Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. oktobra 2011.

V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11) se v 2. členu 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
»1. Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 120),
2. Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 120),«.
V 6. točki se besedilo »5. 5. 2001« nadomesti z besedilom »5. maja 2001«.

Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate,
2. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe,
3. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor,
4. ZPPDFT je zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
5. ZTFI je zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov,
6. ZISDU-1 je zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor,
9. ZPlaSS je zakon, ki ureja plačilne storitve in sisteme.«.
V drugem odstavku se pika na koncu 2. točke nadomesti z vejico.
Za 2. točko se dodata novi 3. in 4. točka, ki se glasita:
»3. Uredba 1092/2010/EU je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 1),
4. Uredba 1093/2010/EU je Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 12).«.

Tretji odstavek 13. člena se spremeni tako, da glasi:
»(3) Pojem »kreditna institucija« je uporabljen kot skupni pojem za banko in hranilnico.«.

Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Evropski bančni organ je Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Evropski odbor za sistemska tveganja je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo 1092/2010/EU.«.

Peti odstavek 111. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke.«.

Za devetim odstavkom 120. člena se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) Relistinjenje je listinjenje, pri katerem se tveganje, povezano s skupino osnovnih izpostavljenosti, razdeli na segmente kreditnega tveganja in pri katerem je vsaj ena osnovna izpostavljenost pozicija v drugem listinjenju.
(11) Pozicija v relistinjenju je izpostavljenost v relistinjenju.«.

V prvem odstavku 136. člena se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:
»2. glede postavk trgovalne knjige kapitalske zahteve za ta tržna tveganja:
– za pozicijsko tveganje,
– za kreditno tveganje nasprotne stranke,
– če banka preseže omejitve največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja: za tveganje preseganja teh omejitev,
3. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za ta tržna tveganja:
– za tveganje poravnave,
– za valutno tveganje in
– za tveganje spremembe cen blaga,«.

Drugi odstavek 194. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Banka Slovenije pri določitvi obveznosti poročanja o izračunih iz 1. do 4. točke 193. člena tega zakona upošteva značilnosti, obseg in zapletenost poslov, ki jih opravlja banka, ter obliko, pogostost in roke poročanja, določene v izvedbenih tehničnih standardih, ki so izdani skladno s 15. členom Uredbe 1093/2010/EU.«.

V prvem odstavku 195. člena se v 4. točki beseda »razrešitvi« nadomesti z besedo »odpoklicu«.

V prvem odstavku 207. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka razkrije informacije, ki javnosti omogočajo oceno profila tveganosti banke, zlasti pa informacije:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Banka oblikuje jasno politiko za izpolnjevanje zahtev glede razkritij iz prvega odstavka tega člena ter vzpostavi in uresničuje politiko za ocenjevanje ustreznosti teh razkritij, ki obsega tudi presojo in preverjanje ustreznosti vsebine in pogostosti teh razkritij, tako da so zagotovljene informacije primerna podlaga za celovito oceno profila tveganosti banke. Če banka presodi, da razkritja iz prvega odstavka tega člena za ta namen ne zadoščajo, razkrije še druge bistvene informacije, ki so potrebne za celovito oceno profila tveganosti banke, razen zaupnih informacij in tistih, ki so poslovna skrivnost.«.

Četrti odstavek 223. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Banka Slovenije sodeluje pri dejavnostih Evropskega bančnega organa zaradi približevanja nadzorniških metodologij in praks. Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti upošteva smernice in druga priporočila Evropskega bančnega organa oziroma, če jih ne upošteva, to obrazloži.«.

Četrti odstavek 228. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z Evropskim bančnim organom, Evropskim odborom za sistemska tveganja, drugimi nadzornimi organi ali organi, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge.«.

