Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. oktobra 2011.

V Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Z namenom ohranjanja delovnih mest in ustvarjanja novih delovnih mest za invalide Republika Slovenija zagotavlja delodajalcem, ki zaposlujejo invalide nad kvoto, predpisano z uredbo, ki določa kvoto za invalide, invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom pomoč v obliki materialnih vzpodbud, katerih višina je odvisna od stopnje invalidnosti zaposlenih invalidov in njihovega deleža v skupnem številu vseh zaposlenih delavcev.
(3) Med materialne vzpodbude za zaposlovanje invalidov se štejejo vsa finančna sredstva, ki jih delodajalci prejmejo za ta namen iz javnih virov (v nadaljnjem besedilu: javna sredstva, prejeta zaradi zaposlenih invalidov).
(4) Prejemniki materialnih vzpodbud za zaposlovanje invalidov po tem zakonu so upravičeni do vzpodbud pod pogoji, opredeljenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba o splošnih skupinskih izjemah), predvsem v 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 41. in 42. členu.
(5) Če je delodajalec, upravičenec do pomoči za zaposlovanje invalidov, že prejemal pomoč za zaposlovanje invalidov skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (UL L št. 337, z dne 13. 12. 2002, str. 3), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1976/2006 z dne 20. decembra 2006 o spremembi uredb (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001 in (ES) št. 68/2001 glede podaljšanja obdobij uporabe (UL L št. 368, z dne 23. 12. 2006, str. 85), bodisi jo je posamezno odobrila Evropska Komisija, se domneva, da je po Uredbi o splošnih skupinskih izjemah še naprej izpolnjen pogoj neto povečanja števila zaposlenih invalidov, ki ga je delodajalec izpolnjeval za že obstoječi ukrep pomoči.
(6) Pomoč delodajalcem za zaposlene invalide se lahko kumulira tudi z drugimi viri, vendar s kumulacijo različnih virov sredstev ne sme biti presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči za iste upravičene stroške.«.

V 6. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(odločanje o pravicah in obveznostih)«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se glede obračunavanja in plačevanja obveznosti po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »pravic« dodata besedi »in obveznosti«.

V 8. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi »(Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča)«.
V prvem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo« nadomesti z besedilom »Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA«.
V tretji alineji se za besedo »rehabilitacije« doda besedilo »in skrbi za njihovo izvajanje«.
Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– pripravlja standarde kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije,«.
Dosedanje četrta, peta in šesta alineja postanejo peta, šesta in sedma alineja.
V drugem odstavku se beseda »treh« nadomesti z besedo »štirih«.

Za prvim odstavkom 9. člena se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Strokovni delavci, ki izvajajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, strokovni delavci v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih ter člani rehabilitacijskih komisij iz 28. člena tega zakona se vsako leto strokovno izobražujejo in pridobivajo nova znanja s področja zaposlitvene rehabilitacije. Udeležba na strokovnem izobraževanju je obvezna za vse strokovne delavce, ki izvajajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, in za člane rehabilitacijskih komisij najmanj dvakrat letno.
(3) Strokovna izobraževanja s področja zaposlitvene rehabilitacije izvaja Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Združenje), pri izvajanju izobraževanj pa sodeluje tudi Inštitut.
(4) Združenje organizira in izvede strokovno kakovostna izobraževanja s področja zaposlitvene rehabilitacije vsaj trikrat letno in o udeležbi strokovnim delavcem in članom rehabilitacijskih komisij, ki se jih udeležijo, izda potrdila.
(5) Združenje o vsakem izvedenem izobraževanju pisno obvesti ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, priloži pa tudi program izobraževanja, seznam strokovnih delavcev in članov rehabilitacijskih komisij ter seznam delodajalcev strokovnih delavcev, ki so se izobraževanja udeležili.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »iz prvega odstavka tega člena«.

V 15. členu se v štirinajsti alineji za besedo »rezultatov« črta beseda »zaposlenih«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Izvajalec storitev zaposlitvene rehabilitacije ne sme izvajati storitev iz štirinajste alineje prejšnjega odstavka za invalide, ki so zaposleni pri njem ali pri pravnih osebah, s katerimi je lastniško povezan.«.

V prvem odstavku 17. člena se v tretji alineji število »30 %« nadomesti s številom »40 %«.

