Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 Odl. US: U-I-297/08-19) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99, 77/06, 115/07) je Občinski svet Občine Divača na 9. redni seji dne 18. 10. 2011 sprejel

Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot na območju Občine Divača, razglašamo objekte in območja, ki imajo posebno kulturno, krajinsko, etnološko, umetnostno in zgodovinsko vrednost, za spomenike lokalnega pomena.

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
– Naklo – Cerkev sv. Brikcija – EŠD 3980
Enota ima umetnostni, zgodovinski in arhitekturni pomen za Občino Divača, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno zgodovinskega spomenika.

Lokacija spomenika:
– cerkev z obzidjem obsega zemljišče parc. št. *1, k.o. Naklo.

+----------------------+--------------------+-------------------+
|  Katastrska občina   | Parcelna številka  |    Cela / del     |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|        Naklo         |         *1         |       cela        |
+----------------------+--------------------+-------------------+

Seznam parcel vplivnega območja:

+----------------------+--------------------+-------------------+
|  Katastrska občina   | Parcelna številka  |    Cela / del     |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|        Naklo         |        1116        |    del parcele    |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|        Naklo         |        1557        |       cela        |
+----------------------+--------------------+-------------------+

Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Nova Gorica) in Občina Divača.

Gotska podružnična cerkev iz sredine 15. stoletja ima triosmonsko zaključen prezbiterij in pravokotno ladjo. Stoji v cerkvenem obzidju, skozi katerega vodi pilastrski vhod. Nad zahodno fasado se dviga preprosta dvojna zvončnica, krita z dvokapno strešico. V celoti je ohranjen prvotni prezbiterij s kamnitim gotskim šilastoločnim slavolokom poslikanim z motivom Oznanjenja in z zidano oltarno mizo v notranjosti. V polju nad oltarno steno je freska Kristusa Pantokratorja obdanega s simboli evangelistov. V poljih nad slavolokom sta naslikana angela. Pod obokom je pas s figurami prerokov, pod njim pa pas z apostoli. Freske je poslikal italijansko vpliven slikar v letih 1480–1490. Zlasti pomembne so kvalitetne notranje poslikave prezbiterija. Ladja, ki je pokrita z ravnim stropom, je bila predelana sredi 17. stoletja. Tipična kraška gotska podružnica ima v veliki meri ohranjeno prvotno arhitekturno zasnovo kot tudi značilno postavitev v nepozidan prostor, kar lahko priča o starejši romanski predhodnici.

Lastnosti, ki dediščino opredeljujejo za kulturni spomenik, so navedene v strokovnih podlagah za razglasitev, ki jih je pripravil ZVKDS, OE Nova Gorica, marec 2010. Strokovne podlage so sestavni del oziroma priloga tega odloka ter se hranijo na ZVKDS, OE Nova Gorica in Občini Divača.

Varstveni režim za spomenik določa celostno ohranjanje varovanih elementov spomenika.
Varuje se:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova;
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barvo, detajli itd.);
– funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb);
– prostorski kontekst, pojavnost in vedute.
V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega načrta za spomenik.

Varuje se širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin:
– ohranja se obstoječa raba prostora s ciljem zagotovitve ali ohranitve prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika;
– prepovedano je postavljanje ali gradnja objektov trajnega ali začasnega značaja v vplivnem območju spomenika, vključno z nadzemsko infrastrukturo razen v primerih, ko so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in so skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni občinski upravni organ predlaga zaznambo nepremičnine: Naklo – Cerkev sv. Brikcija kot kulturni spomenik lokalnega pomena v zemljiško knjigo.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.