Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni skupnosti (Uradni list RS, št. 100/05) in 16. ter 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25,02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 29. septembra 2011 sprejel

S tem odlokom se skladno z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99, 28/99, 37/99, 98/00 in 94/02) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjska soseska Petrovče vzhod (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Občini Žalec.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja na vzhodnem delu naselja Petrovče, južno od javne poti Petrovče–Mazzoni–Drešinja vas.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom so:
– gradnja sedemnajstih individualnih stanovanjskih hiš;
– gradnja dovozne ceste in ureditve ob njej;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture;
– zunanje ureditve ob individualnih hišah.

(1) Na severni strani območje podrobnega načrta omejuje javna pot Petrovče–Mazzoni–Drešinja vas, na južni in zahodni strani naselje individualnih hiš, na vzhodni pa makadamska pot in kmetijske površine.
(2) Območje podrobnega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št. 278/4-del, 289/1, 289/4 in 289/5, vse k.o. Petrovče. Površina območja je 1,39 ha.
(3) Opis meje ureditvenega območja podrobnega načrta poteka v smeri urinega kazalca. Izhodišče je v severozahodnem vogalu parcele 289/1, nato poteka proti vzhodu po robu te parcele do severovzhodnega vogala, kjer se obrne proti jugu in prav tako nadaljuje po robu parcele 289/1. Na jugovzhodnem vogalu parcele 289/1 se obrne proti zahodu in se nadaljuje po južnem robu parcel 289/1, 289/5 in 278/4-del, kjer se obrne proti severu. Meja na zahodni strani zajema del parcele 278/4, nadaljuje se po zahodnem delu parcele 289/4 in 289/1 in se zaključi v severozahodnem vogalu parcele 289/1 (Izhodišče). Vse parcele so k.o. Petrovče.
(4) Na ureditvenem območju podrobnega načrta je predvidenih 17 stavbnih zemljišč velikosti od 575,70 do 892,75 m2. Poleg zazidljivih stavbnih zemljišč so določena tudi zemljišča, ki so namenjena javnemu dobru, ki ga predstavlja cestno omrežje in prostor za ločeno zbiranje odpadkov.

(1) Območje se nahaja na vzhodnem delu naselja Petrovče. Glede na povsem stanovanjsko namembnost obravnavane prostorske ureditve se ne pričakuje bistvenih vplivov na sosednja območja. Predlog oblikovanja stavbnih zemljišč ter znotraj njih zazidljivih delov se navezuje na obstoječo razporeditev sosednjih objektov tako, da razdalje med objekti zagotavljajo enakovredno osončenje vseh objektov.
(2) Ureditveno območje bo z dovozno cesto navezano na javno pot Petrovče–Mazzon–Drešinja vas.

(1) V območju podrobnega načrta so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov:
– Stavbe: individualne stanovanjske stavbe;
– Gradbeni inženirski objekti: dovozna cesta;
– Nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje in pomožni infrastrukturni objekti;
– Enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, mala komunalna čistilna naprava, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča) in pomožni infrastrukturni objekti.
(3) V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– Hortikulturna ureditve: ureditev zelenih površin, zasaditev dreves in grmovnic;
– Parterne ureditve: tlakovanje, ureditev zunanjih teras.
(4) Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti.

1. Umestitev objekta na stavbno zemljišče:
(1) Predlagana parcelacija določa optimalne velikosti stavbnih zemljišč. Z mejo zazidljivosti so določene površine znotraj posameznih parcel, na katere se umestijo novi objekti. Pri tem je upoštevan min. 3 metrski odmik novih objektov od parcelnih mej, ko soglasja sosedov niso potrebna. Nove objekte je dovoljeno umestiti le znotraj površin določenih z mejo zazidljivosti.
(2) List št. D.3.1 – Ureditvena situacija s prikazom mej zazidljivosti prikazuje neobvezen predlog možnih umestitev objektov na gradbeno parcelo s stanovanjskimi objekti pravokotnega tlorisa 14 x 8 m in 16 x 8 m. Predlagana velikost objekta ni obvezujoča, odstopanja so možna v skladu s 14. členom (tolerance) tega odloka.
(3) Priporočeno je umeščanje objekta z daljšo stranico v smeri V–Z.
2. Dozidave obstoječih objektov:
Dozidave in nadzidave so dovoljene v primeru, da to dopuščata velikost stavbnega zemljišča in še neizkoriščena maksimalna dovoljena zazidana površina, ki je določena v 31. členu (dopustna odstopanja) ter, da gradnja poteka znotraj meje zazidljivosti.
3. Urbanistični kazalci:
(1) Pri umestitvi objekta in zunanjih ureditev na stavbno zemljišče je potrebno poleg vseh drugih določil tega odloka upoštevati tudi:
– faktor zazidanosti (zazidana površina/površina stavbnega zemljišča) ne sme biti večji od 1/4;
– faktor izrabe stavbnega zemljišča (bruto etažna površina/površina stavbnega zemljišča) ne sme biti večji od 0,5.
(2) Pri projektiranju novih objektov in ureditev se šteje, da so pogoji iz podrobnega načrta izpolnjeni, če so upoštevani tudi urbanistični kazalci.

