Na podlagi 69. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinske industrije Slovenije (Uradni list RS, št. 108/05, 97/06, 90/07, 33/08, 70/08, 53/09 in 10/10) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavniki delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za kovinsko industrijo
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kovine
kot predstavniki delojemalcev:
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)
KNSS Neodvisnost
Neodvisni sindikat Slovenije – sindikat kovinske industrije (NSS – SKI)
Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike (KS 90 – SKEIE)
Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost za dejavnost proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic
D O D A T E K š t. 6
h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije
1. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, če s to kolektivno pogodbo ni določeno drugače.
2. člen
1B) Splošnih določb se spremeni tako, da glasi:
B) Stvarno:
Za vse delodajalce, ki so člani Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije glede na razvrstitve v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) in člani Sekcija za kovine Združenja delodajalcev Slovenije, ki opravljajo dejavnosti:
C 25.110 – proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih
delov
C 25.120 – proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva
C 25.210 – proizvodnja radiatorjev in kotlov za
centralno ogrevanje
C 25.290 – proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev,
cistern
C 25.300 – proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za
centralno ogrevanje
C 25.400 – proizvodnja orožja in streliva
C 25.611 – prekrivanje kovin s kovino
C 25.619 – druga površinska in toplotna obdelava kovin
C 25.620 – mehanska obdelava kovin
C 25.710 – proizvodnja rezil in jedilnega pribora
C 25.720 – proizvodnja ključavnic, okovja
C 25.731 – proizvodnja ročnega orodja
C 25.732 – proizvodnja orodja za stroje
C 25.910 – proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in
podobnih posod
C 25.920 – proizvodnja lahke kovinske embalaže
C 25.930 – proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti
C 25.940 – proizvodnja vijačnega materiala, vezi
C 25.990 – proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih
izdelkov
C 27.520 – proizvodnja neelektričnih gospodinjskih
naprav
C 28.110 – proizvodnja motorjev in turbin, razen za
letala in motorna vozila
C 28.120 – proizvodnja naprav za fluidno tehniko
C 28.130 – proizvodnja črpalk in kompresorjev
C 28.140 – proizvodnja pip in ventilov
C 28.150 – proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za
mehanski prenos energije
C 28.210 – proizvodnja peči in gorilnikov
C 28.220 – proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
C 28.230 – proizvodnja pisarniških strojev in naprav
(razen računalnikov in perifernih naprav)
C 28.240 – proizvodnja ročnih strojev in naprav
C 28.250 – proizvodnja hladilnih in prezračevalnih
naprav, razen za gospodinjstva
C 28.290 – proizvodnja drugih strojev in naprav za
splošne namene
C 28.300 – proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
C 28.410 – proizvodnja strojev za oblikovanje in
obdelavo kovin
C 28.490 – proizvodnja metalurških strojev
C 28.920 – proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev
C 28.930 – proizvodnja strojev za živilsko in tobačno
industrijo
C 28.940 – proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno
in usnjarsko industrijo
C 28.950 – proizvodnja strojev za industrijo papirja in
kartona
C 28.960 – proizvodnja strojev za plastiko in gumo
C 28.990 – proizvodnja strojev za druge posebne namene
C 29.100 – proizvodnja motornih vozil
C 29.200 – proizvodnja karoserij za vozila: proizvodnja
prikolic, polprikolic
C 29.320 – proizvodnja drugih delov in opreme za motorna
vozila in njihove motorje
C 30.110 – gradnja ladij in plavajočih konstrukcij
C 30.120 – proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport
C 30.200 – proizvodnja železniških in drugih tirnih
vozil
C 30.300 – proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil
C 30.400 – proizvodnja bojnih vozil
C 30.910 – proizvodnja motornih koles
C 30.920 – proizvodnja koles in invalidskih vozičkov
C 30.990 – proizvodnja drugih vozil
C 33.110 – popravila kovinskih izdelkov
C 33.120 – popravila strojev in naprav
C 33.150 – popravila in vzdrževanje ladij in čolnov
C 33.160 – popravila in vzdrževanje zračnih in
vesoljskih plovil
C 33.170 – popravila in vzdrževanje drugih prevoznih
sredstev
C 33.190 – popravila drugih naprav
C 33.200 – montaža industrijskih strojev in naprav.
3. člen
1C) člen splošnih določb se spremeni tako, da glasi:
C) Osebno:
(1) Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz točke B te pogodbe, ki imajo sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in prokuriste, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Deseti odstavek 2. Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi se spremeni tako, da glasi:
(10) Vrsta del, je sklop del, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom ZDR.