Za drugim odstavkom 27. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Kadar invalid, kateremu je bila z odločbo Zavoda priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, to ponovno uveljavlja, ga Zavod brez izdaje odločbe napoti v storitve zaposlitvene rehabilitacije na podlagi novega rehabilitacijskega načrta, ki ga izdela rehabilitacijski svetovalec v sodelovanju z invalidom.
(4) O pritožbi zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda Zavod, odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.«.

V tretjem odstavku 33. člena se za besedama »zaščitni zaposlitvi« črta besedilo »oziroma pri vključitvi v programe aktivne politike zaposlovanja«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Invalidsko podjetje, zaposlitveni center, izvajalec programa socialne vključenosti ali invalid lahko kadar koli predlaga ponovno oceno doseganja delovnih rezultatov invalida, če oceni, da se je njegovo doseganje delovnih rezultatov bistveno spremenilo ali kadar invalid in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi na drugem delovnem mestu.
(5) Kadar ponovno oceno doseganja delovnih rezultatov invalida Zavodu predlaga izvajalec programa socialne vključenosti ali invalid, ki je vključen v program socialne vključenosti, je Zavod dolžan invalida napotiti na ponovno oceno doseganja delovnih rezultatov. Invalid ima v tem primeru enake pravice kakor brezposelna oseba, ki je aktivni iskalec zaposlitve. Zavod lahko napoti invalida na ponovno oceno doseganja delovnih rezultatov tudi po lastni presoji.
(6) Invalidsko podjetje, zaposlitveni center ali zaposleni invalid, ki predlaga ponovno oceno doseganja delovnih rezultatov iz prejšnjega odstavka, nosi stroške ponovne ocene.«.

V prvem odstavku 35. člena se za besedilom »iz prejšnjega člena« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »invalidi I. kategorije z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije brez pravice do invalidske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki nimajo možnosti vključitve v ustrezne socialno varstvene storitve.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s tem zakonom ali s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem.
(2) Če invalid sprejme ponudbo delodajalca ali drugega delodajalca po prejšnjem odstavku, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe.
(3) Če invalid sprejme ponudbo delodajalca za zaposlitev za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga pred pristojnim sodiščem.
(4) Če invalid v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delo za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine.
(5) Če invalid sprejme ponudbo drugega delodajalca za zaposlitev za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.
(6) Če delodajalec invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena ali če delodajalec invalidu ali delovnemu invalidu ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom tega člena, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.
(7) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka se pri izračunu osnove za določitev višine odpravnine upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas.
(8) Stroški dela komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz šestega odstavka tega člena se za invalide, ki niso delovni invalidi, krijejo iz sredstev Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljnjem besedilu: Sklad).«.

Drugi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zaščitena delovna mesta se določijo s splošnim aktom delodajalca, ki običajno delovno mesto razdeli na več funkcionalno povezanih zaščitenih delovnih mest, na katerih zaposluje invalide, za katere je Zavod z odločbo iz 34. člena tega zakona ugotovil, da se zaradi svoje invalidnosti lahko zaposlijo le na zaščitenih delovnih mestih.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Delodajalci, ki s splošnim aktom nimajo določenih pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, morajo zaščitena delovna mesta določiti v izjavi o varnosti.
(4) Zaščitena delovna mesta zagotavljajo predvsem zaposlitveni centri, lahko pa tudi invalidska podjetja, ki določijo zaščitena delovna mesta na način iz tega člena.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

V drugem odstavku 42. člena se za besedama »subvencije plače« doda vejica in besedilo »lahko pa tudi do podpornih storitev,«.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo najmanj 80 % dobička poslovnega leta nameniti za povečanje osnovnega kapitala družbe, povečanje zakonskih rezerv ali ga porabiti za enak namen kakor finančna sredstva iz naslova oprostitev in olajšav iz 61. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko invalidsko podjetje del dobička poslovnega leta izplača delavcem skladno z zakonom, ki ureja udeležbo delavcev pri dobičku.«.

59. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri, ki se po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, razvrščajo v srednje ali velike družbe, revidirajo računovodske izkaze vsako leto, invalidska podjetja in zaposlitveni centri, ki se razvrščajo v majhne družbe, pa na vsaka tri leta.
(2) Vsa invalidska podjetja in zaposlitveni centri vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi zaposlenih invalidov, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba skladno z določbami tega zakona.
(3) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, predložijo letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom o opravljenih dogovorjenih postopkih najpozneje v 30 dneh po njihovem prejemu.«.

