Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C), v povezavi z 42. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr.) in 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Šentjur na 9. redni seji dne 18. 10. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se, skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur, dopolnitev v letu 2009, ki se nanaša na navezovalno cesto Dramlje–Šentjur in zadrževalnik visokih voda Voglajne (Uradni list RS, št. 26/10), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena navezovalne ceste Dramlje–Šentjur in zadrževalnika visokih voda Voglajne (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Z OPPN iz prejšnjega odstavka se načrtuje prostorska ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena. OPPN je pred sprejemom dne, 17. 10. 2011 potrdilo ministrstvo, pristojno za prostor.
(3) OPPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba, d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 04/10.

(1) Ta odlok določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN, območje obravnave OPPN, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, vplivov in povezav s sosednjimi območji, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN, obveznosti investitorjev in izvajalcev, dopustna odstopanja ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavine iz prvega odstavka tega člena so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je, skupaj z obveznimi prilogami, na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur in sedežu Upravne enote Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur.
(3) Oznake, navedene v 9., 21. in 25. členu tega odloka, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela OPPN.

(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve, ki se nanašajo na navezovalno cesto Dramlje–Šentjur in zadrževalnik voda Voglajne.
(2) Načrtovane prostorske ureditve iz prvega odstavka tega člena odloka so:
1. navezovalna cesta Dramlje–Šentjur (v nadaljnem besedilu: navezovalna cesta) z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje in vpetost ceste v prostor, za varovanje okolja in za oblikovanje obcestnega prostora;
2. zadrževalnik visokih voda Voglajne (v nadaljnem besedilu: zadrževalnik), vzhodno od načrtovane trase navezovalne ceste in naselij Nova vas in Črnolica z vsemi, za učinkovito obratovanje potrebnimi objekti in ureditvami in rešitvami za varovanje okolja in grajenega javnega dobra, in
3. potrebne prilagoditve konfiguracije terena in obstoječih ureditev javne gospodarske infrastrukture zaradi načrtovane izvedbe navezovalne ceste in zadrževalnika.