Pri načrtovanju novih objektov ter načrtovanju dozidav in nadzidav je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:
– zmogljivost objekta: osnovni objekt naj pod enotno streho združuje vse potrebne stanovanjske in pomožne prostore;
– za maksimalni gabarit objekta se upoštevajo vsi pogoji (meja zazidljivosti, maksimalna zazidanost in faktor izrabe stavbnega zemljišča);
– etažnost: pritličje in mansarda (P+M) ali pritličje in nadstropje (P+1);
– dovoljena skupna višina objekta: za P+M je 8,00 m in za P+1 je 10,00 m;
– gradbena linija objekta: označena je meja zazidljivosti;
– streha: dvokapnica z naklonom 35–45º brez čopov, ravna streha;
– prioritetna smer slemena: V–Z pri dvokapni strehi;
– maksimalna zazidanost gradbene parcele: do ¼ stavbnega zemljišča;
– Kote pritličja objektov (±0,00) so:
a) objekti na zahodnem robu (0,5 m nad povprečnim terenom) 248,70 m n.m.
b) objekti na vzhodnem robu (0,5 m nad Q100 oziroma kolovozom) 248,00 m n.m.
c) ostali objekti (0,5 m nad Q(100))
– oblikovanje in barvanje: zaželeno je sodobno oblikovanje objektov; priporočene so barve fasad v pastelnih tonih, barve streh pa v opečnih in temnih tonih; možne konstrukcije objektov so opečnate, betonske, lesene, montažne itd.; dovoljene so velike steklene površine na osončenih straneh objektov; frčade in čopi niso dovoljeni, osvetlitev se rešuje s strešnimi okni.

(1) Pomožni samostojni objekti se načelno poleg osnovnega stanovanjskega objekta odsvetujejo skladno s priporočilom, da naj se vsi potrebni prostori nahajajo že v osnovnem objektu.
(2) V primeru, da velikost stavbnega zemljišča in še neizkoriščena možna zazidanost (do maks. 1/4 stavbnega zemljišča) dopuščata še dodatno postavitev pomožnih objektov, je postavitev slednjih možna v skladu s pogoji Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) in 6. člena tega odloka.

(1) Stanovanjski objekt je potrebno umestiti znotraj meje zazidljivosti stavbnega zemljišča, s čimer so zagotovljeni minimalni odmiki med sosednjimi objekti (6,00 m). S tem se zagotavlja zmanjšanje osenčenja med objekti, zmanjšanje ogroženosti v primeru požara in zagotavlja dostop interventnim vozilom za gašenje do objektov z vseh strani.
(2) Ob objektu naj se zagotovijo optimalne funkcionalne tlakovane površine za parkiranje najmanj dveh vozil, njuno manevriranje, uvoz v garažo ali pod nastrešnico s parkirnimi boksi ter priključek na dovozno cesto. Pri tlakovanju mora biti kontrolirano odvodnjavanje meteornih vod. Ostale površine naj bodo prioritetno zazelenjene, po potrebi pa namenjene tudi vrtovom.
(3) Razmejitev med stavbnimi zemljišči naj se prioritetno rešuje z živimi mejami, dovoljena je tudi postavitev ograje, oboje do višine 1,70 m. Saditev dreves na posameznih stavbnih zemljiščih je prepuščeno investitorjem, skladno s potrebami po osenčenju objekta oziroma vrtov in upoštevanju, da se osončenje sosednjih stavbnih zemljišč ne sme poslabšati oziroma je v primeru vpliva zasaditve na sosednjo parcelo potrebno soglasje soseda.

