Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa ukrepe, vlagatelje, upravičence, pogoje in postopke dodelitve finančne pomoči za izboljšanje ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev z namenom ohranjanja kmetijske dejavnosti in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
(2) Sredstva se dodelijo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1535/2007/ES).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni kmetijsko gospodarstvo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in se ukvarja s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, navedenih v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1535/2007/ES;
2. podjetje v težavah je podjetje oziroma kmetijsko gospodarstvo, za katero se šteje, da je v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2);
3. dohodek iz kmetijske dejavnosti za namen izvedbe te uredbe je dohodek iz kmetijske dejavnosti, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti.

(1) Vlagatelj je kmetijsko gospodarstvo, ki vlaga vlogo po tej uredbi.
(2) Upravičenec je kmetijstvo gospodarstvo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči po tej uredbi.
(3) Pomoč se ne dodeli kmetijskim gospodarstvom, ki so podjetja v težavah. Vlagatelji vlogi priložijo izjavo, da kmetijsko gospodarstvo ni podjetje v težavah, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.

(1) Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije.
(2) Skupna de minimis pomoč v kmetijstvu, ki se odobri in izplača istemu upravičencu, ne sme presegati 7.500 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis v kmetijstvu ali njen namen.

V skladu z Uredbo 1535/2007/ES se sredstva namenijo za ukrepe:
– Ukrep I: finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu;
– Ukrep II: finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo;
– Ukrep III: podpora zaradi nenadnih pomorov čebel;
– Ukrep IV: podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja;
– Ukrep V: nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi;
– Ukrep VI: podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer pri pridelavi sadilnega materiala v vinogradništvu.

(1) Predmet in namen podpore je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijskem gospodarstvu.
(2) Za nepredvidljiv škodni dogodek iz prejšnjega odstavka gre v primeru škode na kmetijskih objektih, nastale zaradi požara ali strele in ko povračilo škode ni določeno s predpisom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:
– na dan oddaje vloge morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev;
– oddati morajo zbirno vlogo za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga) v koledarskem letu oddaje vloge za ukrep. Če v tekočem koledarskem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva zbirna vloga iz preteklega koledarskega leta;
– škodni dogodek je nastal največ 12 mesecev pred oddajo vloge;
– če je vlagatelj kmetija, mora biti nosilec ali član kmetijskega gospodarstva ob nastanku škodnega dogodka pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet;
– če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti nosilec tega kmetijskega gospodarstva zaposlen v podjetju, ki je registrirano za opravljanje primarne kmetijske dejavnosti;
– vlagatelji imajo glede na vrsto zavarovanj upravičene šifre 007, 051, 052, 060, 064, 065, ki jih določata predpisa, ki urejata pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje;
– dohodek nosilca kmetijskega gospodarstva ne presega minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo;
– določba prejšnje alineje se ne uporablja, če je vlagatelj planina ali skupni pašnik;
– na dan vložitve vloge vlagatelj ni podjetje v težavah;
– objekt, na katerem je nastala škoda, je bil ob nastanku škodnega dogodka zavarovan za primer požara oziroma strele;
– objekt, na katerem je nastala škoda, je bil ob nastanku škodnega dogodka namenjen primarni kmetijski pridelavi kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje drugi odstavek 2. člena Uredbe 1535/2007/ES;
– vlagatelj mora predložiti cenitev škodnega dogodka, ki jo izdela zavarovalnica, in
– minimalna višina ocenjene škode, ki jo mora vlagatelj izkazati za upravičenost do plačila po tem ukrepu, je 5.000 eurov.

(1) Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Osnova za izplačilo je razdelilnik iz drugega odstavka tega člena in višina ocenjene škode iz trinajste alineje prejšnjega člena.
(2) Finančna pomoč znaša:
– 7.500 eurov: nad vključno 65.000 eurov ocenjene škode;
– 6.500 eurov: od vključno 55.000 do 65.000 eurov ocenjene škode;
– 5.500 eurov: od vključno 45.000 do 55.000 eurov ocenjene škode;
– 4.500 eurov: od vključno 35.000 do 45.000 eurov ocenjene škode;
– 3.500 eurov: od vključno 25.000 do 35.000 eurov ocenjene škode;
– 2.500 eurov: od vključno 15.000 do 25.000 eurov ocenjene škode;
– 1.500 eurov: od vključno 5.000 do 15.000 eurov ocenjene škode.
(3) Isti upravičenec lahko pridobi podporo po tem ukrepu le enkrat v treh letih.
(4) Višina vseh prejetih sredstev za škodni dogodek ne sme presegati dejanske škode.

