Na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP; Uradni list RS, št. 50/06 – UPB-2, 9/10 in 60/11) in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) je Državni svet Republike Slovenije na 41. seji dne 12. 10. 2011 sprejel

S tem sklepom se v Državnem svetu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) ureja ravnanje s tajnimi podatki in njihovo varovanje.

Po tem sklepu se morajo ravnati državni svetniki in uslužbenci Državnega sveta.
Vsak, ki se seznani s tajnimi podatki, je osebno odgovoren za ustrezno ravnanje s temi podatki oziroma za njihovo varovanje.

Tajni podatki lahko nastanejo v Državnem svetu ali pa jih Državni svet kot tajne prejme od drugega državnega organa oziroma tuje države ali mednarodne organizacije.
Podatki, ki nastanejo v Državnem svetu, se lahko določijo kot tajni samo v tistih zadevah, ki jih določa zakon.
Državni svet tajnim podatkom, ki jih prejme od drugega državnega organa, ne sme spreminjati stopnje tajnosti.
Tajni podatki, ki jih Državni svet prejme od tuje države ali mednarodne organizacije, praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali mednarodni organizaciji, ali pa se označijo na način, določen z zakonom, pri čemer morajo biti stopnje tajnosti primerljive in morajo zagotavljati enakovredno varovanje.

Na podlagi zakona določi podatek kot tajni: predsednik Državnega sveta, sekretar Državnega sveta, predsedniki delovnih teles in osebe, zaposlene v Državnem svetu, ki jih je za to pisno pooblasti predstojnik tega organa.
Stopnja tajnosti podatka se določi že ob njegovem nastajanju. Stopnja tajnosti se določi na podlagi pisne ocene možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit. Pisna ocena se shrani kot priloga k dokumentu, kateremu je bila določena stopnja tajnosti. Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti podatka.
Pisno oceno iz prejšnjega odstavka s predlogom za določitev ustrezne stopnje tajnosti lahko pripravijo tudi uslužbenci na uradniških delovnih mestih, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje.
Vsi funkcionarji oziroma vsi zaposleni v Državnem svetu so dolžni v okviru svojih delovnih nalog oziroma pristojnosti presojati varnostni pomen podatkov in predlagati pooblaščenim osebam določitev teh podatkov za tajne, če menijo, da je to potrebno.

Državni svetniki imajo pri opravljanju svoje funkcije pravico do dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop.
Uslužbenci Državnega sveta imajo pravico do dostopa do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti INTERNO brez dovoljenja za dostop, ko podpišejo izjavo, da so seznanjeni s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov. Za dostop do tajnih podatkov z višjo stopnjo tajnosti morajo pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnih organov.

Pravico dostopa do tajnih podatkov, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena tega sklepa, imajo samo tiste osebe, ki se morajo s takimi podatki seznaniti zaradi opravljanja svoje funkcije ali delovnih nalog.
Kadar se želijo državni svetniki zaradi opravljanja svoje funkcije ali delovnih nalog seznaniti s tajnimi podatki, ki se hranijo v Državnem svetu, o tem pisno seznanijo predsednika Državnega sveta in sekretarja Državnega sveta, ki jim omogočita vpogled v tajne podatke na način, ki ustreza stopnji tajnosti zahtevanih podatkov.
Sekretar Državnega sveta dodeli delovne naloge s tajnimi podatki uslužbencem, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, če se morajo le-ti v okviru svojih delovnih nalog seznaniti s tajnimi podatki, ki se hranijo v Državnem svetu.
Za tajne podatke, ki so nastali v delovnih telesih v tekočem mandatu, je v zadevah iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristojen predsednik posameznega delovnega telesa.

Za označevanje, obdelovanje, hranjenje, prenos, razmnoževanje, evidentiranje, uničevanje in arhiviranje tajnih podatkov se uporabljajo podzakonski predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki.