(1) Območje OPPN obsega zemljišča, ki so neposredno potrebna za realizacijo načrtovanih prostorskih rešitev ter zemljišča, ki so vključena v območje zaradi zagotavljanja možnosti priključevanj načrtovanih prostorskih rešitev na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter izvedbo deviacij obstoječih prometnih in vodnogospodarskih ureditev. Določeno je s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcelnih mej v naravo.
(2) V območju OPPN iz prvega odstavka tega člena se skladno z geodetskim načrtom (izdelovalec: Geodetski zavod Celje d.o.o., september 2009) nahajajo zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v katastrskih občinah kot je navedeno v nadaljevanju in kot je prikazano v grafičnem delu OPPN, list št. 1.2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem.
1. območje navezovalne ceste:
I. etapa (funkcionalna celota navezovalne ceste od km 0+000 do km 2+900):
– v katastrski občini Marija Dobje parc. št.: del 998/4, 998/6, 998/7, del 1150/1, del 1150/6, del 1150/8, del 1150/9, 1150/10, del 1151/5, 1151/6, del 1495/1, del 1495/4, 1495/5, 1495/6, del 1496/10, del 1518, del 1521, del 1529, del 1533;
– v katastrski občini Primož parc. št.: del 747, del 748, del 1626, del 1627/1, del 1630, del 1631/2, del 1632, del 1667, del 1675, del 1668, del 1669, del 1683, del 1684;
– v katastrski občini Vodule parc. št.: del 798/1, del 800/3, del 805, del 806/1, del 860;
– v katastrski občini Zagaj parc. št.: del 955, del 956/1, del 957/1, del 957/2, del 958/1, del 959/1, del 959/2, del 959/3, del 960/1, del 960/2, del 966/1, del 966/2, del 966/5, del 968/3, del 973/1, del 973/2, del 975, del 977/2, del 979/2, del 980/1, del 981, del 1026, del 1027, del 1191/1, del 1191/4;
II. etapa (funkcionalna celota navezovalne ceste od km 2+900 do km 6+100):
– v katastrski občini Zagaj parc. št.: del 966/5;
– v katastrski občini Grobelno parc. št.: del 103, del 115, del 116, del 117, del 118, del 123, del 1282/1, del 1323;
– v katastrski občini Kameno parc. št.: del 4, del 5, del 6/1, del 25, del 26/1, del 26/2, del 27/1, 27/2, del 29, del 33, del 35, del 36, del 37/1, del 37/2, del 41, del 42, del 43/1, del 47/1, del 48, del 49, del 51/1, del 52/2, del 53/1, del 53/2, del 55/1, del 55/2, del 115, del 116, del 118/1, del 118/2, del 119/1, del 119/2, del 122, del 125/1, del 125/3, del 126, del 127, del 128, del 131, del 132, del 135, del 136, del 423, del 429, del 431, 434, del 435, del 436/1, del 437, del 438/1, del 438/2, del 439/1, del 439/2, del 439/4, del 440, del 445, del 480/2, del 481, del 482, del 488/2, del 490/3, del 490/5, del 490/7, del 527/1, del 527/2, del 527/3, del 528, del 530, del 532/2, del 532/3, del 541/1, del 541/2, del 543/1, del 543/2, del 543/3, del 547, del 548, del 549, del 550, del 551, del 552, del 553, del 554, del 556, del 559, del 560/1, 560/2, del 561, 563/1, del 564, del 618/1, del 620/1, del 660, del 661/1, del 662/1, del 666/2, del 666/4, del 668;
– v katastrski občini Bezovje parc. št.: del *150, del *385, del 400, del 407, del 408, del 410/1, 410/3, del 410/4, del 411/1, 411/2, del 552/1, del 552/2, del 552/3, del 563, del 570/2, del 572, del 573, del 578/5, del 578/9, del 579/4, del 605/1, del 605/3, del, 605/4, del 605/5, 605/6, del 605/7, del 606, del 607, del 608/2, del 609/1, 609/2, del 610/1, del 610/2, del 611, del 612/1, 612/2, del 612/3, 612/4, del 613/1, del 822/1, del 822/2, del 822/3, del 822/5, 822/6, del 823/1, del 824/1, del 824/2, del 824/5, del 827/1, del 827/3, del 866, del 960, del 962/2, del 964/1, del 964/2, del 964/3, del 964/4, 964/5, 964/6, del 1008/4, del 1009/1, 1009/2, 1009/3, del 1020/3, del 1020/4, del 1020/6, del 1022/1, del 1024, del 1028/1, 1028/2, 1028/3, 1028/4;
III. etapa (funkcionalna celota navezovalne ceste od km 6+100 do km 8+048):
– v katastrski občini Bezovje parc. št.: del 607, del 608/1, del 608/2, del 613/1, del 613/2, del 817/3, del 1028/1, 1030/5;
– v katastrski občini Tratna parc. št.: del 3, del 4/3, del 4/8, del 4/11, del 269/1, del 432/2, del 491/4, 492/3, del 506, del 507, del 512/2, del 515/2, del 515/3, del 516/1, del 517/1, del 519, del 528, del 529, del 532, del 533, del 534/1, del 534/2, del 535, del 614, del 618/1, del 619, del 621, del 628/3 del 773/4, del 981/4, del 981/15, del 1359, del 1463/2, del 1463/5, del 1463/6, del 1467/7, del 1468/3, del 1468/5, del 1478/2, 1481/6, del 1486/4, del 1500/4, del 1501, del 1502, del 1503, del 1504, del 1505, del 1506, del 1507, del 1508, del 1509, del 1510, del 1511, del 1512, del 1513, del 1514, del 1515, del 1516, del 1517/1, del 1517/2, del 1518, del 1522, del 1554, del 1614, del 1615, del 1619, del 1621, del 1622, del 1623, del 1624, del 1626, 1627/1, 1627/2, 1627/3, 1627/4, del 1628, del 1630, del 1631, del 1633, 1636/2, del 1636/3, del 1636/4, del 1636/5, del 1637, del 1638, del 1639, del 1640, del 1641, 1642, del 1643, del 1644/1, 1644/2, del 1645/1, del 1645/2, del 1645/3, 1646, del 1647, del 1648, del 1649, del 1650, del 1651, del 1652, del 1653, del 1654, del 1655, del 1656, del 1722;
2. območje zadrževalnika (funkcionalna celota zadrževalnika):
– v katastrski občini Tratna parc. št.: del 269/1, del 614, del 618/1, del 619, del 1509, del 1510, del 1511, del 1512, del 1513, del 1514, del 1515, del 1516, del 1517/1, del 1517/2, del 1518, del 1522, 1523, 1524, 1525, 1526, 1527, 1528, 1529, 1530, 1531, 1532, 1533/1, 1533/2, 1534, 1535, 1536, 1537, 1538, 1539, 1540, 1541, 1542, 1543, 1544, 1545, 1546, 1547, 1548, 1549, 1550, 1551, 1552, 1553, del 1600, del 1601, 1603, 1604, 1605, 1606, 1607, del 1608, 1609, 1610, 1611, 1612, 1613, del 1614, del 1615, del 1619, del 1621, del 1622, del 1623, del 1624, del 1626, 1627/1, 1627/2, 1627/3, 1627/4, del 1628, del 1630, del 1631, 1632, del 1633, 1634, 1635, 1636/2, del 1636/3, del 1636/4, del 1636/5, del 1637, del 1638, del 1639, del 1640, del 1641, 1642, del 1643, del 1644/1, 1644/2, del 1645/1, del 1645/2, del 1645/3, 1646, del 1647, del 1648, del 1649, 1650, del 1652, del 1722.
(3) Prestavitve gospodarske javne infrastrukture, ki posegajo izven območja OPPN, se bodo izvajale po določilih Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur. Zemljišča ali deli zemljišč izven območja OPPN, po katerih so načrtovane prestavitve gospodarske javne infrastrukture, so:
– v katastrski občini Marija Dobje parc. št.: del 1150/1,
– v katastrski občini Primož parc. št.: del 1630, del 1631/2, del 1632,
– v katastrski občini Grobelno parc. št.: del 110/2, del 115, del 116,
– v katastrski občini Kameno parc. št.: del 4, del 5, del 6/1, del 7, del 41, del 55/1, del 55/2, del 127, del 128, del 131, del 136, del 166, del 423, del 424, del 430, del 431, del 436/1, del 438/2, del 439/1, del 439/2, del 530, del 532/2, del 532/3, del 543/1, del 543/3, del 548, del 549, del 554, del 555, del 560/1, del 561, del 564, del 618/1, del 620/1, del 620/2, del 666/2, del 668,
– v katastrski občini Bezovje parc. št.: del *118/2, del 409/1, del 410/1, del 552/2, del 553, del 557, del 558, del 559/2, del 559/3, del 559/4, del 563, del 564, del 569, del 570/1, del 570/2, del 573, del 574, del 582/5, del 827/1, del 827/3, del 828/1, del 840, del 866, del 867/1, del 867/2, del 957, del 958/1, del 960, del 962/2, del 964/1, del 964/3, del 1008/4, del 1009/1, del 1020/4, 1028/1, del 1032,
– v katastrski občini Tratna parc. št.: del 492/2, del 492/3, del 621, del 623/2, del 628/3, del 757/2, del 1468/5, del 1508, del 1509, del 1522, del 1601, del 1602, del 1638, del 1639, del 1652, del 1659, del 1660, del 1661, del 1662, del 1664, del 1665, del 1722.