5. člen
Enajsti odstavek 2. Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi se spremeni tako, da glasi:
(11) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena ali prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
6. člen
V točki 2. Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi se doda osemnajsti odstavek, ki glasi:
(18) »Izobraževanje delavcev« kot sestavni del vseživljenjskega učenja obsega izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje odraslih oseb, ki želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje ter kompetence kot zmožnosti za opravljanje konkretnih delovnih nalog oziroma prilagajanje potrebam v specifičnih in spreminjajočih se delovnih okoljih. Lahko se izvaja formalno, neformalno in priložnostno.
7. člen
Za 5. členom se doda podnaslov in 5.a) člen tako, da glasita:
Varovanje delavcev
(1) Delodajalec ne sme s tehničnimi sredstvi nadzorovati prostorov, ki so namenjeni za počitek in osebne potrebe delavcev.
(2) Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe in ureditve, ki preprečujejo, da bi bili delavci pri delu izpostavljeni zastrašujočim, sovražnim, nasilnim ali ponižujočim pojavom, s čimer se pri delodajalcu vzpostavlja delavcem prijazno delovno okolje.
(3) S ciljem varovanja delavcev bo delodajalec po predhodnem posvetovanju s sindikatom pri delodajalcu v roku 6 mesecev od začetka veljavnosti spremembe kolektivne pogodbe sprejel ustrezna pravila oziroma ukrepe.
(4) Delodajalec objavi potrebo po delu v moški in ženski slovnični obliki, v skladu s poimenovanjem delovnega mesta v sistemizaciji delovnih mest.
8. člen
Drugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da glasi:
(2) Določba iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za zaposlovanje delavcev pri delodajalcu, ki nadaljuje poslovanje s sklenjeno prisilno poravnavo v stečaju.
9. člen
Peti odstavek 7. člena se dopolni tako, da glasi:
(5) Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane delavce, ko so na delu pri uporabniku.
10. člen
Pred 8. členom se spremeni podnaslov tako, da glasi:
Politika zaposlovanja pri delodajalcu
11. člen
Za 8. členom se doda 8.a) člen tako, da glasi:
(1) Delodajalec in sindikat pri delodajalcu sooblikujeta takšno politiko zaposlovanja, ki bo podpirala enakopravnost oziroma enakovrednost interesov kapitala in dela.
(2) Politika iz prejšnjega odstavka se nanaša na zagotavljanje konkurenčnosti, socialne vključenosti in oblikovanje varne prožnosti tako, da se varnost in prožnost dopolnjujeta.
12. člen
Črta se peti odstavek 10. člena.
13. člen
12. člen se spremeni tako, da glasi:
(1) Delodajalec se je dolžan posvetovati s sindikatom pred sprejemom odločitve, ki se nanaša na takšne spremembe v strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in organizacije poslovanja, ko obstoji verjetnost, da bodo te spremembe privedle do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po delu večjemu številu delavcev.
(2) Sindikatu je treba posredovati predlog programa razreševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred obravnavo pri delodajalcu.
14. člen
14. člen se spremeni tako, da glasi:
(1) Delodajalec določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa ali delovnim koledarjem po posvetovanju s sindikatom pri delodajalcu in ga pred izvajanjem pravočasno objavi na običajen način.
(2) V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa po tretjem odstavku 147. člena ZDR ali uvedbe nadurnega dela, je delodajalec dolžan pisno obvestiti sindikat o razlogih za prerazporeditev ali nadurno delo.
(3) Dnevni delovni čas (začetek in konec posamezne izmene), razen v primerih začasne prerazporeditve delovnega časa, določi oziroma organizira delodajalec v skladu s potrebami delovnega procesa in tržišča po posvetovanju s sindikatom pri delodajalcu.
(4) O izkoriščenosti delovnega časa delodajalec obvešča sindikate ob seznanitvi s poslovnimi rezultati.
(5) Delodajalec in sindikat v roku 90 dni od uveljavitve te pogodbe oblikujeta paritetni način spremljanja ureditve delovnega časa in oblikovanja predlogov v cilju humanega urejanja delovnega časa.
(6) Kadar je s to pogodbo dnevni počitek določen v povprečnem trajanju, je potrebno upoštevati najmanj 12 ur počitka med dvema delovnima dnevoma.
(7) Delodajalec omogoči v skladu s svojimi zmožnostmi organiziranja delovnih procesov delavcu z družinskimi obveznostmi lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti tako, da mu omogoči delo v razporedu delovnega časa, ki je za delavca zaradi njegovih družinskih obveznosti ugodnejši.