Predmet podpore je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica smrti ali l., ll. ali lll. kategorije invalidnosti, kot jih določa predpis, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali več kakor šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju.

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:
– na dan oddaje vloge morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev;
– oddati morajo zbirno vlogo v koledarskem letu oddaje vloge za ukrep. Če v tekočem koledarskem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva zbirna vloga iz preteklega koledarskega leta;
– škodni dogodek je prizadel nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali iz naslova primarne kmetijske dejavnosti. Kot član kmetijskega gospodarstva se šteje član kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo. V primeru drugih oblik kmetijskih gospodarstev, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo, se kot član kmetijskega gospodarstva šteje član, ki ima oziroma je ob smrti imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, in sicer: namestnik nosilca kmetijskega gospodarstva, njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi bratje in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci, njegovi starši, njegovi stari starši in posvojitelj;
– do pomoči so glede na vrsto zavarovanj upravičeni vlagatelji, ki imajo upravičene šifre 007, 051, 052, 060, 064, 065, ki jih določata predpisa, ki urejata pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje;
– škodni dogodek je nastal največ 12 mesecev pred oddajo vloge za ukrep II;
– na dan vložitve vloge vlagatelj ni podjetje v težavah in
– dohodek nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki se mu je pripetil škodni dogodek, ni presegal minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo.

(1) Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Osnova za izplačilo je razdelilnik iz drugega odstavka tega člena v skladu z ugotovljeno stopnjo invalidnosti, trajanjem nesposobnosti za delo oziroma primerom smrti.
(2) Ob smrti, invalidnosti ali delovni nezmožnosti znaša višina nepovratnih sredstev:
– 7.500 eurov: smrt;
– 7.500 eurov: l. kategorija invalidnosti;
– 5.200 eurov: ll. kategorija invalidnosti;
– 3.750 eurov: lll. kategorija invalidnosti;
– 7.500 eurov:12-mesečna nesposobnost;
– 6.875 eurov: 11-mesečna nesposobnost;
– 6.250 eurov: desetmesečna nesposobnost;
– 5.625 eurov: devetmesečna nesposobnost;
– 5.000 eurov: osemmesečna nesposobnost;
– 4.375 eurov: sedemmesečna nesposobnost;
– 3.750 eurov: šestmesečna nesposobnost.
(3) Isti upravičenec lahko pridobi podporo po tem ukrepu le enkrat v treh letih.

(1) Podpora je namenjena kmetijskim gospodarstvom zaradi škode, ki je nastala zaradi nenadnih pomorov čebel (v nadaljnjem besedilu: škodni dogodek pri ukrepu III).
(2) Namen ukrepa je ohranitev čebeljih družin.
(3) Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo in se ukvarjajo s čebelarstvom.

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:
– na dan oddaje zahtevka so vpisani v register kmetijskih gospodarstev;
– utrpeli so škodo zaradi nenadnih pomorov čebel v obdobju od 15. aprila do 1. junija 2011;
– na dan škodnega dogodka pri ukrepu III imajo čebelnjake registrirane v registru čebelnjakov (v nadaljnjem besedilu: register) in so v preteklem letu oziroma ob registraciji čebelnjaka, če je bil čebelnjak registriran po datumu popisa čebeljih družin, sporočili podatke o številu čebeljih družin;
– imajo zapisnik o zdravstvenem pregledu čebeljih družin, ki ga je izdal Nacionalni veterinarski inštitut Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o zdravstvenem pregledu čebeljih družin);
– podporo lahko uveljavljajo največ do števila čebeljih družin ugotovljenega v zapisniku o zdravstvenem pregledu čebeljih družin, vendar to število ne sme presegati števila čebeljih družin, ki so bila v register javljena v preteklem letu, in
– na dan vložitve vloge vlagatelj ni podjetje v težavah.

