimi prehodi,
– ob železniški progi potekajo železniško signalno varnostni in telekomunikacijski kabli ter zračne linije, zato je potrebno vsa dela izvajati pod nazorom delavcev Slovenskih železnic d.o.o., PE Vzdrževanje infrastruktura, Sekcije SVTK Celje. O pričetku del je potrebno sekcijo obvestiti osem dni v naprej. Stroške nadzora in delo Sekcije SVTK Celje krije investitor,
– izvod gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega akta (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 102/04, Popravek uradnega prečiščenega besedila Uradni list RS, št. 14/05) je potrebno dostaviti na naslov Slovenske Železnice d.o.o., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana, sklicujoč se na šifro zadeve.
21. člen
(pogoji komunalnega in energetskega urejanja)
1. Vodovod
Za vodovodno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– na obravnavanem območju OPPN je potrebno obnoviti obstoječe glavno javno vodovodno omrežje,
– izgradnja novega sekundarnega vodovoda in oziroma obnovitev obstoječega glavnega vodovoda mora potekati pod utrjenimi površinami javnega pomena (ceste),
– za sekundarno omrežje vodovoda bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost,
– izvedba nadzemnih hidrantov na razvodnem omrežju zaradi zagotavljanja požarne varnosti,
– pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine,
– vse odcepe in jaške je izvesti z vgradnjo cestnih zapornih ventilov,
– prevezava obstoječih hišnih priključkov na novozgrajeno sekundarno vodovodno omrežje,
– vodovodni priključek se predvidi z montažnim vodomernim jaškom na parceli,
– vgraditev vodomerov v zunanje vodomerne jaške.
2. Kanalizacija
Za kanalizacijsko omrežje veljajo naslednji pogoji:
– na področju Šempetra je zgrajena javna kanalizacija v mešanem sistemu,
– za obravnavano območje se predvidi izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja,
– za priključevanje novih kanalizacijskih odcepov na obstoječ kanal in projektirano kanalizacijo v Šempetru je potrebno izdelati hidravlično presojo obstoječe kanalizacije in predvideti zadrževanje v skladu z zakonom o vodah,
– tehnološke vode je potrebno pred izlitjem v kanalizacijo očistiti do te stopnje, ki dovoljuje nadaljnje čiščenje na centralni čistilni napravi,
– trase komunalnih vodov potekajo izven vozišča regionalne ceste. Odmiki osi tras komunalnih vodov so najmanj 5,00 m od roba asfalta regionalne ceste oziroma 2,00 m od zunanjega roba obstoječih ali predvidenih pločnikov,
– morebitna prečkanja komunalnih vodov regionalne ceste se izvaja s prevrtanjem pravokotno (= 15°) na os regionalne ceste izven območja križišč (najmanjši odmik 5,00 m) v minimalni globini 1,20 m (teme zaščitne cevi); zaščitna cev pa mora segati najmanj 5,00 m od roba asfalta rekonstruiranega cestišča regionalne ceste,
– trase komunalnih vodov potekajo izven vozišča lokalne ceste št. 490410, potek Gotovlje–Podlog–Šempeter,
– morebitna prečkanja komunalnih vodov pa se izvaja s prevrtanjem lokalne ceste v najmanjši globini 1,20 m, zaščitna cev pa mora segati najmanj 2,00 m od roba asfalta lokalne ceste,
– odpadno kanalizacijo se priključi z revizijskim jaškom Ø 80,
– vsi objekti se morajo priklopiti na že zgrajeno oziroma novo izvedeno kanalizacijo,
– strešne meteorne vode se ponikajo na parcelah če je to mogoče po geološkem elaboratu, v nasprotnem se odvajajo v kanalizacijo,
– meteorne vode parkirišč se čistijo v lovilcih olja pred izpustom v kanalizacijo,
– odpadna kanalizacija se vodi preko priključnega jaška, ki je izven javne površine do zbirnega kanala z direktnim priklopom na kanal,
– za zbiranje cestne vode se predvidijo cestni požiralniki.
3. Elektrika
Za električno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– električna energija je na voljo na DV 20kV Šempeter, TP Doberteša vas Jordan, TP Doberteša vas Market in TP Doberteša vas – bloki,
– obstoječa kabelska kanalizacija je sestavljena iz položenih razvodnih cevi in vmesnih jaškov. Kabelska kanalizacija povezuje posamezne TP z porabniki. Vsa razvodna kanalizacija je položena v javnem delu cestnega telesa. Za izvedbo elektro razvoda je bil izdelan IDZ – načrt elektro instalacij ENERING d.o.o. št. 151/08, ki je priloga načrta OPPN Šempeter – sever in ki bo osnova za izdelavo PGD-PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi,
– elektro priključek se izvede z samostojnim stebričkom in števnim mestom na parcelah,
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte na ureditvenem območju OPPN naselja Šempeter si morajo investitorji pridobiti od Elektro Celja d.d., soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
4. Plinovod
Za plinovodno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– na zahodnem delu območja se kot energent predvidi zemeljski plin (še ni izdanega gradbenega dovoljenja); predvideni novi vodi plinskega omrežja se izvedejo v javnem delu cestnega omrežja,
– na vzhodnem delu območja poteka obstoječe nizkotlačno (20 mbar) plinovodno omrežje,
– pri izgradnji objektov je potrebno predvideti priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja,
– plinski priključki s požarno pipo se izvedejo na fasadi objektov,
– pred izgradnjo plinovodnega omrežja je izdelati projekte za izvedbo, ki morajo upoštevati vse veljavne predpise in standarde ter pogoje upravljavca.
5. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Za telefonsko omrežje veljajo naslednji pogoji:
– za ustrezno zaščito oziroma prestavitev obstoječega TK omrežja in priključitev predvidenih objektov na javno TK omrežje je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo v skladu s pogoji upravljavca pred izdajo dovoljenja za gradnjo,
– KTV se predvidi v cevni kanalizaciji z ustreznimi jaški in navezavo na obstoječe kabelsko omrežje operaterja,
– telefon in komunikacija se izvedeta na priključnih stebričkih na parcelah.
X. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
22. člen
(program opremljanja)
Na temelju dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, v skladu s prostorskimi akti in načrtom razvojnega programa občinskega proračuna se sprejme program opremljanja zemljišč za gradnjo.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN ŠEMPETER
23. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pred začetkom gradnje izvajalec izvede predvidene zaščitne ukrepe na cesti in zaščiti oziroma prestavi komunalne priključke.
Med gradnjo je potrebno izpolniti predvsem naslednje pogoje:
– zavarovati gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, izvajati gradbene posege s težkimi gradbenimi stroji v suhem vremenu,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastala zaradi transporta in skladiščenja,
– na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le najmanjšo količino nevarnih snovi na za to primerno urejenih skladiščnih površinah,
– med gradnjo je zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah,
– investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča.
Po gradnji je potrebno izpolniti predvsem naslednje pogoje:
– investitor posameznih objektov je dolžan sočasno z izgradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta,
– investitor zagotovi sanacijo vseh začasno uporabljenih kmetijskih zemljišč,
– investitor zagotovi sanacijo poškodovanih delov lokalnih cest in drugih infrastrukturnih objektov zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi prevozov pri izvedbi del.
24. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
OPPN Šempeter določa okvirne namembnosti objektov, tlorisne in višinske gabarite. V grafičnih prilogah so določeni okvirni tlorisni gabariti, ki upoštevajo odmik med objekti in od prometnic. Odmiki od prometnic so obvezujoči.
1. Tolerance za parcelacijo
Dovoljeno je združevanje ali delitev parcel ob upoštevanju pogojev:
– na združeni parceli je dovoljena gradnja enega ali več objektov s samo enim dovoznim priključkom,
– dovoljena so odstopanja od uvozov na gradbeno parcelo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– v primeru združitve parcel postane prej nezazidljivo območje med sosednjima parcelama zazidljivo ob upoštevanju ostalih pogojev toleranc,
– pri delitvi parcel je dovoljena gradnja enega objekta in izvedba enega dovoznega priključka za vsako gradbeno parcelo,
– pri delitvi parcel je treba upoštevati ostale pogoje toleranc,
– spremembe mej gradbenih parcel so mogoče ob soglasju mejašev.
2. Tolerance za namembnost objektov:
– dovoljene so spremembe obstoječih in načrtovanih delov objektov ali objektov v celoti, vendar le v primeru, da nova namembnost ne bo prekomerno obremenjevala okolja in je v skladu z namensko rabo posameznih območij.
3. Tolerance za objekte:
– za lego objektov so dovoljene tolerance v smeri vzhod zahod ob upoštevanju min. odmika gradbenih linij novih objektov od obstoječih sosednjih objektov, odmika od prometnic ter od obstoječih parcelnih mej sosednjih zemljišč,
– horizontalni gabariti sledijo geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so spremembe dimenzij tlorisnih gabaritov objektov do ± 0,5 m v okviru posamezne gradbene parcele s tem, da se mora ohranjati smer zazidave,
– višinski gabariti so določeni z etažnostjo objektov; dovoljene so spremembe do ± 1,0 m, predvideni objekti pa ne smejo znatno presegati višine obstoječih objektov; točne višine bodo določene s PGD,
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance do ± 0,50 m, vendar se kota manipulativnih površin prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– vse tolerance so dovoljene v skladu s tehnološkimi potrebami in sicer na podlagi prostorske preveritve v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja ter pod pogojem, da spremembe dimenzij ne bodo ovirale kasnejših izvajanj in realizacije OPPN Šempeter in, da bodo spremembe v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor ter varovanje okolja.
4. Tolerance za prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter omrežje zvez:
– na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju in omrežju zvez, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, bolj ekonomična investicijska vlaganja in kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN Šempeter.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OPPN Šempeter, spreminjati vplivov objektov in naprav na okolje ter na načrtovani videz območja. Prav tako ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
Za vse posege v prostor, ki jih dopuščajo tolerance, je treba v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo izdelati ustrezne prostorske preveritve in pridobiti pogoje nosilcev urejanja prostora.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN ŠEMPETER
25. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN Šempeter)
Po izvedbi z OPPN Šempeter predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN Šempeter so dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objekta, fasadni plašč ali konstrukcijska zasnova stavb. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na obravnavanem območju ob pogoju, da je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
XIII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
(vpogled OPPN Šempeter)
OPPN Šempeter iz 1. člena odloka je stalno na vpogled na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora in pri Upravni enoti Žalec, Oddelku za okolje in prostor.
27. člen
(nadzor nad izvajanjem OPPN Šempeter)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
28. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-0001/2005-2/3
Žalec, dne 29. septembra 2011
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.
