Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. oktobra 2011.

Ta zakon ureja vrednotenje izobraževanja in določa organ za vrednotenje izobraževanja. Zakon ureja tudi postopek, merila in določa organ priznavanja tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, razen za vključevanje šoloobveznih otrok s tujimi listinami o izobraževanju v osnovnošolsko izobraževanje.

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– ENIC-NARIC sta mreži informacijskih centrov, ki se na nacionalni ravni ukvarjajo s priznavanjem izobraževanja, pri čemer mreža ENIC (European Network of Information Centres) povezuje informacijske centre držav, vključenih v Svet Evrope in UNESCO/CEPES, mreža NARIC (National Academic Recognition Information Centres) pa deluje na pobudo Evropske komisije in jo sestavljajo informacijski centri držav članic Evropske unije in nekaterih drugih držav;
– izobraževalna institucija je šola oziroma druga vzgojno-izobraževalna organizacija, visokošolski zavod oziroma druga institucija, ki jo pristojni organi države izvora izobraževanja priznavajo kot izobraževalno institucijo, ki spada v njen šolski sistem po posameznih vrstah izobraževanja;
– listina o izobraževanju je spričevalo, diploma ali druga listina, s katero imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) izkazuje opravljeno izobraževanje, ki ga pristojni organ države izvora listine o izobraževanju priznava kot izobraževanje, ki je del njenega šolskega sistema; listina o izobraževanju je lahko listina o v celoti opravljenem izobraževanju ali listina o deloma opravljenem izobraževanju;
– listina o deloma opravljenem izobraževanju je listina, s katero imetnik izkazuje opravljen del izobraževalnega programa za pridobitev listine o v celoti opravljenem izobraževanju oziroma pridobljenih študijskih kreditnih točkah, opravljenih razredih, letnikih, semestrih, izpitih, modulih po tem programu;
– listina o v celoti opravljenem izobraževanju je listina, s katero imetnik izkazuje uspešno zaključen izobraževalni program;
– področje oziroma smer izobraževanja so učne oziroma študijske vsebine, ki se navezujejo na posamezno stroko, znanstveno ali umetniško disciplino oziroma njen del in ki strokovno ali splošnoizobraževalno opredeljujejo program izobraževanja, in sta razvidna iz listin o izobraževanju;
– priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: priznavanje izobraževanja) je postopek, v katerem se na podlagi v tujini opravljenega izobraževanja odloči o posameznikovi pravici do prijave in obravnave v postopkih zaradi nadaljevanja izobraževanja na izobraževalnih institucijah v Republiki Sloveniji;
– status izobraževalne institucije in izobraževalnega programa je akreditacija oziroma drug izid postopka, s katerim država izvora listine o izobraževanju vrednoti kakovost izobraževalne institucije in izobraževalnega programa, tako da ugotavlja izpolnjevanje minimalnih standardov kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja v skladu z nacionalno zakonodajo. V primeru transnacionalnega izobraževanja, ki se nanaša na vse oblike in načine izobraževanja, pri katerem se javno veljavni izobraževalni program v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi, kot je sedež nosilca izobraževalnega programa, pa poleg navedenega predstavlja tudi informacijo o izvajanju v državi oziroma državah, v katerih se izobraževanje izvaja;
– tuja listina o izobraževanju je listina o izobraževanju, s katero imetnik listine izkazuje uspešno opravljeno v celoti ali deloma opravljeno tuje izobraževanje;
– vrednotenje izobraževanja je postopek, v katerem se o opravljenem izobraževanju, ki se izkazuje z listino o izobraževanju, izda mnenje o različnih elementih izobraževanja, določenih v 8. členu tega zakona;
– vrsta izobraževanja je primarno, sekundarno oziroma terciarno izobraževanje v skladu s sistemom izobraževanja države izvora listine o izobraževanju.

Določbe tega zakona se pri vrednotenju izobraževanja in v postopku priznavanja izobraževanja smiselno uporabljajo tudi v primeru dvostranskih mednarodnih sporazumov, sklenjenih med Republiko Slovenijo in drugo državo, za priznavanje izobraževanja in listin, ki so predmet teh sporazumov.