Za celotno območje skupnih javnih površin je potrebno izdelati načrt ureditve skupnih površin z enotno urbano opremo, pri tem pa je potrebno upoštevati urbanistično zazidalno zasnovo celotnega ureditvenega območja ter upoštevati vse pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo.

Ureditveno območje podrobnega načrta je razdeljeno na 17 stavbnih zemljišč, ki so namenjene gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Poleg zazidljivih stavbnih zemljišč so določena zemljišča, ki so namenjena grajenemu javnemu dobru, ki ga predstavlja cestno omrežje, prostor za ločeno zbiranje odpadkov in transformatorska postaja Petrovče–Mikeln.

(1) Za zakoličenje stanovanjskih objektov so dane samo načelne usmeritve. Na osnovi podrobnega načrta je možno zakoličenje prometne ureditve in stavbnih zemljišč. Podatki o zakoličbenih točkah stavbnih zemljišč so razvidni iz Tabele 2 (Zakoličbene točke) – Obrazložitev OPPN.
(2) Za zakoličenje prometnih površin se upoštevajo naslednji elementi:
– Dovozna cesta: asfaltno cestišče 3,00 m s koridorjem za pešce v širini 1,50 m na desni strani in bankino 0,50 m na levi strani enosmerne dovozne ceste. Kota dovozne ceste se na zahodnem in vzhodnem delu ne sme nadvišati nad koto obstoječega terena, na ostalem terenu pa je maksimalna kota 247,40 m n. m.
(3) Pri umestitvi objekta znotraj mej zazidljivosti niso potrebna soglasja lastnikov sosednjih parcel.
(4) Predlog zazidave daje lastnikom stavbnih zemljišč izhodiščne podatke o optimalni velikosti objekta, njegovi tlorisni obliki in umestitvi na parcelo, ureditvi funkcionalnih površin ter prometnega priključka na dovozno cesto.

(1) Po celotnem ureditvenem območju je urejena enosmerna dostopna cesta širine 3 m, ki napaja stavbna zemljišča (št. 1–12, razen št. 7). Stavbna zemljišča na severni strani ureditvenega območja (št. 13–17 in št. 7) se napajajo neposredno z javne poti Petrovče–Mazzoni–Drešinja vas. Dostopna cesta na ureditvenem območju je asfaltno cestišče z utrjeno bankino na eni strani in cono za pešce na drugi strani, v skupni širini 5 m. Uvoz nove dostopne ceste je na severozahodu območja izvoz pa na vzhodu. Glej načrt cestišča na listu D.3.3 projekta OPPN – Zasnova prometne infrastrukture.
(2) Izvedba dovozov na posamezne zemljiške parcele je možna v okviru nakazanih toleranc za dovoze s pogojem, da se na posamezno zemljiško parcelo izvede samo en dovoz in da širina dovoza ne presega 4 m. Tolerance dovozov so prikazane na risbi D.3.3 projekta OPPN – Zasnova prometne infrastrukture.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije PGD, PZI je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP, Uradni list RS, št. 61/07) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88). Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.

(1) Parkirna mesta za osebne avtomobile stanovalcev in obiskovalcev morajo biti zagotovljena v okviru zunanje ureditve na posameznih zemljiških parcelah.
(2) Na ureditvenem območju podrobnega načrta ni načrtovana izgradnja avtobusnih postajališč.
(3) Koridor za pešce in kolesarje je širine 1,50 m in je načrtovan ob desnem robu enosmernega cestišča.

(1) Za vse prometne ureditve ter komunalne vode je potrebno izdelati PGD, PZI tehnično dokumentacijo.
(2) Na osnovi obstoječih in načrtovanih primarnih komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija) določi upravljalec posameznega voda širino varovalnih koridorjev vseh cevovodov, možno tudi po obstoječih trasah.
(3) Križanja komunalnih naprav se morajo izvesti v skladu s pravilniki o tehnični izvedbi komunalnih objektov in naprav.