V 230.a členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(sodelovanje z nadzornimi organi držav članic in z Evropskim bančnim organom)«.
V prvem odstavku se napovedni stavek in 1. točka spremenita tako, da se glasita:
»(1) Banka Slovenije sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic zlasti z izmenjavo informacij, ki so ključne ali pomembne za izvajanje njihovih nalog nadzora. Za uresničitev tega namena Banka Slovenije drugemu nadzornemu organu:
1. na njegovo zahtevo predloži vse informacije, ki so pomembne za izvajanje njegovih nalog nadzora,«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem nalog nadzora nad bankami po tem in drugih zakonih sodeluje z Evropskim bančnim organom in mu v skladu z določbami 35. člena Uredbe 1093/2010/EU predloži vse informacije, potrebne za izvajanje njegovih nalog.
(6) Če nadzorni organ druge države članice Banki Slovenije ne predloži ključnih informacij za izvajanje nadzora nad bankami ali če zavrne zahtevo Banke Slovenije za sodelovanje, zlasti glede izmenjave pomembnih informacij v zvezi z opravljanjem nadzora nad bankami, oziroma če se na takšno zahtevo Banke Slovenije ne odzove v razumnem roku, lahko slednja o tem obvesti Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.«.

V prvem odstavku 231. člena se 12. točka spremeni tako, da se glasi:
»12. Evropskemu bančnemu organu, v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1093/2010/EU ter«.
Za 12. točko se doda nova 13. točka, ki se glasi:
»13. Evropskemu odboru za sistemska tveganja, v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1092/2010/EU.«.

232. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Banka Slovenije obvesti Komisijo in Evropski bančni organ:
1. o pogojih za izdajo dovoljenj za opravljanje bančnih storitev,
2. o zavrnitvi zahteve za predložitev obvestila nadzornemu organu države članice iz 92. člena tega zakona,
3. o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla banki države članice po tretjem odstavku 285. člena tega zakona,
4. o dogovoru o prenosu odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz 288. člena tega zakona,
5. o odvzemu dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in o razlogih za odvzem.
(2) Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ:
1. o izdaji dovoljenj za opravljanje bančnih storitev,
2. o obstoju in vsebini dogovorov iz tretjega in četrtega odstavka 294. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije obvesti Komisijo, Evropski bančni organ in Evropski bančni odbor o vsakem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države v Republiki Sloveniji.
(4) Banka Slovenije obvešča Komisijo, Evropski bančni odbor, Evropski bančni organ oziroma druge organe EU tudi o drugih zadevah, če tako določajo pravila pravnega reda EU.«.

V prvem odstavku 248. člena se v 3. točki beseda »razreši« nadomesti z besedo »odpokliče«.
Za 8. točko se dodata novi 9. in 10. točka, ki se glasita:
»9. naloži banki, da omeji variabilni del prejemkov s primernim odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta, če bi izplačilo tega dela prejemkov ogrozilo ustrezno izpolnjevanje obveznosti ali ciljev glede kapitalske ustreznosti,
10. naloži banki, da vključi čisti in preneseni dobiček v izračun kapitala, če je to potrebno za izboljšanje kapitalske ustreznosti banke,«.
Dosedanja 9. točka postane 11. točka.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V primeru iz 1. ali 3. točke 247. člena tega zakona in v drugih primerih, pri katerih kapital banke ne pokriva tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena, ji lahko Banka Slovenije odredi tudi, da zagotovi dodatni kapital preko obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, če presodi, da z ukrepi iz prvega odstavka tega člena v ustreznem obdobju ni mogoče zagotoviti, da bo ustrezno izboljšala sistem upravljanja oziroma strategije in procese ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Banka Slovenije lahko banki odredi dodatni kapital preko obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona tudi ob upoštevanju:
1. kvantitativnih in kvalitativnih elementov procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz 126. člena tega zakona,
2. sistema upravljanja iz 124. člena tega zakona,
3. ugotovitev preverjanja in ocenjevanja po tretjem odstavku 222. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 250. člena se v 5. točki beseda »razrešil« nadomesti z besedo »odpoklical«.

V prvem odstavku 266. člena se v 4. točki črtata besedi »razrešen ali«.