V skladu s predpisi iz prejšnjega člena tega sklepa se:
– za varnostno območje II. stopnje štejejo tisti delovni prostori, v katerih se hranijo tajni podatki z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti in so opremljeni z alarmno napravo na vhodnih vratih ter z blagajnami z vgrajeno elektronsko ključavnico in protivlomnim sistemom javljanja, pri čemer sam vstop in gibanje v teh prostorih ne omogoča neposrednega dostopa do tajnih podatkov,
– za varnostno območje I. stopnje šteje prostor, kjer že sam vstop v prostor omogoča tudi dostop do tajnih podatkov; to je prostor, v katerem se hrani arhivsko gradivo Državnega sveta oziroma drug prostor, ki je določen za obdelavo ali hranjenje tajnih podatkov z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti.
V varnostno območje II. stopnje lahko vstopajo osebe, ki se morajo seznaniti s tajnimi podatki oziroma ki so vabljene na sejo.
V varnostno območje I. stopnje lahko vstopajo tam zaposlene osebe oziroma druge osebe, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO ali višje stopnje, če izkažejo upravičen interes za vstop. Taka oseba mora predhodno obvestiti sekretarja ali osebo, ki jo je pooblastil, o nameravanem vstopu drugih oseb v to območje. Sekretar oziroma oseba, ki jo za to pisno pooblasti, osebi za vstop v varnostno območje I. stopnje izda posebno dovoljenje.

V primeru, ko se na seji Državnega sveta ali njegovega delovnega telesa obravnava gradivo z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, mora predsedujoči v sodelovanju s sekretarjem Državnega sveta pred sejo določiti primeren prostor, kjer se bodo državni svetniki seznanili z gradivom.
Če je gradivo, označeno kot ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, razdeljeno državnim svetnikom med sejo, predsedujoči v sodelovanju s sekretarjem Državnega sveta zagotovi, da se gradivo takoj po seji ponovno zbere in shrani v prostoru, določenem za hranjenje takega gradiva.

Kadar se gradiva s tajnimi podatki obravnavajo na seji Državnega sveta ali seji delovnega telesa, se seje v skladu z določbami Poslovnika Državnega sveta zaprejo za javnost.
V prostor, kjer poteka seja, na kateri se obravnava gradivo z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, ni dovoljeno vnašati kakršnihkoli mehanskih ali elektronskih naprav.
Poleg državnih svetnikov so na seji iz prvega odstavka tega člena lahko navzoče samo osebe, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje in pooblaščene osebe za vodenje in izvajanje postopkov v zvezi s tajnimi podatki.
Seje (avdio in video snemanje, pisanje magnetogramov ipd.) se izvedejo ob dogovorjeni strokovno-tehnični podpori Državnega zbora.

Dokumentov z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti ni dovoljeno odnašati iz prostorov Državnega sveta. V primerih, ko je nujno potrebno zaradi opravljanja delovnih nalog državnega svetnika, to lahko dovoli predsednik Državnega sveta, ki hkrati določi pogoje za prenos tajnega gradiva, ki mora biti stalnim nadzorom.

Državni svet z Državnim zborom sklene sporazum, s katerim podpisnika določita načine in postopke pri upravljanju s tajnimi podatki v prostorih poslovanja obeh organov.

Organizacijske, fizične in tehnične ukrepe ter postopke za varovanje tajnih podatkov glede na stopnjo tajnosti in oceno ogroženosti, določi sekretar Državnega sveta z načrtom varovanja.
Z organizacijskimi ukrepi se določijo splošni varnostni ukrepi, varovanje oseb, ki imajo dostop do tajnih podatkov, ravnanja pri pripravi, dajanju, dostopu in uničenju tajnih podatkov, s fizičnimi in tehničnimi ukrepi pa se določi način varovanja ter tehnične in druge naprave za varovanje prostorov, kjer se hranijo tajni podatki.

Za notranji nadzor nad izvajanjem tega sklepa je odgovoren sekretar Državnega sveta.
Za druge strokovne in tehnične naloge glede določanja stopnje tajnosti podatkov ter vodenja in izvajanja postopkov v zvezi s tajnimi podatki sekretar pooblasti uslužbenca (enega ali več) Državnega sveta.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.