(1) Za celotno ureditveno območje je predvideno novo sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki se bo priključilo na lokalno kanalizacijsko omrežje naselja Petrovče. Trasa sekundarnega kanala je predvidena pod dovozno cesto v smeri iz zahoda proti vzhodu obravnavanega območja, kjer se priključi na prav tako novo izgrajeno kanalizacijsko omrežje (po projektni dokumentaciji Fekalno kanalizacijsko omrežje Petrovče, PGD št. 88-B/07, ki ga ja izdelal projektant Savinja projekt). Novi objekti z območja podrobnega načrta se bodo na javni sekundarni kanal priključili preko posameznih individualnih revizijskih jaškov. Za parcele na severnem delu območja (št. P13–P17) je predviden priključek, ki poteka po parcelni meji med parcelama št. P8–P9. Pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte je izvedba črpališča in povezave do obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javni kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07 in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnemu monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07). Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti usklajeno tudi s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
(3) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh, parkirišč, cest ...) je potrebno prioritetno ponikati, lokacije ponikovalnic so razvidne na listu D.3.5 projekta OPPN – Ukrepi za obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Predlog zazelenitve, in so locirane izven povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz zaključkov geološkega poročila, ki ga je izdelalo podjetje GEO raziskave Natalija Štern s.p. št. 04/09.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
(5) Na trasi javne kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov ... in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov. Hišni kanalizacijski priključki naj se predvidijo izven utrjenih površin.

(1) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo bo potekala preko že izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi SAL Ø 80 mm. Potrebno je obnoviti del obstoječega vodovoda v izvedbi SAL Ø 80 mm in PE Ø 6/4” od vozlišča SAL Ø 80 mm v cestnem telesu (lokacija vozlišča je označena v prilogi smernic Javnega komunalnega podjetja Žalec d.o.o.) do sekundarnega vodovodnega omrežja, ki se bo izgradilo na obravnavanem območju. Obstoječi javni vodovod je potrebno obnoviti s cevmi iz NL DN 80 mm v predvideni dolžini. Novo izgrajeno sekundarno vodovodno omrežje je potrebno izgraditi s cevmi iz NL dn 80 mm, trasa je predvidena po levem robu enosmerne dostopne ceste s posameznimi priključki na stavbna zemljišča. Na zahodnem delu območja je omrežje podaljšano do parcele št. 362/4, kjer je napravljen lok preko katerega se vodovod po parceli št. 289/4 podaljša še do konca južnega roba parcele, do obstoječe ulične ceste. Na vzhodu pa se omrežje podaljša do parcele št. 289/2. Za nova stavbna zemljišča (št. 13–17) se sekundarno omrežje razčleni že na začetku, na severozahodu in poteka ob obstoječem vodovodu s posameznimi priključki do novih parcel.
(2) Razvodno omrežje zagotavlja požarno varnost z izgradnjo nadzemnih hidrantov. Prvi hidrant se nahaja na severnem delu ureditvenega območja na robu parcele št. 15, drugi pa na robu parcele št. 10 na bankini dovozne ceste.
(3) Za sekundarno omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov, vodomeri pa se vgradijo v zunanje vodomerne jaške ali v zidne niše v skupnih prostorih.
(4) Pri projektiranju je potrebno upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov. Na trasi javnega vodovoda (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov ... in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov. Hišni vodovodni priključki naj se predvidijo izven utrjenih površin.