(1) Za podporo zaradi škode, ki je nastala zaradi nenadnih pomorov čebel, se zagotovijo sredstva do višine 150.000 eurov.
(2) Višina podpore znaša 50 eurov na čebeljo družino. Če skupen znesek podpor presega višino sredstev iz prejšnjega odstavka, se podpora sorazmerno zniža glede na razpoložljiva sredstva.

(1) Za pridobitev sredstev vlagatelj vloži zahtevek na obrazcu, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.
(2) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti kopijo zapisnika o zdravstvenem pregledu čebeljih družin.
(3) Zahtevek je potrebno poslati na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, ali vložiti na vložišču Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) od dneva veljavnosti te uredbe do 4. novembra 2011.
(4) Odločbo o dodelitvi in višini dodeljenih sredstev izda agencija za vse popolne zahtevke iz prvega odstavka tega člena najpozneje do 1. decembra 2011.
(5) Za ukrep Podpora zaradi nenadnih pomorov čebel se določbe od 27. do 34. člena te uredbe ne uporabljajo.

Namen ukrepa je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki so na območjih z degradiranim okoljem in opravljajo na njih svojo dejavnost ter imajo zaradi takega okolja znižan dohodek. Kmetijsko gospodarstvo mora biti na degradiranih območjih, ki ga je določila Vlada Republike Slovenije z Odlokom o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07).

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:
– na dan oddaje vloge morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imeti urejene podatke o GERK-ih v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
– oddati morajo zbirno vlogo v koledarskem letu oddaje vloge za ukrep. Če v tekočem koledarskem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva zbirna vloga iz preteklega koledarskega leta;
– so vključeni v kontrolo ekološke pridelave oziroma predelave in izpolnjujejo vse pogoje iz predpisa, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– so izgubili ali ne morejo pridobiti certifikata za ekološko kmetovanje, ker imajo del kmetijskih zemljišč na degradiranih območjih, določenih z odlokom Vlade republike Slovenije iz 17. člena te uredbe, oziroma so pridobili potrdilo za preusmeritveno obdobje in
– na dan vložitve vloge vlagatelj ni podjetje v težavah.

(1) Plačila zaradi degradiranosti okolja se določijo za posamezno kmetijsko gospodarstvo glede na površino prijavljenih kmetijskih zemljišč v uporabi v registru kmetijskih gospodarstev.
(2) Višina plačila za kmetijsko gospodarstvo zaradi degradiranosti okolja se določi glede na vrsto pridelave, tako da plačilo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi znaša:
– njive – poljščine: 200 eurov/ha na leto;
– vrtnine na prostem: 250 eurov/ha na leto;
– vrtnine v zavarovanih prostorih: 250 eurov/ha na leto;
– nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri drugih sadnih vrstah: 300 eurov/ha na leto;
– travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50–200 dreves/ha: 250 eurov/ha na leto;
– vinogradi, hmeljišča in drevesnice: 300 eurov/ha na leto;
– travinje (trave in travno-deteljne mešanice na njivah in trajno travinje): 120 eurov/ha na leto.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka skupno plačilo za posamezno kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 2.500 eurov na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Predmet podpore je blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ko povračilo ni urejeno z drugimi predpisi, zaradi naslednjih škodnih dogodkov:
a) omejenega prometa trgovanja na kmetijskem gospodarstvu zaradi aviarne influence,
b) zapore kot posledice izbruha klasične prašičje kuge v sosednji državi ali
c) prepovedi prometa z živalmi, prepovedi razvažanja gnoja in gnojevke, prepovedi klanja živali, neškodljivega odstranjevanja trupel, dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, zamenjave krme in postavitve dezbariere na kmetiji kot posledic izbruha vraničnega prisada na kmetijskem gospodarstvu.