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Invalidskemu podjetju ali zaposlitvenemu centru se z odločbo odvzame status invalidskega podjetja ali status zaposlitvenega centra, če je ugotovljeno:
– da ne izpolnjuje več pogojev za ohranitev statusa po tem zakonu,
– da ne uporablja javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, skladno z 61. členom tega zakona,
– da krši določbe 57. ali 64. člena tega zakona,
– da v roku, ki ga določi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, temu ne pošlje vseh zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na poslovanje invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra,
– da ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, ni obvestil o spremembi lastništva, ali se na kakšen drug način izogiba izvajanju nadzora,
– da po revizorjevem mnenju računovodski izkazi niso resničen in pošten prikaz finančnega stanja pravne osebe, ki je bila predmet revidiranja,
– da po revizorjevem mnenju ni prikazoval in porabljal javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, skladno s tem zakonom,
– da na poziv ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo, neporabljenih javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ni nakazal Republiki Sloveniji ali
– da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva.
(2) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, odvzame status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra tudi na podlagi njihove vloge za odvzem statusa.
(3) Zoper odločbo o odvzemu statusa invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra ni pritožbe.
(4) Status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha z uvedbo stečajnega postopka. Uvedba stečajnega postopka je razlog za izbris invalidskega podjetja iz registra invalidskih podjetji ali zaposlitvenega centra iz razvida zaposlitvenih centrov, ki ju vodi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, po uradni dolžnosti.«.

61. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sredstva iz naslova oprostitev in ugodnosti pri plačevanju prispevkov, ki jih pridobijo delodajalci zaradi zaposlovanja invalidov, morajo delodajalci prikazovati na posebnem kontu in jih lahko uporabljajo za namene iz 41. in 42. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.
(2) Delodajalci so dolžni enkrat letno posredovati ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, podatke o pridobljenih in porabljenih sredstvih iz prejšnjega odstavka na način, predpisan s podzakonskim aktom iz šestega odstavka 83. člena tega zakona.
(3) Neporabljena javna sredstva, ki jih pridobijo delodajalci za zaposlene invalide in jih ne porabijo za namene iz prvega odstavka tega člena, morajo delodajalci obrestovati po referenčni obrestni meri.
(4) Če delodajalci javnih sredstev iz prvega odstavka tega člena ne porabijo v treh letih, odkar so jih prejeli, kar je razvidno iz bilanc, ali jih porabijo v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, morajo neporabljena ali napačno porabljena sredstva, obrestovana na način iz prejšnjega odstavka, nakazati Republiki Sloveniji.«.

Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:

Delodajalci, pri katerih je ob nadzoru ugotovljeno, da so kršili določbe Uredbe o splošnih skupinskih izjemah v delu, ki se nanaša na kumulacijo pomoči za zaposlovanje invalidov, do pomoči niso več upravičeni v tekočem letu in v naslednjem koledarskem letu, poleg tega pa morajo prejemniki javna sredstva, ki presegajo dovoljeno višino pomoči, obrestovana po referenčni obrestni meri, nakazati Republiki Sloveniji.«.

Drugi odstavek 63. člena se črta.

64. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote z zaposlenimi invalidi in ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, lahko zniža obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov z realizirano nadomestno izpolnitvijo kvote. Za nadomestno izpolnitev kvote šteje v koledarskem letu sklenjena in realizirana pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, po kateri se priznajo stroški dela v višini najmanj 15 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote. Ob tem se upoštevajo le dejansko realizirane pogodbe in plačilo po realiziranih pogodbah.
(2) Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki namerava nadomestno izpolniti kvoto, mora Skladu oddati napoved nadomestne izpolnitve kvote v roku deset dni od sklenitve pogodbe. Napoved odda na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov skupaj s pogodbo o poslovnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka.
(3) Sklad upošteva napoved nadomestne izpolnitve kvote od prvega dne meseca, v katerem prejme pogodbo iz prejšnjega odstavka. Nadomestno izpolnitev kvote je mogoče napovedati za največ 12 mesecev koledarskega leta.
(4) Izdelki in storitve, ki so predmet pogodbe o poslovnem sodelovanju, morajo biti izdelani ali storitve opravljene z delavci invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra. Predmet pogodbe o poslovnem sodelovanju za nadomestno izpolnitev kvote ne smejo biti posredovalne ali posredniške storitve, razen za posredovanje začasne delovne sile, ali storitve preprodaje blaga. V primeru dvoma je dokazno breme na strani delodajalca, zavezanca h kvoti.
(5) Invalidsko podjetje ali zaposlitveni center mora imeti v Poslovnem registru Slovenije registrirano dejavnost, ki je predmet pogodbe o poslovnem sodelovanju.
(6) Iz pogodbe o poslovnem sodelovanju mora biti razvidno zlasti:
– predmet pogodbe,
– vrednost za posamezno vrsto storitve ali izdelkov in skupna pogodbena vrednost brez DDV za obdobje nadomestnega izpolnjevanja kvote,
– stroški dela za posamezno vrsto storitve ali izdelkov in celotni stroški dela po pogodbi brez DDV za obdobje nadomestnega izpolnjevanja kvote, razvidni iz kalkulacije, ki jo mora invalidsko podjetje ali zaposlitveni center na zahtevo Sklada predložiti v vpogled.
(7) Napovedi nadomestne izpolnitve kvote, ki jih zavezanci h kvoti Skladu ne bodo poslali pravočasno, ali pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki ne bodo sklenjene skladno z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja, in z določbami tega zakona, se ne upoštevajo.
(8) Delodajalec, zavezanec h kvoti, mora mesečno do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec oddati mesečno poročilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Poročilo, ki ga poleg odgovorne osebe delodajalca, zavezanca h kvoti, podpiše odgovorna oseba invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, odda na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov. Poročilo je podlaga za knjigovodsko listino, ki velja kot obvestilo delodajalcem, zavezancem h kvoti, o višini mesečnega prispevka.
(9) Če delodajalec, zavezanec h kvoti, v roku iz prejšnjega odstavka Skladu ne odda mesečnega poročila, se šteje, da kvota ni bila izpolnjena. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča.
(10) Sklad upošteva realizacijo nadomestne kvote do višine mesečne obveznosti. Morebitno večjo realizacijo nadomestne izpolnitve kvote Sklad upošteva za izpolnjevanje mesečne obveznosti delodajalca v prihodnjih mesecih. Morebitno večjo realizacijo nadomestne izpolnitve kvote Sklad ne upošteva za izpolnjevanje obveznosti delodajalca v naslednjem letu.
(11) Delodajalcu, zavezancu h kvoti, pri katerem je v postopku nadzora ugotovljena kršitev pri uveljavljanju nadomestne izpolnitve kvote, Sklad ne upošteva uveljavljanje nadomestne izpolnitve kvote za tekoče leto, delodajalec, zavezanec h kvoti, pa ne more nadomestno izpolnjevati kvote tudi v naslednjem koledarskem letu. Če je v postopku nadzora ugotovljena kršitev pri uveljavljanju nadomestne izpolnitve kvote za tekoče in pretekla leta, Sklad o ugotovitvi s poročilom o nadzoru obvesti delodajalca. Sklad na podlagi navedenega brez predhodne izdaje opomina izda odločbo o obveznosti plačila prispevka, skupaj z zamudnimi obrestmi, za obdobje ugotovljene kršitve po 65. členu tega zakona.«.

65. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sklad za delodajalca, zavezanca h kvoti, ki ne izpolnjuje kvote, objavi obveznost plačila prispevka na spletnem mestu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Podlaga za objavo so podatki iz uradnih evidenc upravljavcev podatkov. Objava velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka.
(2) Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki ne izpolni kvote, mora do vključno zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote.
(3) Če Sklad ugotovi, da delodajalec prispevka iz prejšnjega odstavka ni plačal pravočasno, ga s pisnim opominom zaradi odmere neplačanega prispevka pozove, da plača prispevek v roku 15 dni od prejema poziva Sklada skupaj z zamudnimi obrestmi, štetimi od prvega naslednjega dne po poteku roka iz prejšnjega odstavka do plačila.
(4) Če delodajalec, zavezanec h kvoti, v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena ne dokaže nadomestne izpolnitve kvote, mora plačati prispevek skupaj z zamudnimi obrestmi, kakor je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(5) Če delodajalec, zavezanec h kvoti, v postavljenem roku ne izpolni obveznosti iz drugega odstavka tega člena, niti ne dokaže, da ni zavezanec za plačilo skladno s četrtim odstavkom tega člena, mu Sklad izda odločbo o obveznosti plačila.
(6) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
(7) O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
(8) Če Sklad ugotovi, da je delodajalec plačal prispevek v višjem znesku, kakor ga je dolgoval, mu preveč plačani znesek vrne skladno z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Subvencija plače je pravica invalida, zaposlenega na zaščitenem delovnem mestu, lahko pa tudi v podporni zaposlitvi in invalidskem podjetju, ki jo uveljavlja invalid pri Skladu zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njegove invalidnosti.
(2) Invalid, ki se je usposabljal na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu, lahko vloži vlogo za priznanje pravice iz prejšnjega odstavka, ko z delodajalcem sklene pogodbo o zaposlitvi za enako ali podobno delo.
(3) Invalid, ki se zaposli pri delodajalcu brez predhodnega usposabljanja za enako ali podobno delo, ali zaposleni invalid, katerega delodajalec po preteku treh mesecev od zaposlitve napoti na oceno doseganja delovnih rezultatov, ker ocenjuje, da so ti nižji od pričakovanih, lahko na podlagi izdelane ocene vloži vlogo za priznanje pravice iz prvega odstavka tega člena.
(4) O pravici do subvencije plače zaposlenemu invalidu odloča Sklad.
(5) O pritožbi zoper odločbo o pravici do subvencije plače odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, po predhodnem mnenju komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo, iz vrst strokovnjakov Sklada, Zavoda in ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo.
(6) Sklad vroči odločbo o pravici do subvencije plače zaposlenemu invalidu in njegovemu delodajalcu.
(7) V primeru ponovne ocene doseganja delovnih rezultatov, s katero je ugotovljeno drugačno doseganje delovnih rezultatov kakor v prejšnji oceni, mora zaposleni invalid na Sklad vložiti novo vlogo za subvencijo plače.«.

Četrti odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Delodajalec Skladu pošlje zahtevek za povračilo subvencij plače za invalide v elektronski obliki na spletnem mestu Sklada.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Zahtevek mora delodajalec vložiti najpozneje v roku 30 dni od dneva izplačila plač, Sklad pa subvencije plač povrne delodajalcu v roku enega meseca od prejema zahtevka. Če delodajalec ne odda zahtevka za povračilo subvencij plač v predpisanem roku, mu Sklad subvencij ne povrne.
(6) V primeru neupravičeno izplačanih subvencij plač Sklad delodajalcu izda odločbo, s katero mu naloži vračilo neupravičeno izplačanih subvencij skupaj z obrestmi od dneva izplačila neupravičeno izplačanih subvencij do vračila teh Skladu v roku 30 dni od vročitve odločbe.
(7) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na podlagi izdelanega individualnega načrta prilagoditve, iz katerega je razvidno, da se invalid zaradi invalidnosti lahko zaposli le na zanj prilagojenem delovnem mestu ali da za opravljanje delovnih nalog potrebuje prilagojena sredstva za delo, lahko delodajalec zaprosi Sklad za plačilo primerne prilagoditve.
(2) Upravičeni stroški plačila prilagoditve so stroški, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi pri delodajalcu nastali, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidi. Upravičeni stroški ne smejo presegati 100 % upravičenih stroškov, opredeljenih v 42. členu Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.
(3) K vlogi je treba poleg individualnega načrta primerne prilagoditve priložiti dokazilo o invalidnosti, odločbo Zavoda o zaposljivosti v podporni ali zaščitni zaposlitvi, če jo ima, in dva specificirana predračuna stroškov primerne prilagoditve dveh različnih dobaviteljev ali izvajalcev prilagoditve.
(4) Vlogo lahko vloži delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za najmanj 12 mesecev, ali za že zaposlenega invalida, če ni drugega zavezanca za plačilo stroškov prilagoditve. V tem primeru mora predložiti podpisano izjavo o tem.
(5) Izjemoma lahko izvajalci zaposlitvene rehabilitacije za invalide, ki so opredeljeni kot zavarovanci s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, kakor to določajo predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaprosijo za plačilo stroškov prilagoditve že v času trajanja zaposlitvene rehabilitacije, če bi bilo njeno izvajanje brez ustreznih prilagoditev nemogoče, kar mora biti razvidno iz rehabilitacijskega načrta.
(6) Sklad obravnava prejeto vlogo skupaj s predstavnikom Inštituta in ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo, na obravnavo pa povabi tudi izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, ki je izdelal načrt prilagoditve.
(7) V primeru nepopolne vloge lahko Sklad v osmih dneh od prejetja vloge zahteva tudi dodatno dokumentacijo v zvezi s prilagoditvijo ali v sodelovanju z izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije in delodajalcem opravi ogled delovnega mesta.
(8) Sklad financira stroške primerne prilagoditve v višini dejanskih stroškov v skladu z drugim odstavkom tega člena.«.

73. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Delodajalec, ki ima z invalidom sklenjeno pogodbo o podporni zaposlitvi in izdelan načrt podpornih storitev, ki jih invalid potrebuje, lahko na Sklad vloži vlogo za plačilo stroškov podpornih storitev, katere lahko izvaja oseba, ki ni strokovni delavec iz 9. člena tega zakona.
(2) Sklad delodajalcu plača podporne storitve le za čas, ki ga izvajalec podpornih storitev porabi neposredno za pomoč invalidu.
(3) K vlogi mora priložiti odločbo Zavoda o podporni zaposlitvi, pogodbo o zaposlitvi in individualni načrt podpornih storitev.
(4) Sklad financira podporne storitve iz prejšnjega odstavka v obsegu največ do 30 ur mesečno po ceniku, ki ga sprejme minister, pristojen za invalidsko varstvo.
(5) Delodajalec mora Skladu mesečno na predpisanem obrazcu poslati zahtevek za plačilo podpornih storitev, ki so bile nudene invalidu v preteklem mesecu, skupaj s poročilom o opravljenih storitvah.
(6) Poročilo iz prejšnjega odstavka podpišejo delodajalec, invalid in izvajalec podpornih storitev.
(7) Delodajalec mora osebi, ki izvaja podporne storitve, na plačni listi ločeno prikazati znesek plačila, ki ga oseba prejme za opravljene podporne storitve. Če podporne storitve izvaja oseba, ki ni zaposlena pri istem delodajalcu kakor invalid, ki se mu nudijo podporne storitve, delodajalec znesek plačila za opravljene podporne storitve nakaže invalidu, kar mora biti razvidno iz invalidove plačne liste.«.

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 226. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre in 79/10 – ZPKDPIZ), drugega odstavka 60. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08 in 62/10 – ZUPJS) in drugega odstavka 11. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 in 62/10 – ZUPJS) so invalidska podjetja in zaposlitveni centri oproščeni plačila prispevkov in sicer:
– zaposlitveni centri so oproščeni plačila prispevkov za vse zaposlene delavce,
– invalidska podjetja so oproščena plačila prispevkov za zaposlene invalide,
– invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, so oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene delavce in
– invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov, so oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene delavce.
(2) Delodajalci so za invalide, ki jih zaposlujejo nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu, na podlagi odločbe Sklada oproščeni plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(3) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za delodajalce, ki zaposlujejo manj kot 20 delavcev in za samozaposlene invalide.
(4) O pravici iz drugega in tretjega odstavka tega člena odloča Sklad, o pritožbi pa odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
(5) Prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena prikazuje delodajalec oziroma samozaposleni invalid na posebnem kontu in jih kot odstopljena sredstva uporabi za namene iz 61. člena tega zakona.
(6) Samozaposleni invalidi, ki si ne izplačujejo plače, morajo v primeru uporabe oproščenih prispevkov za namen iz 41. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah, upoštevati merila in pogoje, ki veljajo za pravilo »de minimis« in so podrobneje določeni v uredbi, ki določa višino kvote za zaposlovanje invalidov za delodajalce.
(7) Delodajalci iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena morajo seznaniti pooblaščenega revizorja, da mora revidirati letno poročilo v delu, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, po dogovorjenih postopkih iz drugega odstavka 59. člena tega zakona.
(8) Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pokriva prispevke iz drugega in tretjega tega člena odstavka Republika Slovenija iz proračuna.
(9) Neposredni uporabniki državnega proračuna niso upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po določbah tega člena.«.

Za tretjim odstavkom 75. člena se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Prejeta sredstva iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec porabiti za namene iz 61. člena tega zakona.
(5) Samozaposleni invalidi, ki si ne izplačujejo plače, morajo v primeru uporabe nagrade za preseganje kvote za namen iz prvega odstavka 61. člena tega zakona, upoštevati merila in pogoje, ki veljajo za pravilo »de minimis« in so podrobneje določeni v uredbi, ki določa višino kvote za zaposlovanje invalidov za delodajalce.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.