(8) Delavec z družinskimi obveznostmi lahko s pisno vlogo predlaga delodajalcu ureditev delovnega časa, ki je zanj ugodnejši, k tej vlogi pa mora priložiti ustrezna dokazila (mnenje centra za socialno delo, zdravnika specialista …). V ugodnejšem delovnem času ima delavec pravico delati za čas odobritve takega dela. Obveznost delavca je, da delodajalca tekoče obvešča o vseh spremembah in njegovih družinskih obveznostih, ki imajo za posledico odobritev dela v ugodnejšem delovnem času. Neizpolnjevanje obveznosti obveščanja o prenehanju okoliščin predstavlja hujšo kršitev obveznosti in delovnega razmerja.
15. člen
V 18. členu se doda nov prvi odstavek tako, da glasi:
(1) Delodajalec ne sme odrediti nočnega dela delavcu, ki je edini hranilec otroka do dopolnjenega devetega leta starosti, brez pisnega soglasja delavca.
Dosedanji prvi odstavek se preštevilči v drugi odstavek.
16. člen
V 22. členu se spremeni druga alineja četrtega odstavka tako, da glasi:
– nočnemu delavcu pripadata dva (2) dodatna dneva letnega dopusta, nočnemu delavcu, ki mora v skladu z zakonom ali to kolektivno pogodbo dati pisno soglasje za nočno delo, pripadajo trije (3) dodatni dnevi letnega dopusta
Dodata se deseti in enajsti odstavek tako, da glasita:
(10) Če delodajalska stran z delovnim koledarjem določi, da bodo delavci najmanj 2-tedenski del letnega dopusta izrabili kolektivno, mora obdobje izrabe tega dela letnega dopusta sovpadati s časom šolskih oziroma študijskih počitnic.
(11) Pri izrabi letnega dopusta agencijsko posredovanega delavca se poleg potreb delovnega procesa uporabnika in delodajalca v največji možni meri upošteva tudi interes agencijsko posredovanega delavca.
17. člen
Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da glasi:
(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec lahko izreče opomin, odvzem bonitet ali denarno kazen.
18. člen
Spremenita se podnaslov in 29. člen tako, da glasita:
Pogodbena kazen in strošek
(1) Kadar je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena diskriminacija ali trpinčenje delavca, mu je delodajalec dolžan izplačati pogodbeno kazen v višini treh plač. Če se s pravnomočno sodno odločbo ugotovi, da je delavec zatrjeval diskriminacijo oziroma trpinčenje, čeprav do navedenih nedopustnih oblik ravnanj ni prišlo, je dolžan delodajalcu povrniti stroške, ki jih je imel delodajalec z obravnavo tega primera, vendar največ v višini ene plače.
(2) Osnova za odmero zneskov iz prejšnjega odstavka tega člena je povprečna prejeta plača delavca v zadnjih treh mesecih pred zatrjevano kršitvijo, vendar ne več, kot povprečna plača pri delodajalcu.
19. člen
32. člen se dopolni s četrtim odstavkom tako, da glasi:
(4) Delodajalec, v skladu s svojimi možnostmi, lahko omogoči delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, da obiskuje predavanja.
20. člen
V 33. členu se doda nov četrti odstavek tako, da glasi:
(4) Po uspešno končanem usposabljanju in izpopolnjevanju, ki ga je izvedel delodajalec, delodajalec praviloma izda delavcu pisni dokument, ki potrjuje delavcu pridobljeno usposobljenost.
Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
21. člen
34. člen se dopolni tako, da glasi:
(1) Delavcu, ki ga delodajalec napoti na izpopolnjevanje in usposabljanje ali izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe, delodajalec krije naslednje stroške:
– prevoz,
– šolnino ali kotizacijo,
– stroške prehrane in
– stroške bivanja.
(2) Če delavec izpopolnjevanja, usposabljanja ali izobraževanja ne zaključi uspešno, je delavec dolžan delodajalcu povrniti stroške, ki so v zvezi s tem nastali, če je to dogovorjeno s pogodbo o izobraževanju. Delavcu ne pripada povračilo tistih stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih krije delodajalec.