(1) V jugozahodnem delu ureditvenega območja je na parcelni številki 289/4, k.o. Petrovče postavljena transformatorska postaja Petrovče–Mikeln. Energija za napajanje območja podrobnega načrta je predvidena iz teh NN zbiralk.
(2) Trasa glavnega dovoda električnega NN kabla je predvidena po zahodnem delu parcele št. 6, do dovozne ceste, kjer je ob robu predvidena nova elektro razdelilna omara s tremi razvodi in javno razsvetljavo. Prvi razvod poteka proti vzhodu pod dovozno cesto, vzporedno s severnim robom parcele št. 6, kjer se nato pri meji s parcelo št. 5 usmeri proti severu po parceli št. 12 in št. 17. Razvod napaja nove parcele št. 5, 6, 11, 12, 16 in 17. Drugi razvod poteka proti vzhodu pod dovozno cesto vzporedno s severnim robom parcel št. 6, 5, in 4, ter se na meji s parcelo št. 3 usmeri proti severu po parcelah št. 10 in 15. Napaja parcele št. 3, 4, 9, 10, 14 in 15. Tretji razcep poteka proti vzhodu pod dovozno cesto vzporedno s severnim robom parcel št. 6, 5, 4, 3 in 2, ter se na meji s parcelo št. 1 usmeri proti severu po parcelah št. 8 in 13. Napaja parcele št. 1, 2, 7, 8 in 13. Na vsaki parceli je potrebno izdelati omarico NN priključka.
(3) Razvod kabla za javno razsvetljavo poteka pod dovozno cesto proti severu in proti vzhodu. Proti severu poteka razvod ob zahodni meji ureditvenega območja, kjer so predvideni dve ulični svetilki. Proti vzhodu poteka razvod vzporedno s severnim robom parcel št. 6, 5, 4, 3, 2 in 1, kjer so na meji med posameznimi parcelami predvidene ulične svetilke. Javna razsvetljava je že prisotna na severni strani ureditvenega območja, ob javni cesti, kjer bi bilo smotrno nadzemne vode ulične razsvetljave speljati pod zemljo.

(1) Za celotno ureditveno območje je predvideno novo telekomunikacijsko omrežje, katero bo zajemalo telefon, televizijo in internet. Centralna telekomunikacijska omara je predvidena na zahodnem delu ureditvenega območja, v skrajnem jugozahodnem delu dovozne ceste, kamor je potrebno pripeljati glavni dovod. Do posameznih parcel je trasa omrežja predvidena po južni bankini dovozne ceste, posamezni priključki na stavbna zemljišča pa potekajo vzporedno z elektro kablom.
(2) Celotno omrežje, kot tudi glavni dovod na ureditvenem območju morajo biti zgrajeni v skladu z najnovejšimi tehnologijami (optični kabel), da zagotovijo maksimalne pogoje za kvalitetno telekomunikacijsko omrežje.

(1) Odpadke z obravnavanega območja bo redno odvažala za to pooblaščena organizacija, s katero bo lastnik stavbnega zemljišča sklenil ustrezno pogodbo. Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predviden način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah;
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemalnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma max. 4 % v klančini;
– med zbirnim in odjemalnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni;
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika;
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik;
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo;
– zbirno mesto je urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(3) Če je zbirno mesto v objektu mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo;
– prostor naj bo ustrezno prezračevan;
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacij. jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje;
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
(4) Na zahodnem delu ureditvenega območja je predviden prostor za ločeno zbiranje odpadkov. Prostor je lociran ob dostopni cesti na zahodnem delu ureditvenega območja.