Prvi odstavek 278. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije sodeluje z nadzornim organom države članice, v kateri banka neposredno ali s podružnico opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za spremljanje poslovanja take banke, zlasti glede njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene vloge, omejitve glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov ter sistema notranjih kontrol.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če nadzorni organ iz prvega odstavka tega člena zavrne zahtevo Banke Slovenije za sodelovanje, zlasti po izmenjavi informacij, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za spremljanje poslovanja take banke, oziroma če se na takšno zahtevo Banke Slovenije ne odzove v razumnem roku, lahko slednja o tem obvesti Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Nadzorni organ države članice, v kateri banka prek podružnice opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, lahko vloži pri Banki Slovenije zahtevo za opredelitev te podružnice kot pomembne po kriterijih iz četrtega odstavka 283. člena tega zakona. Banka Slovenije si mora z nadzornim organom, ki je vložil zahtevo, prizadevati za sprejem skupne odločitve o opredelitvi podružnice kot pomembne. Če v dveh mesecih od vložitve zahteve skupna odločitev nadzornih organov ni sprejeta in odločitev o opredelitvi podružnice kot pomembne v naslednjih dveh mesecih sprejme nadzorni organ, ki je vložil zahtevo, je ta odločitev za Banko Slovenije zavezujoča za nadzor pomembne podružnice.«.
Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Banka Slovenije ali nadzorni organ iz tretjega odstavka tega člena lahko ob izteku dvomesečnega obdobja sprejemanja skupne odločitve o opredelitvi podružnice kot pomembne, oziroma v vsakem primeru pred njenim sprejetjem, predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o opredelitvi podružnice kot pomembne, mora Banka Slovenije to odločitev upoštevati. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve zahteve, mora Banka Slovenije upoštevati odločitev o opredelitvi podružnice kot pomembne, sprejeto v skladu s tretjim odstavkom tega člena v nadzornem organu, ki je vložil zahtevo za opredelitev podružnice kot pomembne.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Banka Slovenije mora nadzornemu organu države članice, v kateri je podružnica banke, ki je po tretjem odstavku tega člena opredeljena kot pomembna, zagotoviti vse informacije iz 3. in 4. točke drugega odstavka 295. člena tega zakona in izvajati aktivnosti iz 3. točke prvega odstavka 290. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 283. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije sodeluje z nadzornim organom države članice sedeža banke, ki v Republiki Sloveniji neposredno ali s podružnico opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za opravljanje nadzora oziroma spremljanje poslovanja take banke, predvsem glede njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene vloge, omejitve glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov in sistema notranjih kontrol.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če nadzorni organ iz prvega odstavka tega člena zavrne zahtevo Banke Slovenije za sodelovanje, zlasti po izmenjavi informacij, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za spremljanje poslovanja take banke, oziroma če se na takšno zahtevo Banke Slovenije ne odzove v razumnem roku, lahko slednja o tem obvesti Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Dosedanja četrti in peti odstavek, ki postaneta peti in šesti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»(5) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi nadzornimi organi iz tretjega odstavka tega člena prizadevati za sprejem skupne odločitve o opredelitvi podružnice kot pomembne.
(6) Če v dveh mesecih od vložitve zahteve za opredelitev podružnice kot pomembne skupna odločitev nadzornih organov ni sprejeta, mora Banka Slovenije v naslednjih dveh mesecih sama odločiti o opredelitvi podružnice kot pomembne in odločitev posredovati udeleženim nadzornim organom iz tretjega odstavka tega člena. Obrazložena odločitev vsebuje tudi stališča Banke Slovenije do stališč in pomislekov drugih nadzornih organov.«.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če Banka Slovenije, nadzorni organ ali konsolidacijski nadzorni organ iz tretjega odstavka tega člena ob izteku dvomesečnega obdobja sprejemanja skupne odločitve iz tretjega odstavka tega člena, oziroma v vsakem primeru pred njenim sprejetjem, predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU, Banka Slovenije prekine postopek odločanja o tej zadevi do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o opredelitvi podružnice kot pomembne, je odločitev zavezujoča. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve zahteve, Banka Slovenije odloči o opredelitvi podružnice kot pomembne v skladu s šestim odstavkom tega člena.«.
Dosedanji šesti odstavek postane osmi odstavek.

Šesti odstavek 285. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) V primeru iz petega odstavka tega člena Banka Slovenije o prepovedi opravljanja bančnih storitev obvesti Evropski bančni organ, nadzorni organ države članice sedeža banke in Komisijo takoj, ko je to mogoče.«.