(1) Organ vrednotenja izobraževanja je ENIC-NARIC center, ki je v skladu z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Uradni list RS, – Mednarodne pogodbe, št. 14/99) nacionalni informacijski center in deluje v okviru ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo.
(2) ENIC-NARIC center zbira in posreduje informacije o slovenskem in tujih sistemih izobraževanja ter je vključen v mrežo nacionalnih ENIC-NARIC centrov.
(3) ENIC-NARIC center uporablja svoj žig.

(1) Predmet vrednotenja izobraževanja je izobraževanje, ki se dokazuje z listino o v celoti opravljenem izobraževanju, in sicer s:
– tujo listino o izobraževanju,
– slovensko listino o izobraževanju,
– listino o izobraževanju, izdano pred 25. junijem 1991 v nekdanjih republikah Socialistične federativne republike Jugoslavije, ali dvojnikom listine o izobraževanju, iz katere je razvidno, da je bil izvirnik listine izdan pred 25. junijem 1991.
(2) Izobraževalna institucija lahko v postopkih priznavanja izobraževanja zaprosi za vrednotenje tuje listine o v celoti opravljenem izobraževanju oziroma o deloma opravljenem izobraževanju.
(3) Predmet vrednotenja izobraževanja ni izobraževanje, ki se izkazuje z listino o v celoti opravljenem izobraževanju na terciarnem izobraževanju, če traja manj kot en semester oziroma pol leta, oziroma je ovrednoteno z manj kot 30 kreditnimi točkami po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu ECTS.
(4) Predmet vrednotenja izobraževanja ni izobraževanje, ki se izkazuje z dokazili o zaključenih jezikovnih, računalniških in drugih tečajih, strokovnih izpitih, poklicnih kvalifikacijah ter drugih poklicnih in strokovnih usposabljanjih.

V postopku vrednotenja izobraževanja se izda mnenje, ki je informativno-svetovalne narave.

(1) Za izdajo mnenja iz prejšnjega člena tega zakona lahko pri ENIC-NARIC centru zaprosi prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec), ki je lahko imetnik listine o izobraževanju ali fizična ali pravna oseba, ki predloži soglasje imetnika listine o izobraževanju.
(2) Dokumentacijo, ki jo je treba priložiti vlogi, določi minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za visoko šolstvo.
(3) Če ENIC-NARIC center na podlagi vloge in priložene dokumentacije ter drugih virov informacij ne more izdati mnenja z vsemi elementi, določenimi v 8. členu tega zakona, pozove prosilca k dopolnitvi vloge in določi rok za dopolnitev. Če prosilec vloge ne dopolni oziroma je ne dopolni v celoti, ENIC-NARIC center izda mnenje o tistih elementih izobraževanja, ki so razvidni iz vloge in dokumentacije.
(4) ENIC-NARIC center izda mnenje prosilcu v dveh mesecih od prejema popolne vloge ali od izteka roka za dopolnitev iz prejšnjega odstavka.
(5) Kadar se zahteva vrednotenje izobraževanja iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena ali ko ne gre za izobraževanje, ki se izkazuje z listino o v celoti opravljenem izobraževanju, ENIC-NARIC center vrne dokumentacijo in prosilca z obvestilom seznani, da tovrstno izobraževanje ni predmet vrednotenja v skladu s tem zakonom.
(6) Kadar se zahteva vrednotenje izobraževanja, ki se izkazuje z listino o izobraževanju, ki je že bilo predmet vrednotenja, ENIC-NARIC center prosilca z obvestilom seznani, da izobraževanje ni predmet vrednotenja, razen v primeru, ko prosilec predloži nove informacije v smislu tretje, četrte, pete in šeste alineje 8. člena tega zakona.
(7) Vsi dokumenti v postopku vrednotenja izobraževanja, vključno z izdanim mnenjem, se vročajo prosilcu priporočeno s povratnico.
(8) Kadar se v mnenju ugotovi očitna pisna ali številčna napaka ali pomota, ENIC-NARIC center po uradni dolžnosti ali na predlog prosilca sam ustrezno popravi napako, tako da izda popravljeno, novo mnenje, s katerim nadomesti prejšnje.