(1) Na ureditvenem območju je možna priključitev na plinovodno omrežje in uporaba alternativnih virov za ogrevanje objektov kot so biomasa, les, sončna energija in podobno. Vsak objekt bo imel svojo kotlovnico.
(2) Na območju je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte.
(3) Obravnavano območje se nahaja v varovalnem pasu distribucijskega plinovodnega omrežja. Na območju poteka nizkotlačno (20 mbar) plinovodno omrežje, in sicer v cevi PEHD Ø 90 v cestišču na severnem delu predmetnega področja, zato je za ogrevanje predvidena uporaba zemeljskega plina. Posamezne parcele se na omrežje priključujejo preko treh priključkov. Prvi priključek poteka po parcelah št. 16 in 17, pod cesto do parcele št. 5. Priključek napaja parcele št. 5, 6, 11, 12, 16 in 17. Drugi priključek poteka po parcelah št. 14 in 9, pod cesto do parcele št. 3. Priključek napaja parcele št. 3, 4, 9, 10, 14 in 15. Tretji priključek poteka po parceli št. 7, pod cesto do parcele št. 1. Priključek napaja parcele št. 1, 2, 7, 8 in 13. Pri izvedbenem načrtu za lociranje trase je potrebno upoštevati vzporedne odmike in odmike pri križanju v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02), in sicer min. 0,4 m oziroma z ustrezno zaščito tudi 0,3 m.
(4) Izgradnjo priključkov na plinovodno omrežje lahko izvaja le distributer zemeljskega plina ali od njega pooblaščene inštitucije. Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik družbe Mestni plinovodi d.o.o. Koper (cca 1 m na parcelo investitorja). Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko dostopno za odčitavanje in nadzor.
(5) Plinovodno omrežje, plinovodne priključke in plinske inštalacije v posameznih novih objektih je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(1) Zrak
Predvideni objekti ne smejo bistveno povečati onesnaženosti zraka. Izvedba odvajanja ostankov centralnega ogrevanja v zrak mora biti skladna s pravilniki in standardi: Uredba o mejnih opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(2) Hrup
Načrtovane ureditve podrobnega načrta niso opredeljene kot nov vir onesnaževanja s hrupom. Kot delna protihrupna in vizualna zaščita znotraj ureditvenega območja se smatra zasaditev žive meje, kot ločitev med stavbnimi zemljišči.
Obravnavano območje spada po Uredbi mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Mejne vrednosti ravni hrupa, ki so predpisane z Uredbo za III. stopnjo varstva pred hrupom, ne smejo biti prekoračene.
(3) Vode
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na obravnavanem območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
S predvideno stanovanjsko zazidavo se ne pričakuje onesnaženja podtalnice, za dejavnosti v stanovanjskih objektih in ob objektih (pranje avtomobila in podobno), kjer so lahko odpadne vode onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, pa je le te pred izpustom v lokalno kanalizacijsko omrežje treba očistiti v usedlalniku in lovilcu olj oziroma goriv.
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh, parkirišč, cest ...) je prioritetno ponikati, lokacije ponikovalnic so razvidne na listu D.3.5 projekta OPPN – Ukrepi za obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Predlog zazelenitve.
(4) Tla in poselitev
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objekta je potrebno začasno deponirati na površini lastnega ali drugega stavbnega zemljišča (dogovorno z njenim lastnikom), po končani gradnji objekta pa se uporabi za urejanje zelenic.
Pri lociranju stanovanjskih objektov so glede na razpoložljiv prostor v okviru ureditvenega območja podrobnega načrta upoštevani optimalni odmiki med objekti s stališča osončenja oziroma osenčenja le-teh.
(5) Odpadki
Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in določili Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
Gradbene odpadke, ki nastanejo med gradnjo objekta je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03).

Ureditveno območje podrobnega načrta leži izven največjega območja daljinskega vpliva na varovana območja in izven zavarovanega območja, zato presoje sprejemljivosti na podlagi Zakona o ohranjanju narave ni potrebno izvesti.

(1) Načrtovano območje gradnje v velikosti 1,39 ha leži izven registriranih arheoloških najdišč. Predstavlja odprte kmetijske površine, kjer je potrebno na osnovi ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) in Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančno določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani.
(2) Kolikor se predhodne arheološke raziskave ne bodo opravile pred začetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno ZVKDS OE Celje skladno s 55. členom ZVKD-1 omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru mora lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

Območje urejanja podrobnega načrta leži na območju VII. stopnje MCS potresne lestvice (projektni pospešek tal 0,150 g). Temu primerno je pri gradnji objektov v skladu z veljavno zakonodajo potrebno zagotoviti potresno varnost.

(1) V zazidalni zasnovi podrobnega načrta so upoštevani ukrepi varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), zagotovljeni so viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. ali 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07), prav tako so zagotovljeni odmiki med objekti (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Zagotovljeni so tudi pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja ter dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
(2) Investitorji objektov morajo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezno izdelati študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pa so dolžni pridobiti soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.