V 290. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da drugi nadzorni organi, vključeni v nadzor na konsolidirani podlagi, ne izvajajo svojih nalog nadzora v obsegu iz prvega odstavka tega člena ali če z njo ne sodelujejo v obsegu, ki je potreben za ustrezno opravljanje nalog nadzora iz prvega odstavka tega člena, lahko o tem obvesti Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.
(3) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen organ druge države članice in Banka Slovenije ugotovi, da ta organ ne opravlja ustrezno nalog nadzora na konsolidirani podlagi, lahko Banka Slovenije o tem obvesti Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.«.

Za petim odstavkom 291. člena se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Banka Slovenije ali kateri koli drug nadzorni organ, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, lahko ob izteku šestmesečnega obdobja sprejemanja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena, oziroma v vsakem primeru pred njenim sprejetjem, predloži zahtevo Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.
(7) Če je vložena zahteva iz šestega odstavka tega člena, Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ prekine postopek odločanja o zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o zahtevi za izdajo dovoljenja, je odločitev zavezujoča. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve zahteve, Banka Slovenije odloči o zahtevi za dovoljenje v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(8) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice in če pri morebitni zahtevi iz šestega odstavka tega člena Evropski bančni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o zahtevi za izdajo dovoljenja, udeleženi nadzorni organi to odločitev upoštevajo. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o zahtevi iz šestega odstavka tega člena v enem mesecu od vložitve zahteve, konsolidacijski nadzorni organ sam odloči o zahtevi za dovoljenje.«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek, ki postaneta deveti in deseti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»(9) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice in je ta organ na podlagi tretjega, četrtega ali osmega odstavka tega člena sprejel odločitev o izdaji enega od dovoljenj iz prvega odstavka tega člena, Banka Slovenije po uradni dolžnosti izda podrejeni banki dovoljenje z vsebino odločitve tega nadzornega organa.
(10) Banka Slovenije izda podrejeni banki dovoljenje iz devetega odstavka tega člena, ko slednja izpolni vse zahteve, ki izhajajo iz vsebine odločitve nadzornega organa države članice iz devetega odstavka tega člena.«.

Peti odstavek 291.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Banka Slovenije se na zahtevo sodelujočega nadzornega organa ali na lastno pobudo posvetuje z Evropskim bančnim organom, mnenje katerega upošteva ali pa obrazloži vsako pomembno odstopanje.«.
Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Banka Slovenije ali kateri koli drug nadzorni organ, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, lahko ob izteku štirimesečnega obdobja sprejemanja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena, oziroma v vsakem primeru pred njenim sprejetjem, predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.
(9) Če je vložena zahteva iz osmega odstavka tega člena, Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ prekine postopek odločanja o oceni ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka tega člena do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU sprejme svojo odločitev o zadevi, Banka Slovenije to odločitev upošteva. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od vložitve zahteve, Banka Slovenije odloči o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno na konsolidirani podlagi v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(10) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice in če ob morebitni zahtevi iz osmega odstavka tega člena Evropski bančni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o tej zadevi, udeleženi nadzorni organi to odločitev upoštevajo. Če Evropski bančni organ ne odloči o zahtevi iz osmega odstavka tega člena v enem mesecu od vložitve zahteve, konsolidacijski nadzorni organ sam odloči o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno na konsolidirani podlagi.
(11) V primeru iz desetega odstavka tega člena Banka Slovenije prekine postopek odločanja o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno za banko ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o tej oceni, mora Banka Slovenije to odločitev upoštevati. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od vložitve zahteve, Banka Slovenije odloči o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno za banko ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine v skladu s sedmim odstavkom tega člena.«.
Dosedanji osmi odstavek se črta.
Dosedanja deveti in deseti odstavek, ki postaneta dvanajsti in trinajsti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»(12) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ skupno odločitev iz prvega odstavka tega člena ter odločitev iz šestega in devetega odstavka tega člena posodobi enkrat na leto. Ti oceni posodobi tudi, kadar nadzorni organ, pristojen za nadzor podrejenih družb nadrejene banke EU ali nadrejenega finančnega holdinga EU, pri Banki Slovenije kot konsolidacijskem nadzornem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev ocene ustreznega notranjega kapitala v zvezi z zahtevano ravnijo kapitala nad minimalno. V primeru iz prejšnjega stavka lahko posodobitev ocene temelji na dvostranskem dogovoru med Banko Slovenije in nadzornim organom, ki je vložil zahtevo.
(13) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice, lahko Banka Slovenije pri tem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev ocene ustreznega notranjega kapitala v zvezi z zahtevano ravnijo kapitala nad minimalno iz drugega odstavka 248. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 292. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ob nastopu izrednih finančnih razmer, vključno z razmerami iz 18. člena Uredbe 1093/2010/EU, ali ob neugodnem razvoju na finančnih trgih, ki bi lahko ogrozil likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici družb ali pomembnih podružnic iz tretjega odstavka 278. člena tega zakona, vključenih v to skupino, Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ takoj, ko je mogoče, pošlje obvestilo in informacije o tem Evropskemu bančnemu organu, Evropskemu odboru za sistemska tveganja, nadzornim organom držav članic, udeleženim pri nadzoru te skupine, in naslednjim organom vsake od teh držav članic:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ za nadzor bančne skupine na konsolidirani podlagi pristojen nadzorni organ druge države članice, Banka Slovenije ob nastopu izrednih finančnih razmer iz prvega odstavka tega člena takoj, ko je mogoče, o tem obvesti druge nadzorne organe držav članic, ki so udeleženi pri nadzoru te bančne skupine na konsolidirani podlagi ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine, in Evropski bančni organ.«.