(1) Načrtovani posegi v prostor so, glede na specifiko posegov, po namenu razdeljeni v dva sklopa.
(2) Sklop posegov v zvezi z navezovalno cesto je namenjen vzpostavitvi ustrezne prometne povezave štajerskega kraka avtoceste (priključek Dramlje) z glavno cesto Celje–Rogaška Slatina in območjem Kozjanskega na jugu ter s tem razrešitvi prekomerne prometne obremenitve mesta Šentjur in ostalih naselij ob regionalni cesti R1-234 (Trnovec, Dole) s tranzitnim prometom. Navezovalna cesta obenem razbremeni glavno cesto G2-107 Celje–Dobovec in regionalno cesto R2-423 Šentjur–Črnolica.
(3) Sklop posegov v zvezi z zadrževalnikom je namenjen zadrževanju visokih voda Voglajne in njenih pritokov v konicah visokovodnega vala, ki poplavno ogroža Šentjur, še posebej njegovo poslovno cono, in naselja dolvodno, zato so posegi načrtovani tako, da imajo ugoden vpliv tudi na visokovodne razmere v Štorah in Celju. Ker je zadrževalnik načrtovan kot suhi zadrževalnik visokih voda, ostaja pretežna namembnost površin znotraj območja zadrževalnika, z izjemo visokovodnih nasipov s tehničnimi objekti na (v) njem ter strugo vodotoka Voglajne še naprej kmetijska z možnostjo občasnega poplavljanja kmetijskih zemljišč.

(1) Potek trase navezovalne ceste
1. Načrtovana trasa navezovalne ceste se prične z avtocestnim priključkom Dramlje, nizko prečka ravninski plato, se preko redko poseljenega območja spusti v dolino Kozarice, ki jo prečka z 280 m dolgim viaduktom in se nato globoko vkoplje v greben Kozarice. Del te ceste v dolžini 150 m poteka v pokritem vkopu. Nato trasa doseže dolino Kamenskega potoka. Po dolini potoka je trasirana izmenično po vzhodnem in zahodnem obrobju, mestoma tudi v sredini doline. Del te trase ob naselju Kameno, v dolžini 650 m poteka v pokritem vkopu. Pred izstopom iz doline Kamenskega potoka se naselju Bezovje izogne s 130 m dolgim predorom. Sledi spust v široko dolino Slomščice in Voglajne, kjer prečka potok Slomščico z 240 m dolgim viaduktom in se nadaljuje z nadvozom dolžine 150 m, s katerim prečka glavno železniško progo št. 30 Zidani Most–Šentilj in vodotok Voglajna. Nato se v nasipu usmeri proti jugu po ravninskem delu med Črnolico in Dolami in se nato priključi na regionalno cesto R2-424 proti Planini in R2-423 proti Podsredi na jugovzhodnem robu naselja Črnolica.
2. Navezovalna cesta Dramlje–Šentjur zagotavlja ustrezne priključke na obstoječi prometni sistem z ureditvijo sedmih nivojskih križišč, in sicer:
– priključek na regionalno cesto R1-234 Dramlje–Šentjur s petkrakim krožnim križiščem pred naseljem Trnovec;
– priključek na regionalno cesto R3-687 Dole–Ponikva s štirikrakim krožnim križiščem na ravninskem delu doline Kamenskega potoka;
– priključek na glavno cesto G2-107 Celje–Dobovec s štirikrakim krožnim križiščem, vzhodno od kmetijske šole Šentjur;
– priključek trikrakega križišča z novo priključno cesto do industrijske cone Šentjur, ki se pred cono Šentjur z novim štirikrakim krožnim križiščem navezuje na dvoje regionalnih cest (R2-424 in R3-681),
– priključek štirikrakega križišča z lokalno cesto Nova vas–Grobelno, ki se z enim krakom nadaljuje in navezuje na regionalno cesto R2-424 na robu naselja Črnolica in
– priključek na regionalni cesti R2-424 in R2-423 s trikrakim krožnim križiščem na koncu navezovalne ceste, južno od Črnolice.
3. Navezovalna cesta prečka tudi večje število obstoječih lokalnih cest in javnih poti, za katere so predvidene deviacije s podvozi ali nadvozi. Prekinjene manjše poti se s povezavami v zaledju naveže na obstoječe cestno omrežje.
(2) Ureditve zadrževalnika so načrtovane na vzhodni strani mesta Šentjur, južno od železniške proge med naseljema Tratna in Nova vas. Za izgradnjo zadrževalnika se določa izgradnja pregradnih nasipov na severu vzporedno z železniško progo, na zahodu pa v okviru izgradnje nasipa cestnega nadvoza navezovalne ceste. Na vzhodnem delu zadrževalni bazen sega do lokalne ceste Črnolica–Grobelno. Zadrževalnik je dimenzioniran na zaustavitev 655.000 m³ vode z največjo poplavno površino 44 ha. Na iztoku suhega zadrževalnika (v severozahodnem delu) se določa izvedba zaporničnega objekta z vso hidromehansko in strojno opremo, za regulacijo iztoka iz bazena. Varnostni preliv je namenjen prelivanju pretokov, večjih od tistih s povratno dobo 100 let.