V prvem odstavku 76. člena se beseda »Sklad« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo,«.

V 82. členu se v tretji alineji za besedilom »nad poslovanjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije« črta vejica in doda besedilo »v zvezi z izvajanjem storitev zaposlitvene rehabilitacije in izvajalcev programov socialne vključenosti,«.
V osmi alineji se na koncu besedila pred piko doda besedilo »in o rezultatih nadzora poroča ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo«.

V prvem odstavku 83. člena se dodata novi prva in druga alineja, ki se glasita:
»– evidenco vseh javnih sredstev, ki jih prejme posamezni delodajalec zaradi zaposlenih invalidov,
– razvid izvajalcev programov socialne vključenosti,«.
Dosedanje prva, druga in tretja alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se izbris iz razvida ali registra opravi tudi na podlagi izbrisa pravnega subjekta iz sodnega registra.
(4) Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, lahko zbira podatke o zaposlenih delavcih v invalidskih podjetjih, zaposlitvenih centrih in pri delodajalcih, ki so upravičeni do oprostitev in olajšav po 74. členu tega zakona in nagrade za preseganje kvote po 75. členu tega zakona, in sicer:
– ime in priimek,
– davčno številko,
– podatke o prebivališču,
– podatke o invalidnosti.
(5) Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vodi evidenco o višini vseh prejetih javnih sredstev za zaposlene invalide pri posameznih delodajalcih, in sicer evidenco o višini sredstev za:
– subvencije plač invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih,
– subvencije plač invalidov, zaposlenih v invalidskih podjetjih,
– subvencije plač invalidov, zaposlenih v invalidskih podjetjih s težjimi invalidi,
– subvencije plač invalidov pri delodajalcih, ki presegajo kvoto,
– subvencije plač invalidov, zaposlenih v invalidskih podjetjih, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov,
– oproščene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zaposlitvenih centrih,
– oproščene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v invalidskih podjetjih,
– oproščene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v invalidskih podjetjih s težjimi invalidi,
– oproščene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri delodajalcih, ki presegajo kvoto,
– oproščene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v invalidskih podjetjih, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov,
– oproščene prispevke za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v zaposlitvenih centrih,
– oproščene prispevke za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v invalidskih podjetjih,
– oproščene prispevke za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v invalidskih podjetjih s težjimi invalidi,
– oproščene prispevke za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v invalidskih podjetjih, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov,
– plačilo stroškov za prilagoditev delovnih mest in sredstev za delo,
– plačilo stroškov prilagoditve prostorov,
– stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga to porabi za pomoč invalidom,
– stroške prilagoditve ali nakupa opreme ali pridobitve in prilagoditve programske opreme,
– kritje stroškov gradnje lastnih poslovnih prostorov, stroške prenove prostorov, njihovo širitev ali nakup nove opreme ter stroškov režijskih delavcev in prevoznih stroškov, ki jih imajo delodajalci zaradi zaposlenih invalidov,
– obresti od neporabljenih javnih sredstev, prejetih za zaposlene invalide,
– druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide ter druge razvojne vzpodbude,
– letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov,
– nagrade za preseganje kvote,
– subvencije plač invalidov, prejetih na podlagi ocene doseganja delovnih rezultatov.
(6) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, podrobneje predpiše način zbiranja in vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka ter način poročanja delodajalcev.«.

V prvem odstavku 84. člena se beseda »in« nadomesti z vejico, za besedilom »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije« pa se doda vejica in besedilo », davčni organ po zakonu, ki ureja davčni postopek, in ministrstvo, pristojno invalidsko varstvo«.
V drugem odstavku se za besedo »uporabljati« doda besedilo »za nadzor nad prejetimi državnimi pomočmi pri delodajalcih, ki zaposlujejo invalide,«, beseda »samo« pa se črta.
V tretjem odstavku se za besedilom »Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije« dodata vejica in besedilo »davčni organ po zakonu, ki ureja davčni postopek,«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Pravne osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena lahko neposredno izmenjujejo tudi osebne podatke iz evidenc, ki jih vodijo, in sicer:
– osebno ime,
– enotno matično številko občana,
– podatek o prebivališču,
– datum nastanka invalidnosti,
– šifro invalidnosti,
– datum zaposlitve pri delodajalcu,
– datum vključitve v obvezna socialna zavarovanja s statusom invalida in
– naziv delovnega mesta.
(5) Pravne osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena morajo najpozneje do zadnjega dne v mesecu marcu za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, sporočiti podatke o višini državnih pomoči iz evidenc, ki jih vodijo, za vse gospodarske družbe, ki so prejemniki javnih sredstev zaradi zaposlenih invalidov.
(6) Podrobnejši način sporočanja podatkov iz prejšnjega odstavka in način vodenja ter obdelave podatkov predpiše minister, pristojen za invalidsko varstvo.«.
Dosedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.

