Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
(2) Ta uredba določa tudi ukrepe za opravljanje javne službe, in sicer:
– vodenje in vsebino registra izvajalcev javnih služb,
– vodenje in vsebino registra javne kanalizacije,
– obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe.
(3) S to uredbo so določeni tudi standardi komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe,
– čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko, če je tako določeno v občinskem odloku, za javno službo šteje tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena v večstanovanjskih stavbah brez upravnika obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov dela stavbe, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena v večstanovanjskih stavbah z upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja stanovanja.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. izvajalec javne službe je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ali občinski režijski obrat, ki ga na predpisan način izbere občina in ki izvaja javno službo na podlagi predpisov, ki urejajo javno službo;
2. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4. prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
5. čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev v kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka v smeri komunalne ali skupne čistilne naprave;
6. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
7. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
8. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
9. čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
10. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
11. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
12. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13. neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi;
14. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kakor so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
– učinek stabilizacije blata v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata v skladu s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
15. območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela, za katero morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena način in obseg izvajanja javne službe;
16. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
17. javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
18. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali malo komunalno čistilno napravo iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe;
19. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
20. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov;
21. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje;
22. javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema po tej uredbi je končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem;
23. upravljavec javne kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z javnim kanalizacijskim sistemom;
24. območje površin, predvideno za širitev naselja, je območje, ki je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno kot območje za širitev naselja;
25. območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
26. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
27. občutljivo območje je občutljivo območje zaradi evtrofikacije ali občutljivo območje zaradi kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
28. posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe po tej uredbi, vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.

(1) Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Območje površin, predvideno za širitev naselja, mora biti glede na predvideno velikost in gostoto poselitve, opremljeno z javno kanalizacijo pod enakimi pogoji, kakor območja poselitve iz prejšnjega odstavka pred začetkom uporabe stavb na teh območjih, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po uveljavitvi te uredbe.
(3) Investicijska dokumentacije za opremljanje območij iz prvega in drugega odstavka tega člena z javno kanalizacijo mora biti pripravljena v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo investicijske dokumentacije.
(4) Območja iz tega člena se štejejo za opremljena z javno kanalizacijo, ko je za javno kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju iz prejšnjega člena, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi izven območja iz prejšnjega člena, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na območjih iz prejšnjega člena komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jo zagotavlja občina, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje, malo čistilno napravo pa upravlja izvajalec javne službe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na območjih iz prejšnjega člena komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v nepretočno greznico, ki jo zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(5) Na območjih, ki niso območja iz prejšnjega člena, morajo lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko, če je skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb manjša od 50 PE, komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali stavbah, izjemoma zbira v nepretočni greznici, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe.
(7) Na območjih, ki niso območja iz prejšnjega člena, se lahko komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe.

(1) Komunalno odpadno vodo z območja iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, ki se odvaja v sekundarno omrežje javne kanalizacije, je treba odvajati v obstoječe primarno omrežje javne kanalizacije, če je:
– letna obremenitev odvedene komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine sekundarnega omrežja javne kanalizacije, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje komunalne odpadne vode v primarno omrežje javne kanalizacije, večja od 0,1 PE, ali
– dolžina sekundarnega omrežja javne kanalizacije, ki ga je treba zagotoviti zaradi čiščenja komunalne odpadne vode v komunalni ali skupni čistilni napravi, večja od dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje komunalne odpadne vode iz sekundarnega v obstoječe primarno omrežje javne kanalizacije.
(2) Če se komunalna odpadna voda z območja iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, ki se odvaja v sekundarno omrežje javne kanalizacije, ne odvaja v primarno omrežje javne kanalizacije, se mora čistiti v komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode, ki nastaja na tem območju.

(1) Komunalna ali skupna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja, enako ali večjo od 10 000 PE, mora biti opremljena za prevzem in obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata in obstoječih greznic, ter za prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic.
(2) Na območju iz 6. člena te uredbe, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, mora lastnik javne kanalizacije zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za ustrezno zadrževanje čistilnega vala v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter za zadržan čistilni val po končanih padavinah zagotoviti odvajanje in čiščenje v komunalni ali skupni čistilni napravi v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(3) Na območju iz 6. člena te uredbe, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, mora biti za javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode zagotovljena izvedba tehničnih ukrepov za ustrezno zadrževanje čistilnega vala v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter za odvajanje in čiščenje zadržanega čistilnega vala v komunalni ali skupni čistilni napravi po končanih padavinah v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(4) Na območju iz 6. člena te uredbe morajo biti izvedeni ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(5) Na območju iz 6. člena te uredbe, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode, mora lastnik javne kanalizacije zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za zadrževanje v zadrževalniku padavinske odpadne vode, obdelavo v lovilcu olj ali čiščenje v čistilni napravi padavinske odpadne vode, če je padavinska odpadna voda, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije tako onesnažena, da se v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest, ne sme odvajati v vode.
(6) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za območja, kjer je predvideno opremljanje z javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode.