(1) Navezovalna cesta je načrtovana kot dvopasovnica s sedmimi nivojskimi križišči, izvennivojskim prečkanjem glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj in več deviacijami obstoječih lokalnih dovoznih cest in poljskih poti. Vertikalni in horizontalni elementi se določajo z upoštevanjem računske hitrosti 70–90 km/h. Dolžina navezovalne ceste je 8.048 metrov.
1. Določa se normalni profil navezovalne ceste v širini 11 m, in sicer dva nova pasova širine 3,50 m, dva robna pasova širine 0,50 m, bankina širine 1,50 m in koritnica z bermo 1,50 m. Dolžina priključne ceste za industrijsko cono Šentjur je 520 metrov, in sicer z dvema varnima pasovoma širine 3,25 m.
2. Na odprti trasi navezovalne ceste se določa uporaba tehničnih elementov, ki upoštevajo računsko hitrost 90 km/h (minimalni horizontalni radij 350 m, minimalni vertikalni radij konkavne zaokrožitve 4000 m, minimalni vertikalni radij konveksne zaokrožitve 6000 m, maksimalni vzdolžni nagib ceste 4,0 %, maksimalni prečni nagib 7,0 %), na odseku od km 6+000 do km 8+047 pa tehnični elementi, ki upoštevajo računsko hitrost 70 km/h (minimalni horizontalni radij 275 m, minimalni vertikalni radij konkavne zaokrožitve 2500 m, minimalni vertikalni radij konveksne zaokrožitve 2000 m); na odseku kjer je določena računska hitrost 70 km/h so opredeljena štiri nivojska križišča in nadvoz čez železniško progo.
(2) Zadrževalnik, ki je načrtovan kot suhi zadrževalnik visokih voda, je določen kot zadrževalni bazen s predvideno minimalno gladino na koti 264,10 m n.v., nasipi in cesta, ki ga obkrožajo pa na koti 265,00 m n.v. Podrobnejša določila v zvezi z nasipom, zaporničnim objektom in varnostnim prelivom so opredeljena v 10. členu tega odloka.

(1) Skladno določilom 2 točke prvega odstavka 6. člena tega odloka se na celotni trasi navezovalne ceste določa ureditev sedmih nivojskih križišč.
1. Prvo nivojsko križanje predstavlja križišče v km 0+271.57. Določa se ureditev pet krakega krožnega križišča s polmerom zunanjega roba 30,0 m. Dva kraka krožnega križišča predstavlja predvidena navezovalna cesta, dva kraka obstoječa cesta R1-234 Dramlje–Šentjur, peti krak pa predstavlja lokalna cesta za naselje Laze.
2. Drugo nivojsko križanje predstavlja križišče v km 2+842.77. To je krožno križišče predvidene navezovalne ceste z obstoječo regionalno cesto R3-687 Dole–Ponikva.
3. V km 6+069 je določeno tretje nivojsko križanje navezovalne ceste z obstoječo glavno cesto G2-107 Šentjur–Dobovec. Določeno je štirikrako krožno križišče s polmerom zunanjega roba križišča 22,5 m.
4. Četrto nivojsko križanje predstavlja trikrako križišče v km 6+686.39. Priključni (podrejeni) krak predstavlja povezava ceste R3-681 s predvideno navezovalno cesto. Na navezovalni cesti je določena izvedba pasu za leve zavijalce. Na priključnem – podrejenem kraku se v km 0+389 uredi priključek dostopne poti, ki pod predvidenim nadvozom navezovalne ceste poteka do suhega zadrževalnika. V območju poteka pod nadvozom se uredi priključek na obstoječo pot, ki poteka preko obstoječega mostu čez Voglajno in v nadaljevanju ob železniški progi.
5. Peto nivojsko križanje predstavlja štirikrako križišče v km 7+630.03. Dva kraka predstavljata predvideno navezovalno cesto, tretji krak predstavlja cesta R2-424, četrti krak pa lokalna cesta v Novi vasi. Na navezovalni cesti je določena ureditev pasov za leve zavijalce.
6. Šesto nivojsko križanje predstavlja križišče na koncu priključne ceste, ki vodi do industrijske cone. Določa se ureditev štiri krakega krožnega križišča s polmerom zunanjega roba 20,0 m. En krak krožnega križišča predstavlja priključno cesto, drugi in tretji krak regionalno cesto R3-681, četrti krak priključek na regionalno cesto R2-424.
7. Sedmo nivojsko križanje predstavlja križišče v km 8+047. Določa se ureditev tri krakega krožnega križišča s polmerom zunanjega roba 22,5 m. En krak krožnega križišča predstavlja zaključek navezovalne ceste, drugi krak priključek na regionalno cesto R2-424 (Planina), tretji krak priključek na regionalno cesto R2-423 (Podsreda).
(2) V območju vseh predvidenih nivojskih križišč se določa ureditev pločnika, obojestranske kolesarske steze ter javne razsvetljave. V preglednem trikotniku križišč je prepovedano obveščanje in oglaševanje.
(3) Ob robovih zadrževalnika se, poleg poteka trase navezovalne ceste Dramlje–Šentjur, ki poteka okvirno od km 6+600 do km 7+630 po kroni zadrževalnega bazena, določa izvedba vzdrževalnih prometnic, ki potekajo bodisi ob robu nasipa, bodisi po kroni nasipa z možnostjo priključevanja na deviacije obstoječih prometnic.