Mnenje ENIC-NARIC centra vsebuje naslednje:
– osebno ime imetnika listine o izobraževanju,
– informacije o listini o izobraževanju,
– informacije o statusu izobraževalne institucije in izobraževalnega programa,
– informacije o opravljenem izobraževanju, o področju oziroma smeri izobraževanja in o njegovi umeščenosti v državi izvora,
– informacije o pridobljenem naslovu, nazivu oziroma poimenovanju stopnje izobraževanja ali izobraževalnega programa v državi izvora,
– informacije o pravicah, ki iz izobraževanja izhajajo v državi izvora,
– kratek opis sistema izobraževanja v državi izvora in
– informacije o primerljivosti izobraževanja, ki se dokazuje s tujimi listinami o izobraževanju, s slovenskim izobraževanjem, ki se opravi na podlagi primerjave informacij o tujem izobraževanju iz tega odstavka in informacij o izobraževalnem sistemu v Republiki Sloveniji, ali o primerljivosti izobraževanja, ki se dokazuje z listinami iz druge in tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona, z izobraževanjem, ki poteka v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji glede na vrsto izobraževanja.
(2) Če določenih informacij o posameznih elementih iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti, ENIC-NARIC center v mnenju navede, katerih od zgoraj navedenih elementov ni mogoče podati.

(1) Če se prosilec z izdanim mnenjem ne strinja, lahko pri ENIC-NARIC centru v petnajstih dneh od njegove vročitve poda pisni ugovor z obrazložitvijo in morebitnimi novimi dokazili zoper elemente iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Prosilec lahko vloži pisni ugovor tudi v primeru, da ENIC-NARIC center ne izda mnenja v roku, določenem v četrtem odstavku 7. člena tega zakona.
(3) ENIC-NARIC center lahko v ugovornem postopku iz prejšnjega odstavka pred sklicem komisije izda mnenje. Zoper izdano mnenje ima prosilec možnost ugovora iz prvega odstavka tega člena.
(4) O ugovoru zoper izdano mnenje presoja komisija, ki jo s sklepom imenuje minister, pristojen za visoko šolstvo. Komisijo sestavljajo predsednik komisije in dva člana. Za predsednika komisije je imenovan predstavnik ENIC-NARIC centra, ki ni sodeloval v postopku izdaje mnenja, ki je predmet ugovora. Za člana komisije sta imenovana:
– predstavnik ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo oziroma predstavnik ministrstva, pristojnega za šolstvo in šport, glede na vrsto izobraževanja, ki jo izkazuje listina o izobraževanju in
– predstavnik evropskega informacijskega omrežja za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice.
(5) Minister, pristojen za visoko šolstvo, lahko s poslovnikom podrobneje določi način dela komisije.
(6) Komisija iz četrtega odstavka tega člena v dveh mesecih od vložitve ugovora presodi o ugovoru. Komisija o svoji presoji obvesti ENIC-NARIC center z napotilom, da prosilca obvesti, da je ugovor zavrnjen v skladu s presojo komisije, ker se ne strinja z navedbami v ugovoru, in mnenje potrdi, ali z napotilom, da ENIC-NARIC center mnenje spremeni ali dopolni, ker je komisija ugovoru ugodila in presodila, glede česa je treba mnenje dopolniti ali spremeniti. ENIC-NARIC center je vezan na napotilo komisije.
(7) ENIC-NARIC center izda obvestilo o potrditvi že izdanega mnenja oziroma dopolnjeno ali spremenjeno mnenje v enem mesecu od prejema presoje komisije. Ponoven ugovor ni možen.
(8) Če je ugovor iz prvega odstavka tega člena vložen po preteku petnajstdnevnega roka, ENIC-NARIC center prosilca obvesti, da ugovor ni možen.

(1) V postopku priznavanja izobraževanja se odloči o posameznikovi pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji.
(2) Izobraževalna institucija na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena in na podlagi predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo vpise, prestope oziroma prehode med izobraževalnimi programi, ugotovi izpolnjevanje vpisnih pogojev oziroma pogojev za prehod v izobraževalni program glede na zahtevek imetnika listine.

Organ priznavanja izobraževanja so izobraževalne institucije.

Predmet priznavanja izobraževanja je izobraževanje, ki se izkazuje s tujo listino o izobraževanju.

Za priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji lahko zaprosi vlagatelj oziroma vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki je imetnik listine o izobraževanju oziroma njegov zakoniti zastopnik.