Tretji in četrti odstavek 294. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Banka Slovenije lahko v skladu z 28. členom Uredbe 1093/2010/EU na podlagi dvostranskega dogovora prenese pristojnost in odgovornosti za nadzor nad podrejeno banko nadzornemu organu, ki je izdal dovoljenje in nadzoruje nadrejeno banko, tako da slednja prevzame odgovornost za nadzor te podrejene banke.
(4) Če je Banka Slovenije izdala dovoljenje in nadzoruje nadrejeno banko, lahko v skladu z 28. členom Uredbe 1093/2010/EU na podlagi dvostranskega dogovora z nadzornim organom, ki je izdal dovoljenje in je odgovoren za nadzor nad podrejeno družbo, prevzame pristojnost in odgovornosti za nadzor podrejene družbe.«.

294.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ na podlagi pisnega dogovora iz 294. člena tega zakona z udeleženimi nadzornimi organi ustanovi kolegij nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: kolegij) zaradi učinkovitega sodelovanja pri izvajanju nalog iz 290., 291., 291.a in 292. člena tega zakona.
(2) Kolegij nadzornih organov zagotavlja konsolidacijskemu nadzornemu organu in drugim udeleženim nadzornim organom, vključno z Evropskim bančnim organom, okvir za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti, zlasti za:
1. izmenjavo informacij med člani kolegija, vključno z Evropskim bančnim organom, v skladu z 21. členom Uredbe 1093/2010/EU,
2. pripravo dogovorov o prenosu pristojnosti in odgovornosti med člani kolegija,
3. določanje načrta pregledov poslovanja družb v bančni skupini na podlagi ocene tveganosti te bančne skupine,
4. preprečevanje in odpravljanje podvajanja nadzorniških zahtev, vključno z zahtevami po informacijah iz 293. člena in tretjega odstavka 295. člena tega zakona za povečanje učinkovitosti nadzora,
5. dosledno uporabo zahtev glede varnega in skrbnega poslovanja oseb v bančni skupini, brez poseganja v opcije in diskrecije, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti, ter
6. izvajanje nalog iz 3. točke prvega odstavka 290. člena tega zakona ob upoštevanju dela drugih forumov, ki bi bili lahko ustanovljeni za ta namen.
(3) V kolegiju lahko sodelujejo nadzorni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb nadrejene banke EU ali nadrejenega finančnega holdinga EU, in pristojni organi države članice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz 278. člena tega zakona, Evropski bančni organ in po potrebi centralne banke ali nadzorni organi tretjih držav (člani kolegija), če zanje velja obveznost varovanja zaupnih informacij, enakovredna obveznosti iz poglavja 7.2 tega zakona.
(4) Kolegij iz prvega odstavka tega člena vodi Banka Slovenije. Slednja v zvezi s tem izvaja zlasti te dejavnosti:
1. odloča o udeležbi članov kolegija na posameznem sestanku in pri dejavnostih kolegija;
2. obvešča člane kolegija o sestankih in pomembnejših zadevah, ki bodo obravnavane, ter o odločitvah, sprejetih na sestankih kolegija, in izvedenih dejavnostih;
3. obvešča Evropski bančni organ o dejavnosti kolegija, tudi v izrednih finančnih razmerah, in mu predloži informacije, pomembne za približevanje nadzorniških praks.
(5) Banka Slovenije pri vodenju kolegija upošteva mogoč vpliv sprejetih odločitev na izvajanje nadzora drugih udeleženih nadzornih organov, zlasti vpliv na stabilnost finančnega sistema v državah članicah teh nadzornih organov, še posebno v izrednih finančnih razmerah, poleg tega pa upošteva izvajanje obveznosti iz petega odstavka 278. člena tega zakona.
(6) Ustanovitev in delovanje kolegija ne vplivata na pristojnosti in odgovornosti Banke Slovenije po tem zakonu.
(7) Če je za ustanovitev kolegija nadzornih organov kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice, Banka Slovenije sodeluje v tem kolegiju na podlagi pisnega dogovora iz 294. člena tega zakona.«.