(1) Trasa navezovalne ceste prečka večje število obstoječih kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter poti, za katere so s tem aktom določene deviacije.
1. Deviacija dovozne ceste (DC1) v km 1+424:
Na tem mestu je določena deviacija dovozne ceste na mestu obstoječega križanja. Na tem odseku bo navezovalna cesta potekala v pokritem vkopu, zato deviacija poteka preko konstrukcije pokritega vkopa.
2. Deviacija javne poti (DC2) (Kameno) v km od 3+900 do km 4+000:
Na tem odseku je določena deviacija javne poti na mestu obstoječega križanja. Na tem odseku navezovalna cesta poteka v pokritem vkopu, zato deviacija (višinska regulacija) v okvirni dolžini 200 m poteka preko konstrukcije pokritega vkopa.
3. Deviacija poljske poti (DC3) na odseku od km 4+150 do km 4+250:
Na tem odseku je določena deviacija nekategorizirane poljske poti – kolovoza na mestu obstoječega križanja. Na tem odseku navezovalna cesta poteka v pokritem vkopu, zato deviacija (višinska regulacija) v okvirni dolžini 210 m poteka preko konstrukcije pokritega vkopa.
4. Deviacija dovozne ceste (DC4) na odseku od km 4+633 do km 4+683:
Traso navezovalne ceste na tem odseku prečka dovozna cesta, ki vodi do zaselka. Določena je deviacija dovozne ceste v okvirni dolžini 160 m in ureditev nadvoza (nadvoz 1) v km 4.683 preko navezovalne ceste ter regulacija Kamenskega potoka in ureditev ploščatega propusta širne 5 m.
5. Deviacija dovozne ceste (DC5) na odseku od km 4+933 do km 5+083:
Trasa navezovalne ceste na tem odseku povozi obstoječo dovozno cesto, ki vodi do zaselka. Določena je deviacija dovozne ceste vzhodno od predvidene navezovalne ceste v okvirni dolžini 130 m ter regulacija Kamenskega potoka in ureditev ploščatega propusta širine 5 m.
6. Deviacija lokalnih oziroma dovoznih cest na odseku od km 5+183 do km 5+583:
Na obravnavanem odseku trasa navezovalne ceste poteka po dolini Kamenskega potoka. Vzporedno s potokom poteka lokalna cesta za dovoz do zaselkov in posameznih hiš. Na tem odseku se z delno deviacijo (DC6) okvirne dolžine 360 m ohrani potek obstoječe lokalne ceste po dolini Kamenskega potoka, kar pa zahteva ureditev dveh podvozov (podvoz 1 in podvoz 2) pod navezovalno cesto v km 5+315 in v km 5+494. Na obravnavanem odseku je predvidena tudi regulacija Kamenskega potoka in ureditev treh ploščatih propustov širine 5 m. Zahodno od trase navezovalne ceste se določa še ureditev – deviacija dovozne ceste (DC7) v okvirni dolžini 170 m s priključitvijo na lokalno cesto, ki poteka po dolini Kamenskega potoka.
7. Deviacija lokalne ceste (DC8) (Bezovje) v km 5+850:
Traso navezovalne ceste na tem mestu prečka lokalna cesta za naselje Bezovje. Določa se deviacija lokalne ceste vzhodno in zahodno od predvidene trase navezovalne ceste in ureditev nadvoza (nadvoz 2) v km 5+922. Deviacija lokalne ceste je določena v okvirni dolžini 350 m.
(2) Umestitev zadrževalnika v prostor posledično določa delno deviacijo lokalne ceste proti Novi vasi v okvirni dolžini 80 m.