(1) Načrtovani in izvedeni ukrepi za zagotavljanje standardov opremljenosti iz 6., 7., 8. in 9. člena te uredbe morajo biti dokumentirani in evidentirani.
(2) Pred začetkom uporabe zgrajenih javnih kanalizacijskih sistemov in njihovih sklopov morajo biti dokumentirani in evidentirani tudi izvedeni kontrolni postopki za ugotavljanje njihove tehnične brezhibnosti.
(3) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka mora biti izročena izvajalcu javne službe ob predaji javnega kanalizacijskega sistema ali njegovega sklopa v njegovo upravljanje.
(4) Dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe hraniti celotno obdobje delovanja javnega kanalizacijskega sistema.
(5) Dokumentiranje in evidentiranje iz drugega odstavka tega člena je naloga investitorja javnega kanalizacijskega sistema, ki mora pred začetkom uporabe javnega kanalizacijskega sistema ali njegovega dela dokumentacijo izročiti občini.

(1) Občina na podlagi občinskega predpisa javno službo zagotavlja na območju celotne občine v skladu s to uredbo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, v občinskem predpisu določi:
– izvajanje javne službe v omejenem obsegu,
– obveznosti lastnikov stavb v skladu s 7. členom te uredbe.
(3) V občinskem predpisu iz prejšnjega odstavka morajo biti urejeni zlasti obseg in način izvajanja javne službe ter obveznosti, ki se nanašajo na:
– prevzem, čiščenje in obdelavo komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe pri upravljavcu komunalne ali skupne čistilne naprave, ki ima za obdelavo blata proste zmogljivosti, ali
– ravnanje z neobdelanim blatom iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in nepretočne greznice iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(5) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.

(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju iz 6. člena te uredbe, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb izven teh območij zagotavljati:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe pri uporabniku javne službe v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, in
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(2) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za stavbe izven območij iz 6. člena te uredbe, ki so priključene na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, uporabljajo določbe iz prejšnjega člena.

(1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe štejejo za objekte javne kanalizacije.

(1) Za komunalno, industrijsko ali padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic mora izvajalec javne službe zagotoviti ustrezno čiščenje na komunalni čistilni napravi, skupni čistilni napravi ali čistilni napravi za padavinsko odpadno vodo.
(2) Za neobdelano blato iz malih komunalnih čistilnih naprav in komunalnih ali skupnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata, mora izvajalec javne službe zagotoviti ustrezno obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
(3) Obveznosti iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, ter na padavinsko odpadno vodo s streh in javnih površin, ki se odvaja v javno kanalizacijo, izvajalec javne službe izvaja v okviru obveznih storitev iz 12. in 13. člena te uredbe.
(4) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne ali skupne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora občina zagotoviti zmogljivosti za ustrezno obdelavo blata na drugi komunalni ali skupni čistilni napravi.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata. Taka obdelava blata se mora izvajati na območju komunalne ali skupne čistine naprave, kjer nastaja neobdelano blato.
(6) Za obdelano blato iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo ali odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, razen če se obdelano blato uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(1) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave, mora kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt gospodarjenja z blatom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. V načrt gospodarjenja z blatom mora izvajalec javne službe vključiti tudi ravnanje z neobdelanim blatom, ki ga prevzema v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Načrt gospodarjenja z blatom iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan v skladu z operativnim programom, ki ureja ravnanje z blatom iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav.

(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje komunalno odpadno vodo in blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in blata pri uporabnikih storitev,
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz 18. člena te uredbe ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.

