Na podlagi 15., 43., 99. in 100.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 5/08, 73/08, 8/09, 53/09, 7/10, 56/10, 3/11, 57/11, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A in 40/11), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10 in 28/11), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/09), 28. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 5/08, 73/08, 8/09, 53/09, 7/10, 56/10, 62/10 – ZUPJS, 3/11, 40/11 in 57/11) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07 in 53/10) je Občinski svet Občine Postojna na 6. seji dne 4. 10. 2011 sprejel

S tem odlokom se ureja izvajanje, organizacija, namen, način in oblike izvajanja socialno varstvene storitve »Pomoč družini na domu«, ki se izvaja v obliki socialne oskrbe na domu (v nadaljevanju: pomoč na domu), obseg storitve, upravičence, postopek, določitev cene, način plačila, oprostitve in dokumentacija, ki jo mora voditi izvajalec.

Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.

Pomoč na domu se zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna dejavnost.
Javna služba na območju Občine Postojna se lahko izvaja na dva načina:
– s sklenitvijo pogodbe o izvajanju javne službe z javnim zavodom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje socialnovarstvene storitve pomoč na domu,
– s podelitvijo koncesije.
Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa pravni oziroma fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o socialnem varstvu.
Pogoji in postopki za podeljevanje in prenehanje koncesije za opravljanje službe pomoči na domu se podrobneje opredeli s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet.

Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:
– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.

Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem, traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma po 12 ur na par.
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.

Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
– osebe starosti nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci.
Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.
Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve in sklenitev pisnega dogovora o medsebojnih obveznostih, obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem ali družino.
Drugi del storitve predstavlja neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca.

Cena storitve pomoč na domu se določi ob upoštevanju standardov in normativov socialno varstvenih storitev ter na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/09, v nadaljevanju: pravilnik o metodologiji).
Cena storitve je sestavljena iz naslednjih stroškov storitve:
– stroški za neposredno socialno oskrbo upravičencev ter
– stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja (v nadaljevanju: stroški vodenja).
Predlog cene storitve pomoč na domu na predpisanih obrazcih z obrazložitvijo, izvajalec predloži Občinskemu svetu v obravnavo in potrditev, enkrat letno, praviloma v januarju.

Osnova za plačilo je cena storitve pomoč na domu. Storitev se zaračunava po dejansko opravljenih efektivnih urah pri upravičencih.
Upravičenci in drugi zavezanci za plačilo so dolžni sami plačati stroške izvajanja storitve v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine za vodenje storitve, ki znaša 100 % in subvencijo občine za neposredno socialno oskrbo, ki znaša najmanj 50 % cene storitve.
Občinski svet lahko ob potrditvi predloga cene storitve pomoči na domu določi višji odstotek subvencije storitve.

Upravičenci in zavezanci so dolžni sami plačati stroške storitve do višine subvencionirane cene pomoči na domu.
Višino plačila storitve z odločbo določi izvajalec. Na podlagi te odločbe in dejansko opravljenih efektivnih urah pri upravičencu, se upravičencu oziroma zavezancu izstavi račun.
Zavezanec za plačilo je tudi fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov.

Pravico do oprostitve ima opravičenec, ki ni plačilno sposoben oziroma njegova plačilna sposobnost ne dosega subvencionirane vrednosti storitve. Upravičenec vloži zahtevo za oprostitev plačila storitve pri krajevno pristojnem Centru za socialno delo.
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev odloča krajevno pristojni Center za socialno delo po postopku in na način, kot je to določeno po predpisih o socialnem varstvu.

Izvajalec storitve pomoči na domu je dolžan voditi osnovno dokumentacijo – osebni karton uporabnika pomoči na domu, ki obsega:
– evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z določili zakona,
– evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve,
– dnevnik opravljenih storitev,
– evidenco opravljenih poti ter
– podatke o plačilih ali oprostitvah za storitve.
Občina ima pravico vpogleda v te evidence.

Izvajalec je dolžan občini posredovati naslednjo dokumentacijo:
– delno polletno poročilo, ki obsega opis opravljenega dela z oceno realizacije načrta do 15. julija tekočega leta,
– končno letno poročilo izvajalca o izvedenih urah storitve pomoči na domu, ki obsega opis opravljenega dela, realizacijo opravljenih efektivnih ur in oceno realizacije načrta po vrstah storitev do 15. marca za preteklo leto,
– finančni načrt za prihodnje leto do 15. novembra tekočega leta,
– vmesno poročilo na zahtevo občine v roku 15 dni od prejema zahteve.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.