(1) Na trasi navezovalne ceste se določa izvedba dveh viaduktov, dveh pokritih vkopov, predor, nadvoz in več opornih zidov.
1. Prvi viadukt se določa od km 0+850.00 do km 1+130 (viadukt Kozarica). Drugi viadukt se določa od km 6+164 do km 6+404 (viadukt Slomščica).
2. Prvi pokriti vkop se določa od km 1+340 do km 1+490.
3. Drugi pokriti vkop se določa od km 3+650 do km 4+300.
4. Predor Bezovje je določen od km 5+588 do km 5+718.
5. Od km 6+484 do km 6+634 je določen nadvoz nad železniško progo. Pod nadvozom ob železniški progi je načrtovana nova dostopna pot do kmetijskih zemljišč in do zadrževalnika Črnolica. Tej dostopni poti se pod nadvozom priključi obstoječa pot, ki poteka preko mostu čez Voglajno ob železnici. Dopušča se možnost rekonstrukcije mostu čez Voglajno skladno določilom 30. člena (usmeritve za ohranjanje narave) tega odloka.
6. Oporni AB zidovi višine do 7 m so predvideni od:
– km 1+180 do km 1+340 (oporni zid levo);
– km 1+330 do km 1+340 (oporni zid desno);
– km 1+490 do km 1+500 (oporni zid levo);
– km 1+490 do km 1+580 (oporni zid desno);
– km 4+822 do km 4+886 (oporni zid desno);
– km 5+336 do km 5+397 (oporni zid levo);
– km 5+563 do km 5+588 (oporni zid desno);
– km 5+718 do km 5+743 (oporni zid desno);
– km 7+254 do km 7+354 (oporni zid desno).
(2) V območju urejanja zadrževalnika se določa izvedba nasipa, zaporničnega objekta in varnostnega preliva.
1. Nasip zadrževalnika:
– širina krone nasipa je 3 m, razen na odseku, kjer je spodnji ustroj navezovalne ceste hkrati nasip (širina okvirno 11 m);
– določen je naklon brežin na zračni strani 1:2, na vodni strani 1:3;
– v osi nasipa je določena poglobitev, s čimer se zagotovi neprepustnost pod nasipom;
– ob nožici nasipa se določajo jarki na minimalni globini tako, da ni direktne povezave s prodno pregrado.
2. Zapornični objekt:
– objekt je določen z namenom zadrževanja visokega vala, optimalnega obratovanja in zagotavljanja varnosti pred prelivanjem nasipa,
– objekt je armirano-betonska konstrukcija z vgrajeno hidromehansko opremo in je načrtovan tako, da je pri normalnih odtočnih razmerah ter odprtih zapornicah možen odtok vode brez zajezitve Q = 22 m3/s oziroma 18 m3/s. Ko se ob nastopu Q100 dvigne voda v zadrževalniku, je določeno odpiranje zapornice v takem obsegu, da kota gladine 264,10 ni presežena. Odpiranje je ne glede na pretoke nizvodno od zadrževalnika, saj gre za varovanje pred prelivanjem nasipa;
– svetla odprtina izpusta znaša 10x2,5 m. V osrednjem deluje je načrtovan zapornični del, v katerem bo nameščena kotalna zapornica. Na vrhu nasipa je določena izvedba platoja, na katerem bo objekt za upravljanje. Zapornica se regulira ročno na objektu s pomočjo tipal na komandni plošči ter daljinsko iz območja centra. Vir energije za obratovanje zapornic je elektrika in dizel agregat.
3. Varnostni preliv:
Varnostni preliv je predviden za primer nastopa katastrofalno visokih voda (Q5000). Visoke vode se odvajajo preko zaporničnega objekta, del vod pa preko bočnega preliva. Kota in širina varnostnega preliva se določita v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Krono in brežine varnostnega preliva se zavaruje s kamnom, ki je večji od 1,0 m, ostali del se zatravi. Prelita voda preko varnostnega preliva se spelje v železniški jarek, ki se ga ustrezno poveča in zaščiti. Jarek je speljan v Voglajno.

(1) Na vseh vkopih vzdolž trase navezovalne ceste se zaradi varnosti v cestnem prometu določa postavitev varovalnih in varnostnih ograj za preprečitev nevarnosti naleta živali in varstva ljudi.
(2) V skladu s 30. členom tega odloka se uredijo se prepusti za dvoživke in varovalne ograje.

(1) Vkopi se izvedejo skladno s priporočili geološko-geotehničnega elaborata. Določene so vkopne brežine v naklonu od 1:1 do 1:3, humusirane, zamrežene in zatravljene. Kolikor so obstoječe brežine prestrme ter izvedba navedenega nagiba ni možna, so na vkopnih straneh določeni oporni AB zidovi, maksimalne vidne višine 7,0 m. Zaradi predvidene globine vkopa so podporne konstrukcije predvidene na odsekih, kot je opisano v točki (5) desetega člena tega odloka.
Na odseku od 1+340 do km 1+490 je določena izvedba prvega pokritega vkopa dolžine 150 m, na odseku od km 3+650 do km 4+300 je določena izvedba drugega pokritega vkopa v dolini Kameno v dolžini 650 m, na odseku 5+588 do km 5+718 pa je predvidena izvedba predora Bezovje dolžine 130 m.
Za izvedbo nasipov se določa uporaba drobljenca, ki se vgrajuje in komprimira v predpisanih plasteh. Vse nasipe je potrebno izvesti s stopničenjem v obstoječ teren ter v naklonu 1:2.
(2) Določitev nasipov in vkopov se glede na potek trase navezovalne ceste načrtuje kot sledi. Do stacionaže km 0+600 je načrtovana trasa z nizkim nasipom in plitvimi vkopi. Plitve vkope se izvede v naklonu 1:3, nizke nasipe se zgradi s kamnitim materialom in brežino v naklonu 1:2. Sledi približno 500 m odsek, na katerem bo cesta premostila dolino Kozarice. Predviden je viadukt dolžine 280 m. Iz ocene tal izhaja, da se priključne nasipe, ki presegajo višino 5 m, gradi z upoštevanjem posebnih utrditvenih ukrepov. Zato se določa brežina nasipa v naklonu 1:2 in bočni nasip višine 3 m ter širine 5–8 m. Nato je trasa do km 1+700 vezana na pretežno globoko vkopano niveleto v grebenu Kozarica. Za vkope do km 1+300 in od km 1+500 dalje, kjer je globina vkopavanja do okvirno 8 m, se določa odprti vkop z brežino 1:3 in vmesno bermo širine 3 m. Pri globljem vkopu se predvidi bodisi odprt vkop v naklonu 1:3 v treh etažah z vmesnima bermama bodisi se ob dnu vgradi ca. 6–7 m visok zid in nad njim odprt vkop v naklonu 1:3. Določa se tudi izvedba okvirno 150 m dolgega pokritega vkopa. Po izstopu iz grebena Kozarica se trasa do km 2+350 spušča. Plitve vkope se odpre v naklonu 1:3, nasipe pa se s kamnitim materialom utrdi v naklonu 1:2. Nato trasa preide v dolino Kamenskega potoka, ki je do km 4+800 še relativno široka in na daljših predelih zamočvirjena. Nasipe se s kamnitim materialom utrdi v naklonu 1:2. Plitve vkope se odpre v naklonu 1:3, globlje vkope pa se odpre v naklonu 1:3 z vmesno bermo, ali pa se ob vznožju vgradi 3–4 m visoko kamnito zložbo. Pri naselju Kameno se določa tudi izvedba okvirno 650 m dolgega pokritega vkopa. Pred izstopom v dolino Slomščice je trasa vezana na potek po ozkem delu doline Kamenskega potoka. Trasa na tem delu poteka po nizkih nasipih iz kamnitega materiala v naklonu 1:2. Vkopi na tem delu trase se na določenih delih opirajo z zidovi višine 5–7 m. Vkopne brežine se odpre v naklonu od 1:1 do 1:1,5 in se jih prekrije z mrežo. Po izhodu iz doline Kamenskega potoka se trasa sprva spusti na ravnino in nato z viaduktom prečka Slomščico ter z visokim nasipom in nadvozom železniško progo ter se v nadaljevanju, z niveleto nizko nad ravnino, zaključi v Črnolici. Brežine vseh nasipov se oblikuje v naklonu 1:2. Nasipi, ki so višji od 4 m se dodatno stabilizirajo z vgradnjo bočnega balasta ocenjene višine 3 m in širine 5–8 m.
(3) Nasip zadrževalnika se izvede skladno določbam točke (2)1. desetega člena tega odloka.