(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program).
(2) Program mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1. osnovni podatki, ki so:
– podatki o izvajalcu javne službe,
– občine, v katerih se izvaja javna služba,
– podatki o predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,
– podatki o naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
– podatki o območjih poselitve, kjer se izvaja javna služba;
2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so:
– podatki o javnih kanalizacijskih sistemih,
– podatki o komunalnih in skupnih čistilnih napravah, ki so javna infrastruktura,
– podatki o cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe,
– podatki o številu delovnih mest, ki so namenjena izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in podatki o nalogah in pogojih za opravljanje teh nalog za posamezno delovno mesto,
– podatki o drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, in
– podatki o cenah obveznih storitev javne službe;
3. opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
– način izvajanja javne službe v posameznih stavbah in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,
– načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,
– opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javnih kanalizacijskih sistemov (puščanje omrežja javne kanalizacije, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih ali skupnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,
– opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javnih kanalizacijskih sistemov in dokumentiranja odpravljanja napak,
– načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– načrt izvajanja javne službe na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija,
– načrt izvajanja javne službe za stavbe, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,
– načrt izvajanja javne službe za stavbe, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v obstoječe greznice,
– načrt izvajanja javne službe za stavbe, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– načrt izvajanja javne službe za stavbe, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe,
– način zagotavljanja obdelave, predelave ali odstranjevanja blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, in komunalnih ter skupnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo, predelavo ali odstranjevanje blata,
– opredelitev načina obveščanja uporabnikov javne službe in
– načrt izvajanja posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture;
4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe.
(3) V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljene stavbe iz drugega odstavka 11. člena te uredbe, obveznosti lastnikov teh stavb in način izvajanja javne službe v teh primerih.
(4) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 19. člena te uredbe.
(5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. Po potrditvi občine program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe program spremeni in ga pošlje občini v potrditev. Po potrditvi občine program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(7) Občina program potrdi, če je skladen z občinskim predpisom, ki ureja izvajanje javne službe.
(8) Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), poslati program, ki sta ga potrdili občina in odgovorna oseba izvajalca javne službe najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti ali njegovo spremembo v skladu s šestim odstavkom tega člena v roku 30 dni po njenem sprejemu. Program izvajalec javne službe pošlje v elektronski obliki v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.
(9) Program mora izvajalec javne službe javno objaviti na svetovnem spletu ter uporabnikom javne službe omogočiti vpogled tudi v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
(10) Če je izvajalec javne službe javno podjetje, mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
(11) Načrt gospodarjenja z blatom iz 16. člena te uredbe je sestavni del programa.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– naseljih, kjer izvaja storitve javne službe, in načinu njenega izvajanja,
– območjih poselitve, kjer izvaja storitve javne službe, in načinu njenega izvajanja,
– stavbah, kjer izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in obsegu njenega izvajanja,
– uporabnikih storitev javne službe,
– javnih kanalizacijskih sistemih,
– iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov,
– dolžini primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja javne kanalizacije,
– komunalnih in skupnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode, ki so javna infrastruktura za izvajanje javne službe,
– kanalizacijskih priključkih, nepretočnih greznicah, obstoječih greznicah, malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe,
– izjavah iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe in nepretočnih greznicah, obstoječih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na katere se te nanašajo,
– cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz nepretočnih in obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe,
– delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge, povezane z izvajanjem javne službe,
– drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe,
– napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– utrjenih površinah in strehah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo,
– bilanci količinskih tokov kanalizacijskega sistema v skladu s shemo, ki je sestavni del navodil iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe,
– prevzemu komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih in obstoječih greznic ter komunalnih in skupnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata,
– poročilih o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu oziroma ocenah obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– poročilih o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe,
– poročilih o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki jih upravljajo,
– količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav,
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
– stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi evidenčni listi o oddaji obdelanega blata v odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(3) Izvajalec javne službe mora evidenco iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj pet let.

(1) Izvajalec javne službe mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta poslati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.
(2) Sestavni del poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidence iz prejšnjega člena.
(3) Poročilo o izvajanju javne službe mora izvajalec javne službe poslati ministrstvu v skladu z navodili, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(1) Če so podatki v programu, evidenci ali poročilu iz 18., 19. in 20. člena te uredbe poslovna skrivnost v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, mora biti to v programu, evidenci ali poročilu posebej označeno, priložen pa mora biti sklep gospodarske družbe, da gre za poslovno skrivnost.
(2) Podatkov iz prejšnjega odstavka izvajalcu javne službe ni treba javno objaviti.