(1) Postopek priznavanja izobraževanja se začne na zahtevo vlagatelja, ki jo vloži na predpisanem obrazcu pri izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji, na kateri želi nadaljevati izobraževanje.
(2) Obrazec in dokumentacijo, ki jo mora vlagatelj priložiti v postopku priznavanja izobraževanja, določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
(3) Če se v postopku priznavanja izobraževanja dvomi o izvirnosti listine o izobraževanju, se preveri izvirnost pri izdajatelju listine o izobraževanju oziroma pristojnem organu države izvora listine o izobraževanju.
(4) V postopku priznavanja izobraževanja se z vsebinsko primerjavo meril iz 16. člena tega zakona preveri umeščenost tujega izobraževanja v državi izvora in ugotovi izpolnjevanje pogojev za dostop do želenega izobraževalnega programa.
(5) Če gre za deloma opravljeno izobraževanje, se ugotovi opravljeni del izobraževalnega programa, v katerem želi vlagatelj nadaljevati izobraževanje v Republiki Sloveniji.
(6) Izobraževalna institucija izda odločbo in jo vroči vlagatelju najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema popolne vloge.
(7) Če tuji v celoti opravljen izobraževalni program izkazuje v primerjavi s slovenskim izobraževalnim programom bistvene razlike v obsegu in stopnji zaključenega izobraževalnega programa, se lahko vlagatelju omogoči nadaljevanje izobraževanja, kot da bi imel listino o deloma opravljenem izobraževanju.

Zoper odločbo, izdano v postopku priznavanja izobraževanja, je v osmih dneh od prejema odločbe dovoljena pritožba pri izobraževalni instituciji.

(1) V postopku priznavanja izobraževanja v skladu s tem zakonom se poleg mednarodnih načel na tem področju smiselno uporabljajo naslednja merila:
– sistem šolanja,
– izobraževalni program, predmetnik oziroma učni načrt,
– učni dosežki,
– trajanje izobraževanja,
– pravice, ki iz izobraževanja izhajajo.
(2) Organ priznavanja izobraževanja lahko glede na vrsto izobraževanja pri odločanju upošteva tudi druge okoliščine, pomembne za priznavanje, kot so na primer: starost imetnika listine o izobraževanju, znanje jezika, število doseženih kreditnih točk, umestitev izobraževanja v državi izvora, izjemni dosežki s področja izobraževanja.

Izobraževalne institucije pooblastijo osebo za vodenje postopkov priznavanja v skladu s tem zakonom in o tem v tridesetih dneh od izdaje pooblastila obvestijo ENIC-NARIC center.

Ministrstvi, pristojni za osnovno, srednje, višješolsko in visokošolsko izobraževanje zagotavljata strokovno podporo ENIC-NARIC centru in izobraževalnim institucijam pri izvajanju nalog iz tega zakona.

(1) Imetnik tuje listine o izobraževanju, ki si je pridobil tuji naziv oziroma naslov, lahko tega uporablja v Republiki Sloveniji v izvorni obliki v skladu s predpisi države izvora listine o izobraževanju oziroma v njegovi transkripciji. Tuji naziv oziroma naslov, ki se ne prevaja v slovenski jezik, se navaja skupaj z navedbo države izvora listine o izobraževanju, prevedeno v slovenski jezik.
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za tuje poimenovanje stopnje izobraževanja ali izobraževalnega programa, ki se v državi izvora uporablja na podoben način kot tuj naslov oziroma naziv v Republiki Sloveniji.

(1) V postopku vrednotenja izobraževanja se v skladu s 3. členom Zakona o ratifikaciji Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/62) in Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01) ne zahteva legalizacija.
(2) Če se v postopku vrednotenja izobraževanja dvomi o izvirnosti listine o izobraževanju, se preveri njena izvirnost pri izdajatelju listine o izobraževanju oziroma pristojnem organu države izvora listine o izobraževanju.

(1) Ob vložitvi vloge za vrednotenje izobraževanja prosilec plača stroške vrednotenja izobraževanja. Potrdilo o plačilu stroškov vrednotenja izobraževanja se priloži vlogi. Če prosilec ob vložitvi vloge ne predloži potrdila, se ga pozove, da ga predloži v petnajstih dneh od dneva prejema poziva. Višino stroškov določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
(2) V primerih iz petega odstavka 7. člena se že plačani stroški ne vračajo.
(3) Za izdajo dopolnjenega ali spremenjenega mnenja iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona se ne plačajo dodatni stroški.
(4) Stroškov vrednotenja izobraževanja se ne zaračunava pravnim osebam javnega prava.
(5) Stroškov vrednotenja izobraževanja so oproščeni:
– prejemniki denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvene prejemke,
– prejemniki varstvenega dodatka po predpisih, ki urejajo socialno varstvene prejemke,
– prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb,
– iskalci zaposlitve, ki se v skladu s predpisom, ki ureja trg dela, štejejo za brezposelne osebe.
(6) Status upravičenca iz prvih treh alinej prejšnjega odstavka se dokazuje s pravnomočno odločbo pristojnega organa, iz četrte alineje prejšnjega odstavka pa s potrdilom Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, da se oseba vodi v evidenci brezposelnih oseb.