(1) Območje podrobnega načrta je bilo ob visokih vodah vodotoka Savinja poplavljeno. Hidravlična analiza obravnavanega območja je povzeta po nalogi Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica) v okviru Idejnega projekta ureditve Savinje na območju od Levca do Grobeljskega mostu (št. 873-FR/08, februar 2011). Na podlagi opisanih analiz in postopkov je osrednji del območja načrtovane pozidave razvrščen v razred majhne nevarnosti (Pm), severozahodni vogal in jugovzhodni vogal območja pa v razred preostale nevarnosti (Pp). Meje območij razredov so razvidne iz kartografskega dela OPPN, list št. D.2.4.
(2) Obstoječi teren se nahaja v depresiji, zato so izhodiščne kote za načrtovanje:
– objekti na zahodnem robu (0,5 m nad povprečnim terenom) 248,70 m n.m.
– objekti na vzhodnem robu (0,5 m nad Q(100) oziroma kolovozom) 248,00 m n.m.
– ostali objekti (0,5 m nad Q(100))
(3) Dvig kolovoza na vzhodnem robu ni dopusten, ker bi s tem zmanjšali poplavno varnost obstoječim objektom.
(4) Teren med načrtovanimi objekti se ne sme dvigniti, oziroma na vzhodnem robu ne sme biti višji od kolovoza (maksimalni dopustni dvig na koto 247,40 m n.m.). Med objekti je potrebno zagotoviti možnost težnostnega odtoka površinskih vod (poplavnih in tudi meteornih). Kota dovozne ceste se na zahodnem in vzhodnem delu ne sme nadvišati nad koto obstoječega terena, na ostalem terenu pa je maksimalna kota 247,40 m n. m.
(5) Na predmetnem območju poteka postopek priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Za zagotovitev poplavne varnosti je predvidenih več ukrepov, ki pa ne posegajo na omenjene parcele. Do izvedbe protipoplavnih ukrepov v okviru DPN je potrebno upoštevati dejstvo, da je lahko območje ob visokih vodah Savinje poplavljeno.

(1) Po pripravi izvedbenih načrtov ter pridobitvi gradbenih dovoljenj za prometno in komunalno infrastrukturo se izvede zakoličenje in izvajanje omenjene infrastrukture. I. etapo predstavljajo vsa dela za dostop do stavbnih zemljišč in za njihovo opremljenost s komunalnimi priključki (priključne omarice na posamezni parceli: NN elektrika, telefon, kabelska TV, plin, vodomerni jašek za priključitev na vodovod, ter priključni jašek za kanalizacijo). Dokončanje izgradnje infrastrukture iz I. etape ni pogoj za pričetek naslednjih etap.
(2) Predvidene gradnje na stavbnih zemljiščih so samostojne in neodvisno izvedljive naslednje etape, časovno odvisne od pridobitve gradbenih dovoljenj ter finančnih zmogljivosti posameznih lastnikov. Te etape se izvajajo z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo.

(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Geotehnične pogoje za gradnjo prometnic in ostale komunalne infrastrukture pridobi izvajalec I. etape. Za temeljenje posameznega stanovanjskega objekta pridobi geotehnične pogoje lastnik stavbnega zemljišča oziroma investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
(3) Investitorji morajo pri nameravanih gradnjah upoštevati pogoje gradbenega dovoljenja, ki temeljijo na pogojih tega odloka. Izdajatelj gradbenega dovoljenja predhodno preveri skladnost predvidene gradnje s pogoji tega odloka.
(4) Investitorji so pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžni plačati sorazmerni del stroškov prometne in komunalne ureditve obravnavanega območja, ki ga v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07) ter njegovimi podzakonskimi predpisi določi Občina Žalec.
(5) Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so jih k podrobnemu načrtu podali pristojni nosilci urejanja prostora in so sestavni del tega odloka.

(1) Odstopanja so praviloma možna v okviru maksimalnih gabaritov objektov z upoštevanjem dovoljenih odmikov od parcelnih mej (umestitev objekta znotraj mej zazidljivosti) in z upoštevanjem urbanističnih kazalcev iz 7. člena tega odloka:
– maksimalna zazidana površina (po SIST ISO 9836) stavbnega zemljišča je do 1/4 površine stavbnega zemljišča;
– dovoz na gradbeno parcelo je mogoče umestiti v okvir nakazanih toleranc za dovoz s pogojem, da širina dovoza ne presega 4 m.
(2) Pri prometni rešitvi cest v ureditvenem območju podrobnega načrta je dopustno odstopanje na vzhodnem delu ureditvenega območja – sprememba trase dovozne ceste.
(3) Odstopanja so možna tudi pri komunalnem in energetskem urejanju prostora ter pri poteku tras in dimenzioniranju teleprenosnih vodov na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in, če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta.

Po končani izgradnji objektov, ureditev in naprav po tem odloku, so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območju podrobnega načrta v Občinskem prostorskem načrtu določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.

Ta odlok in projekt iz 1. člena tega odloka sta na vpogled na sedežu Občine Žalec in Upravni enoti Žalec.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.