Za tretjim odstavkom 295. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je za nadzor na konsolidirani podlagi nadrejene banke EU ali banke, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding EU, pristojen nadzorni organ druge države članice in če ta nadzorni organ Banki Slovenije ne zagotovi vseh pomembnih informacij iz drugega odstavka tega člena oziroma se na zahtevo po zagotovitvi teh informacij ne odzove v razumnem roku, lahko Banka Slovenije o tem obvesti Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.«.

Besedilo 303. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Banka Slovenije oblikuje sezname nadrejenih finančnih holdingov Republike Slovenije ter jih pošlje nadzornim organom drugih držav članic, Evropskemu bančnemu organu in Komisiji.«.

V drugem odstavku 306. člena se besedilo »Evropskim bančnim odborom« nadomesti z besedilom »Evropskim bančnim organom«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) O nadzornih postopkih in ukrepih iz tretjega odstavka tega člena Banka Slovenije obvesti druge nadzorne organe držav članic, ki so vključeni v nadzor, Evropski bančni organ in Komisijo.«.

Enajsti odstavek 310. člena se črta.
V dosedanjem dvanajstem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se besedilo »Vloge skupin vlagateljev« nadomesti z besedilom »Vloge osebe ali skupine vlagateljev«.

310.a člen se črta.

V prvem odstavku 313. člena se za besedo »eurov« vejica nadomesti s piko besedilo »nad tem zneskom pa do 31. decembra 2010 Republika Slovenija, na način, določen z zakonom.« pa se črta.
Četrti odstavek se črta.

V drugem odstavku 315. člena se besedilo »banka prevzemnica« nadomesti z besedilom »banka, ki bo prevzela posle banke v stečaju v zvezi z izplačilom zajamčenih vlog (v nadaljnjem besedilu: banka prevzemnica)«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Zaradi izplačila zajamčenih vlog Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve omogoči banki prevzemnici brezplačen dostop do podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve.
(6) Banka prevzemnica sme podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb iz petega odstavka tega člena uporabiti samo za namen izplačila zajamčenih vlog.«.

V prvem odstavku 321. člena se besedilo »banko, ki bo prevzela posle banke v stečaju v zvezi z izplačilom zajamčenih vlog (v nadaljnjem besedilu: banka prevzemnica)« nadomesti z besedno zvezo »banko prevzemnico«.

(1) Kapital banke, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov oziroma ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja napredni pristop, mora poleg doseganja minimalnega kapitala v skladu s 136. členom zakona v letu 2011 dosegati najmanj 80 odstotkov minimalnega kapitala banke, izračunanega v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko banka, ki od 1. 1. 2010 za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov oziroma napredni pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, pri izračunu minimalnega kapitala iz 136. člena zakona upošteva 139. do 142. člen oziroma 160. ali 161. člen zakona, in sicer do največ 80 odstotkov tega zneska.

Banka Slovenije uskladi predpise z določbami tega zakona v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi.

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 31. decembra 2011.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se 8. člen tega zakona začne uporabljati 31. decembra 2012.
(3) Do začetka uporabe določb tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11).