(1) Občina mora ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta poslati poročilo o doseženih standardih opremljenosti iz 6., 7., 8. in 9. člena te uredbe na dan 31. decembra preteklega leta.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora za vsa območja poselitve, ki so na območju občine, vsebovati:
– identifikacijsko številko in ime območja poselitve,
– obremenitev s komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju poselitve ali delež obremenitve s komunalno odpadno vodo, ki nastaja na delu območja poselitve, ki leži v občini, v primeru da je območje poselitve v več občinah, izraženo v PE,
– identifikacijsko številko javnega kanalizacijskega sistema iz registra javne kanalizacije,
– delež obremenitve iz druge alineje tega odstavka, ki se odvaja v javni kanalizacijski sistem iz prejšnje alineje,
– zagotavljanju drugih standardov opremljenosti za javni kanalizacijski sistem iz tretje alineje tega odstavka,
– identifikacijsko številko komunalne ali skupne čistilne naprave iz registra javne kanalizacije,
– delež obremenitve iz druge alineje tega odstavka, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi iz prejšnje alineje, in
– stopnjo čiščenja in navedbo o zagotavljanju drugih standardov opremljenosti za komunalno ali skupno čistilno napravo iz šeste alineje tega odstavka.
(3) Sestavni del poročila iz prejšnjega odstavka so tudi načrtovani ukrepi za zagotavljanje predpisanih standardov opremljenosti, če ti še niso doseženi, in podatki iz dokumentacije iz prvega in drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(4) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora občina poslati ministrstvu v elektronski obliki.
(5) Podatki iz poročila iz prvega odstavka tega člena so podlaga za spremljanje izvajanja operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalca javne službe, če:
– ne zagotavlja izvajanja obveznih storitev v skladu z 12. in 13. členom ter tretjim odstavkom 25. člena te uredbe,
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 15. člena te uredbe,
– nima izdelanega načrta gospodarjenja z blatom v skladu z 16. členom te uredbe,
– ne obvešča uporabnikov javne službe v skladu z 17. členom te uredbe,
– ne pošlje izdelanega programa občini v potrditev v skladu s petim odstavkom 18. člena te uredbe,
– ministrstvu ne pošlje programa ali njegovih sprememb v skladu z osmim odstavkom 18. člena te uredbe,
– ne objavi programa v skladu z devetim odstavkom 18. člena te uredbe,
– ne vodi in hrani evidence v skladu z 19. členom te uredbe in
– ministrstvu ne poroča v skladu z 20. členom te uredbe.
(2) Z globo od 500 eurov do 2.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.

(1) Zahteve v zvezi s standardi opremljenosti iz te uredbe morajo biti izpolnjene v rokih, določenih v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Ne glede na določbe 7. člena te uredbe lahko lastnik obstoječe stavbe do rokov iz prejšnjega odstavka komunalno odpadno vodo odvaja v obstoječo greznico, če upravljavec obstoječe greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe.
(3) Do rokov iz prvega odstavka tega člena se prevzem neobdelanega blata iz obstoječih greznic šteje za javno službo po tej uredbi, izvajalec javne službe pa mora kot obvezno storitev javne službe zagotavljati prevzem neobdelanega blata iz obstoječih greznic pri uporabniku storitev, ko je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta in obdelavo prevzetega neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi.
(4) Za obstoječe greznice, iz katerih se blato uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, se določbe prejšnjega odstavka ne uporabljajo.
(5) Do rokov iz prvega odstavka tega člena se za obstoječe greznice, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz posameznih stavb ali skupin stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, smiselno uporabljajo določbe 11. člena te uredbe.
(6) Do izgradnje javne kanalizacije, vendar najpozneje do rokov iz prvega odstavka tega člena, je, ne glede na določbe 7. člena te uredbe, komunalno odpadno vodo iz stavb dovoljeno čistiti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tudi na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predvidena izgradnja javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka hkrati z gradnjo stavbe.
(7) Do izgradnje javne kanalizacije ali najpozneje do rokov iz prvega odstavka tega člena je ne glede na določbe 7. člena te uredbe komunalno odpadno vodo iz stavb dovoljeno zbirati v nepretočni greznici tudi na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predvidena izgradnja javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka hkrati z gradnjo stavbe, če je skupna obremenitev, ki se zbira v nepretočni greznici, manjša od 50 PE in so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka 7. člena te uredbe.

(1) Določbe 18. člena te uredbe se začnejo uporabljati za programe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode z veljavnostjo od 1. januarja 2013 naprej.
(2) Občina mora prvo poročilo v skladu z 22. členom te uredbe prvič poslati ministrstvu najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi te uredbe v elektronski obliki.

Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati vse določbe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 in 28/11), razen 21. člena.

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2012.