(1) Zaradi izvedbe navezovalne ceste in zadrževalnika ni potrebno rušenje nobenega izmed stanovanjskih objektov ali gospodarskih poslopij. Po realizaciji obeh se odstranijo posamezni odseki obstoječih kategoriziranih ali nekategoriziranih cest in poti, kot je razvidno iz grafičnega dela OPPN.
(2) Na območjih, kjer se odstranijo posamezni opuščeni odseki obstoječih cest in poti se izvede rekultivacija zemljišč skladno z obstoječo krajinsko podobo neposrednega okolja v katerega je bil dotedanji poseg umeščen.
(3) Trasa navezovalne ceste poteka preko glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj, ki jo prečka v nadvozu od km 6+484 do km 6+634. Skladno s pogoji upravljavca se mora po izvedbi navezovalne ceste ukiniti nivojski prehod NPr Nova vas v km 538+260 (križanje z regionalno cesto R2-423 Šentjur–Lesično).

Navezovalna cesta prečka več obstoječih vodotokov. Na odsekih, kjer prečkanja niso izvedena z viadukti ali nadvozom se določa več ploščatih prepustov, in sicer širine 5 m na km 2+840 (na cesti RIII-687 Dole–Ponikve), na km 3+175, km 4+420, km 4+668, km 4+983, km 5+333 in km 5+542 ter ploščati prepust širine 8 m na km 6+070.

(1) Odvodnjavanje navezovalne ceste se zagotavlja s prečnimi in vzdolžnimi nagibi vozišča. Ob robu vozišča je določena ureditev vzdolžnih elementov odvodnjavanja (obrobničena koritnica) in vtočnih jaškov. Izvede se meteorna kanalizacija, preko katere bodo padavinske vode odvodnjavane preko lovilcev olj in ev. zadrževalnikov odvedene v recipiente (vodotoke, grape ipd.). Skladno strokovnim podlagam se določa izvedba pretežno razpršenega odvajanja padavinskih voda. V skladu s tehničnimi smernicami za ceste se meteorne vode odvajajo na naslednji način:
1. cesta v nasipu – razpršeno odvodnjavanje;
2. cesta delno v vkopu, delno v nasipu – razpršeno odvodnjavanje na strani nasipa in odvodnjavanje cestne padavinske vode z meteornim kanalom ter zaledne vode z jarkom na strani vkopa;
3. cesta v vkopu – odvodnjavanje cestne padavinske vode z meteornim kanalom ter zaledne vode z jarkom;
4. cesta v pokritem vkopu s konkavnim nasutjem – odvodnjavanje cestne padavinske vode z meteornim kanalom ter površinske vode nasutja z jarkom;
5. cesta v pokritem vkopu s konveksnim nasutjem – odvodnjavanje cestne padavinske vode z meteornim kanalom;
6. cesta na viaduktu – odvodnjavanje cestne padavinske vode z meteornim kanalom;
7. cesta v tunelu – odvodnjavanje cestne padavinske vode z meteornim kanalom;
8. gradbeni posegi v naravni teren – odvodnjavanje z meteornim jarkom izven območja cestnega telesa.
(2) Meteorna in druga odpadna voda z navezovalne ceste in pripadajočih ureditev ne sme pritekati na avtocesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega sveta.
(3) Odpadne vode izven območja urejanja ne smejo biti speljane v predvidene naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(4) Vse zaledne vode, ki v manjših potokih prečkajo navezovalno cesto na območju zadrževalnika, je potrebno preusmeriti v zaledni jarek oziroma kanal (na mestih, kjer je cesta v vkopu), ki bo potekal vzporedno z navezovalno cesto oziroma pregrado (na zračni strani) in se izlival v Voglajno. Prav tako se zaledni jarek izvede na vodni strani pregrade.
(5) Na območju Nove vasi in Črnolice trasa navezovalne ceste prečka obstoječo kanalizacijo komunalnih odpadnih vod. Lokaciji dveh cevnih zadrževalnih bazenov, ki sta na sami trasi predvidene ceste, se prilagodita načrtovani cesti (zmanjšanje oziroma prestavitev cevnih zadrževalnikov).
(6) Vsa križanja navezovalne ceste z obstoječim kanalizacijskim omrežjem morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture.