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:
– na dan oddaje vloge morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev;
– oddati morajo zbirno vlogo v koledarskem letu oddaje vloge za ukrep. Če v tekočem koledarskem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva zbirna vloga iz preteklega koledarskega leta;
– na dan vložitve vloge vlagatelj ni podjetje v težavah;
– povračila škode ni mogoče uveljavljati po drugih predpisih;
– za navedene bolezni niso prejeli sredstev po drugih predpisih;
– za vlogi iz točke a) in b) prejšnjega člena vlagatelji predložijo dokazila določena v javnem razpisu in
– nahajajo se na območju, kjer je bila z odločbo pristojnega organa uvedena zapora območja in je bil z odločbo pristojnega organa ustavljen promet trgovanja na kmetijskem gospodarstvu.

(1) Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev.
(2) Višina sredstev na glavo velike živine upravičene kategorije živali in podrobnejšo izvedbo ukrepa se določi z javnim razpisom.

(1) Podpora je namenjena kmetijskim gospodarstvom, ki pridelujejo cepljenke ali podlage vinske trte, zaradi slabšanja ekonomskih razmer pri pridelavi sadilnega materiala v vinogradništvu, ki so nastale zaradi zmanjšanega izvoza trsnih cepljenk, kar izkazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
(2) Namen ukrepa je stabilizacija pridelave sadilnega materiala v vinogradništvu v Republiki Sloveniji.
(3) Predmet ukrepa je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na hektar trsnice in matičnjaka v letu 2011.

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:
– kmetijsko gospodarstvo je v letu 2011 oddalo zbirno vlogo, v kateri je na obrazcu D prijavljena tudi šifra kmetijske rastline 704-trsnice ali 707-matičnjaki v skupni površini najmanj 0,1 ha;
– kmetijsko gospodarstvo je na dan 30. junij 2011 kot imetnik vpisano v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: FITO register) v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, za dejavnost pridelave razmnoževalnega oziroma sadilnega materiala v vinogradništvu; če je kmetijsko gospodarstvo kmetija, se šteje, da je vpisano v FITO register tudi, če je v FITO register vpisana oseba, ki je namestnik nosilca ali član kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
– kmetijsko gospodarstvo je prijavilo letno pridelavo cepljenk ali podlag vinske trte za leto 2011 ali je zanj kot kooperanta prijavo vložila zadruga ali drug imetnik, ki je vpisan v FITO register, in
– na dan vložitve vloge vlagatelj ni podjetje v težavah.

(1) Za podporo iz tega poglavja se zagotovijo sredstva do višine 173.000 eurov.
(2) Višina podpore znaša 3.240 eurov na hektar trsnice oziroma 638 eurov na hektar matičnjaka. Če skupen znesek podpor presega višino sredstev iz prejšnjega odstavka, se podpora sorazmerno zniža glede na razpoložljiva sredstva.

(1) Na podlagi podatkov iz vloženih prijav letne pridelave Fitosanitarna uprava Republike Slovenije pripravi seznam vseh kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoj iz druge in tretje alineje 24. člena te uredbe, in seznam posreduje agenciji do 30. oktobra 2011.
(2) Agencija vsem kmetijskim gospodarstvom iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoj iz prve alineje 24. člena te uredbe, pošlje najkasneje do 10. novembra 2011 Predtisk o upravičenosti do podpore za pridelavo cepljenk ali podlag vinske trte. Ko upravičenec podpisani predtisk iz tega odstavka vloži na agencijo, se le-ta šteje za Zahtevek o upravičenosti do podpore za pridelavo cepljenk ali podlag vinske trte.
(3) Zahtevek o upravičenosti do podpore za pridelavo cepljenk ali podlag vinske trte mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti najpozneje do vključno 21. novembra 2011 na naslov Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, ali vložiti osebno v sprejemni pisarni agencije.
(4) Agencija izda odločbe o dodelitvi sredstev do 16. decembra 2011.
(5) Za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer pri pridelavi sadilnega materiala v vinogradništvu se določbe od 27. do 34. člena te uredbe ne uporabljajo.

Določbe od 28. do 34. člena te uredbe se uporabljajo za Ukrep I, II, IV in V.