V 85. členu se na koncu šeste alineje vejica nadomesti s piko.
Sedma, osma in deveta alineja se črtajo.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Zavod upravlja, vodi in vzdržuje zbirke podatkov za potrebe:
– izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije,
– izvajanja nadzora nad porabo sredstev, spremljanja in načrtovanja ter vodenja politike na področju zaposlovanja invalidov,
– razvojno raziskovalnih dejavnosti s področja zaposlovanja invalidov,
– zbiranja in vodenja statističnih podatkov s področja zaposlitvene rehabilitacije.
(3) Zbirke podatkov obsegajo naslednje podatke:
1. osebne podatke, in sicer:
– ime in priimek,
– podatki o rojstvu in smrti,
– davčna številka,
– spol,
– številka transakcijskega računa osebe,
– podatki o državljanstvu,
– podatki o prebivališču,
– podatki o invalidnosti,
– podatki o izobrazbi ali poklicu, dodatnih znanjih, usposobljenosti in izkušnjah,
– podatki o bolezni in funkcioniranju,
– podatki o dosedanjih zaposlitvah in
– podatke, ki se nanašajo na prijavo, vodenje in prenehanje vodenja evidence;
2. podatke za obravnavo, in sicer:
– podatek o vrsti vloge,
– podatki o priznanih stroških,
– podatki o izvajanju zaposlitvene rehabilitacije,
– podatki o mnenju rehabilitacijske komisije,
– podatki o ciljih rehabilitacije,
– podatki o zaposljivosti,
– podatki o vključitvi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
– podatki o delazmožnosti,
– podatki, ki se nanašajo na uporabo storitev po tem zakonu, in
– podatki o zdravniških obravnavah;
3. podatke o izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, in sicer:
– matična številka,
– davčna številka,
– naziv,
– naslov in
– podatki o kontaktnih osebah;
4. podatke o delodajalcih, in sicer:
– matična številka,
– davčna številka,
– naziv,
– naslov,
– podatki o kontaktnih osebah in
– podatki o izvedenih storitvah.«.

V 87. členu se črta četrta alineja.
Dosedanje peta, šesta, sedma in osma alineja postanejo četrta, peta, šesta in sedma alineja.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za namen ugotovitve izpolnjevanja predpisane kvote za zaposlovanje invalidov iz 62. člena tega zakona lahko Sklad delodajalcu posreduje osebne podatke pri njem zaposlenih invalidov, ki jih je pridobil od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sicer osebno ime, enotno matično številko občana, podatek o prebivališču, šifro invalidnosti, datum zaposlitve pri delodajalcu, datum vključitve v obvezna socialna zavarovanja s statusom invalida in naziv delovnega mesta.«.

V napovednem stavku 89. člena se besedilo »iz pete, šeste, sedme in osme alineje« nadomesti z besedilom »iz četrte, pete, šeste in sedme alineje«.

V 92., 93. in 94. členu se znesek »100.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »400 eurov«, znesek »200.000 tolarjev« z zneskom »800 eurov«, znesek »300.000 tolarjev« z zneskom »1.200 eurov«, znesek »500.000 tolarjev« z zneskom »2.000 eurov«, znesek »1.000.000 tolarjev« z zneskom »4.100 eurov«, znesek »3.000.000 tolarjev« z zneskom »12.500 eurov« in znesek »10.000.000 tolarjev z zneskom »41.700 eurov«.

Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vzpostavi evidence o vseh javnih sredstvih, ki jih prejmejo delodajalci za zaposlene invalide, najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Slovenski inštitut za revizijo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona predpiše dogovorjene postopke za revidiranje javnih sredstev, prejetih za zaposlene invalide.

(1) 19. člen tega zakona se začne uporabljati 1. 1. 2012. Do takrat se uporablja 64. člen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Prvi odstavek 74. člena zakona se začne uporabljati 1. 1. 2012.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.