ENIC-NARIC center na spletnih straneh v anonimizirani obliki objavlja informacije po elementih iz izdanih mnenj iz 8. člena tega zakona kot informacije javnega značaja. Objavljene informacije javnega značaja se uporabljajo za namen zaposlovanja in v postopkih priznavanja enako kot mnenja, izdana na zaprosilo prosilca v skladu s tem zakonom.

(1) Izobraževalne institucije vodijo evidenco izdanih odločb na prvi in drugi stopnji v postopku priznavanja izobraževanja, ki obsega:
– podatke o osebi, na katero se odločba nanaša: osebno ime, letnica rojstva, spol in državljanstvo,
– podatke o izdani odločbi: številka in datum izdaje,
– podatke o listini o izobraževanju: ime v izvorni obliki oziroma njeni transkripciji, na podlagi katere je bila izdana odločba, datum izdaje, država izdaje in ime institucije, ki jo je izdala,
– podatke o izobraževalnem programu, področju oziroma smeri, razredu, letniku, semestru, modulu, v katerega se oseba, na katero se odločba nanaša, vključuje.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe zagotavljanja enakopravne obravnave vlagateljev v postopkih priznavanja.

ENIC-NARIC center vodi seznam pooblaščenih oseb za vodenje postopka priznavanja izobraževanja na izobraževalnih institucijah. Seznam pooblaščenih oseb vsebuje podatke o osebnem imenu pooblaščene osebe in naziv izobraževalne institucije.

V okviru ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, se do začetka uporabe tega zakona sistemizira notranja organizacijska enota ENIC-NARIC center, ki je organ vrednotenja izobraževanja v skladu s tem zakonom in opravlja ostale naloge informacijskega nacionalnega centra.

Minister, pristojen za visoko šolstvo, v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona izda predpis iz drugega odstavka 7. člena in drugega odstavka 14. člena tega zakona ter določi višino stroškov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04), določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 19. člena Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06) in Pravilnik o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja (Uradni list RS, št. 6/05 in 98/09), uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

Če je bila vloga vložena do začetka uporabe tega zakona, se postopki dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1) Ne glede na določbe 27. člena tega zakona se zaradi zaposlovanja v reguliranih poklicih, za katere se s predpisom zahteva slovenski naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe ali strokovni oziroma znanstveni naslov, lahko še dvanajst mesecev od dneva začetka uporabe tega zakona vloži vloga za ugotavljanje enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom oziroma znanstvenim naslovom ter tujega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe s slovenskim nazivom poklicne oziroma strokovne izobrazbe. Za ta postopek se uporabljajo 1., 2., 3. in 4. člen, prvi, drugi, šesti in sedmi odstavek 11. člena, 12. člen, druga, četrta in peta alineja drugega odstavka ter četrti, šesti in sedmi odstavek 17. člena Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04), prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06) ter 1. in 3. člen, prvi odstavek 5. člena, 6., 7., 8., 10., 11., 12. in 13. člen Pravilnika o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja (Uradni list RS, št. 6/05 in 98/09).
(2) Za postopke priznavanja izobraževanja se za vključevanje šoloobveznih otrok do 31. 8. 2011 uporabljajo 1., 2., 3., 4. člen, II. poglavje, 16. člen, prvi, tretji, sedmi odstavek 17. člena, 18. in 19. člen Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04) ter 1., 2., člen, prvi in drugi odstavek 5. člena, 6., 7., 8., 9., 12. in 13. člen Pravilnika o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja (Uradni list RS, št. 6/05 in 98/09).
(3) Vloge, vložene po poteku obdobij iz prejšnjih odstavkov, se zavržejo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne trideseti dan po njegovi uveljavitvi.