(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo z odprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Obseg sredstev za ukrepe po tej uredbi se v javnem razpisu določi največ do višine sredstev, zagotovljenih na proračunski postavki, ki je namenjena podpori za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje v posameznem proračunskem letu. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede agencija.
(2) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pripravi javne razpise in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani. V okviru javnega razpisa za posamezen ukrep so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih znotraj ukrepa, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev ter se vloge za ta namen ločeno uvrščajo na liste prejetih in popolnih vlog.
(3) Vloge na javni razpis se vlagajo peti dan po objavi javnega razpisa vse do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani ministrstva.

(1) Vloge za javni razpis je potrebno poslati priporočeno po pošti ali oddati na vložišču agencije.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo priporočeno po pošti, jo mora poslati na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, p.p. 189, 1000 Ljubljana, do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog za posamezen ukrep, ki se objavi na spletni strani agencije.
(3) Vlogo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v pisni obliki na obrazcu, ki je dostopen na agenciji in objavljen na spletni strani agencije. Sestavni deli vloge morajo biti speti v mapi, oštevilčeni po zaporedni številki od skupnega števila vloženih strani in priložen jim mora biti natančen seznam vstavljene dokumentacije, podpisan s strani vlagatelja. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na pošti, označen s strani pošte, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo ter se vrnejo vlagateljem v originalnih ovojnicah.
(4) Agencija odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep. V primeru, da ima dvoje ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa (ura, minuta) oddaje vloge, agencija izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih popolnih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj vloge, ki je predmet žrebanja. O datumu in času žrebanja agencija obvesti vlagatelje vlog, ki so predmet žrebanja (vabljeni vlagatelji), pisno. Tričlansko komisijo, ki opravi žrebanje, in predsednika komisije imenuje predstojnik agencije izmed oseb, zaposlenih na agenciji.
(5) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih agencije. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se overijo z žigom agencije. Listki z evidenčnimi številkami vlog se zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vabljenih vlagateljev in komisije. Žrebanje poteka tako, da predsednik komisije zaporedoma vleče listke iz škatle in za vsak izžrebani listek glasno prebere evidenčno številko izžrebane vloge, ter jo pokaže na žrebanju prisotnim osebam. Navedeno ponavlja, dokler ne izžreba vseh listkov.
(6) Če je na ovojnici označen samo datum, ni pa označen čas (ura, minuta) oddaje, se za to vlogo smatra, da je bila oddana zadnjo minuto na označen datum (23 ura in 59 minut).
(7) Sredstva se razdelijo največ do razpoložljivega zneska in po listi popolnih vlog v skladu s četrtim, petim in prejšnjim odstavkom tega člena.
(8) O žrebanju se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo na žrebanju prisotne osebe.

(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava agencija.
(2) Po odprtju vloge se preveri njena popolnost.
(3) Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec liste popolnih vlog v skladu s prejšnjim členom.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka poziv k dopolnitvi vloge zaradi številk uradnih dokumentov ali evidenc ne vpliva na vrstni red prejetih vlog.

(1) Preverjanje izpolnjevanja pogojev vloge se izvede po vrstnem redu uvrstitve na listo prejetih vlog.
(2) O izpolnjevanju pogojev odloči agencija z odločbo o pravici do sredstev.
(3) Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja. V nasprotnem primeru se vloga zavrne.

Višina sredstev za posamezen ukrep se v skladu z določbo prvega odstavka 28. člena te uredbe določi z javnim razpisom.

(1) Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kakršnega navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Sredstva se ne dodelijo za izvajanje ukrepov zunaj Republike Slovenije.

Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije ter omogočiti kontrolo na kraju samem agenciji, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.

(1) Agencija mora še pred odobritvijo pomoči predhodno preveriti višino že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca v centralni evidenci pomoči de minimis za kmetijstvo, ki jo vodi ministrstvo.
(2) Agencija mora v roku 15 dni po dodelitvi pomoči de minimis poročati o izplačilu pomoči ministrstvu na obrazcu in na način, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

Postopki, začeti po določbah Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 71/08, 34/09, 77/09, 25/10 in 72/10), se dokončajo v skladu z Uredbo o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 71/08, 34/09, 77/09, 25/10 in 72/10).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 71/08, 34/09, 77/09, 25/10 in 72/10), uporablja pa se še za dokončanje postopkov, začetih na njeni podlagi.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.