22. člen
Spremenita se tretji in četrti odstavek 35. člena tako, da glasita:
(3) Predsednik sindikata pri delodajalcu oziroma sindikalni zaupnik ima pravico do podatkov o izplačanih plačah po kolektivnih pogodbah in o masi plač za delavce po individualnih pogodbah pri delodajalcu na način, opredeljen v dogovoru o pogojih za delovanje sindikata, vendar teh podatkov ne sme razmnoževati niti javno objavljati. Pri pridobivanju podatkov in ravnanju z njimi morajo predsedniki sindikatov oziroma sindikalni zaupniki upoštevati določila zakona o varstvu osebnih podatkov. Delodajalec, ki je uporabnik dela agencijskih delavcev in sindikat pri delodajalcu spremljata izvajanje pravic agencijskih delavcev, ki jih je agencijskim delavcem dolžan zagotavljati uporabnik. Način spremljanja opredelita sindikat in uporabnik ter je odvisen od deleža agencijskih delavcev, sindikalne organiziranosti, ustaljenih načinov sodelovanja in podobnih dejavnikov.
(4) Delodajalec je dolžan najmanj enkrat letno, praviloma po poteku poslovnega leta, poročati sindikatu pri delodajalcu o politiki zaposlovanja, o plačni politiki in sistemu plač ter o doseženih rezultatih poslovanja delodajalca.
23. člen
V 42. členu se črtata 2. stavek prvega odstavka in šestega odstavek.
Sedmi odstavek se preštevilči v šesti odstavek.
Osmi odstavek se preštevilči v sedmi odstavek.
Deveti odstavek se preštevilči v osmi odstavek.
Deseti odstavek se preštevilči v deveti odstavek.
Enajsti odstavek se preštevilči v deseti odstavek.
Doda se enajsti odstavek tako, da glasi.
(11) Določbe o plačah, nadomestilih plač in drugih osebnih prejemkih, ki so vezani neposredno na opravljanje dela, veljajo tudi za agencijsko posredovane delavce, ki so na delu pri uporabniku.
24. člen
V prvem odstavku 49. člena se doda nova četrta alineja tako, da glasi:
– za čas odrejenega ali določenega zdravstvenega pregleda delavca, na katerega ga napoti delodajalec v okviru izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu.
25. člen
Črta se tretji odstavek 73. člena.
26. člen
Tarifna priloga 1 se spremeni tako, da glasi:
1. Tarifna priloga po tem Dodatku nadomešča Tarifno prilogo 1 iz dodatka št. 5 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 10/10).
2. Najnižje osnovne plače od 1. 10. 2011 dalje za posamezne tarifne razrede znašajo:
+--------------------------+-----------------+-----------------+
| Tarifni razred | Najnižja | Najnižja |
| | mesečna | osnovna |
| | osnovna plača za| plača na uro |
| | 174 ur | v EURO |
| | v EURO | |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|I. enostavna dela | 487,20 | 2,80 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|II. manj zahtevna dela | 532,44 | 3,06 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|III. srednje zahtevna dela| 588,12 | 3,38 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|IV. zahtevna dela | 669,90 | 3,85 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|V. bolj zahtevna dela | 730,80 | 4,20 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|VI. zelo zahtevna dela | 854,34 | 4,91 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|VII. visoko zahtevna dela | 998,76 | 5,74 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|VIII. najbolj zahtevna | 1.139,70 | 6,55 |
|dela | | |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|IX. izjemno pomembna, | 1.348,50 | 7,75 |
|najbolj zahtevna dela | | |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
3. Regres za letni dopust za leto 2011 znaša 770 € in velja do določitve zneska za letni dopust za leto 2012.
4. Delodajalec povrne stroške za prehrano med delom, stroške na službenem potovanju, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje v višini zgornjega zneska veljavne uredbe Vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, razen stroškov za prevoz na delo in z dela, ki jih povrne najmanj v višini 80 % cene javnega prevoza.
5. Stranki te kolektivne pogodbe bodo zneske iz tarifne priloge objavile mesečno v svojih glasilih.
Ljubljana, dne 16. septembra 2011
Za Gospodarsko zbornico Slovenije
Združenje za kovinsko industrijo
dr. Blaž Nardin l.r.
predsednik upravnega odbora
Za Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za kovine
Zdravko Slak l.r.
predsednik
Za sindikate
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)
Lidija Jerkič l.r.
predsednica
KNSS Neodvisnost
Drago Lombar l.r.
predsednik
Neodvisni sindikat Slovenije – Sindikat kovinske industrije (NSS – SKI)
Vladimir Pajek l.r.
predsednik
Konfederacija sindikatov 90 – Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike
Damjan Volf l.r.
pooblaščenec
Zveza delavskih sindikatov Slovenije
– Solidarnost za dejavnost motornih vozil, plovil in polprikolic
Slavko Pungeršič l.r.
podpredsednik
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 10. 10. 2011 izdalo potrdilo št. 02047-16/2005/36 o tem, da je Dodatek št. 6 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 13/5.