(1) Urejanje obcestnega prostora in prostora ob zadrževalniku mora upoštevati kriterije kvalitetnega krajinskega oblikovanja.
(2) Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve načrtovane s tem OPPN morajo vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki mora vsebovati oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem in obvodnem prostoru.
(3) Oblikovanje reliefa se prilagodi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme prihajati do ostrih stikov. Priključni nasipi – stožci viaduktov Kozarica in Slomščica ter nadvoza nad železniško progo Zidani Most–Šentilj se oblikujejo mehko z zveznim prehodom iz cestnega telesa na premostitveni objekt. Vkopne brežine pokritih vkopov grebena Kozarice in Kameno se oblikujejo z mehkejšim oblikovanjem brežin tako, da se čim bolje vklopijo v okoliški teren.
Konfiguracija terena nad pokritim vkopom mora biti oblikovana tako, da deluje kot del okoliške zelene vzpetine.
(4) Oblikovanje krajine mora povzemati obstoječi vzorec vegetacijskih prvin. Zasaditve se smiselno navezujejo na naravno zaledje. Za zasaditev se uporabijo avtohtone rastlinske vrste, ki uspevajo v novih mikroreliefnih, mikroklimatskih in vodnih razmerah.
(5) Višja drevesa se lahko točkovno zasadijo v krožiščih, okolica pa ustrezno ozeleni.
(6) Protihrupni nasipi in netransparentne protihrupne ograje se obsadijo z drevesnogrmovnimi živicami. Živice se oblikuje iz raznovrstnih rastlin, tako da so višinsko in tlorisno rahlo razgibane v prostoru. Kjer prostor tega ne dopušča, se ograje zasadijo z vzpenjalkami. Z vzpenjalkami se zasadijo tudi podporni in oporni zidovi.
(7) Okolica območja zadrževalnika ob navezovalni cesti med km 7+250 in km 7+370 se sanira, zasipa in zravna z okoliškim terenom.
(8) Na prečkanjih vodotokov Kozarica, Slomščica in Voglajna ter na drugih območjih posegov v obvodne površine se le-te zasadijo z obvodno vegetacijo.
(9) Gozdni robovi se na odsekih navezovalne ceste, kjer ta posega v gozdne površine, sanirajo z zasaditvijo istovrstne drevesne vegetacije v obsegu kot to dopuščajo gradbeni posegi.
(10) Brežine se zasadijo z grmovnicami in drevesi ali z nizkimi grmovnicami v primeru ohranjanja pogledov na krajino. Z nižjimi grmovnicami se v odsekih, kjer je to značilno, zasadijo pasovi med navezovalno cesto in deviacijami cest in poti.
(11) Z nižjimi, pokrovnimi grmovnicami se obsadita portala pokritega vkopa. Površine nad portali pokritega vkopa se zasadijo skladno z ureditvami na njih.
(12) Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih območij, ki po izvedbi prostorskih ureditev ostanejo brez dotedanje funkcije, se uredi s poravnavo terena in skladno z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, redkeje funkcionalna zemljišča obstoječih stavb) ali pa se jih zasadi oziroma renaturira.
(13) Dreves se ne sadi v koridorju visokonapetostnih daljnovodov in vodnega zadrževalnika. Pri zasaditvah se upoštevajo poteki gospodarske javne infrastrukture ter polja preglednosti cest.
(14) V obcestnem prostoru se, skladno s projektom postavi prometna oprema (prometna signalizacija, protihrupne in odbojne ograje).

(1) Vsi objekti se oblikujejo v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v odvisnosti od urbane in krajinske podobe prostora tako, da se čimbolj vključujejo v okolje. Viadukta in nadvoz se oblikujejo tako, da bodo konstrukcijski elementi vitki in transparentni.
(2) Premostitveni objekti se izvedejo tako, da konstrukcija premosti poplavno območje s čim manj vmesnih opornikov, le-ti ne smejo segati v strugo vodotokov. Viadukt Slomščica in nadvoz nad glavno železniško progo št. 30 Zidani Most–Šentilj se enotno oblikujeta, njuna niveleta se prilagodi nivoju krone nasipa zadrževalnika. Oba objekta naj z medsebojno povezavo ustvarjata vtis prostorske enotnosti in skladnosti.
(3) Pokrita vkopa Kozarica in Kameno se izvedeta s kvalitetno oblikovanimi portali.
(4) Oporni in podporni zidovi se strukturirajo ali obložijo s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov. Potrebno zavarovanje brežin vodotokov se, tam kjer so regulacije načrtovane prav tako izvede s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov.
(5) Protihrupne ograje se locirajo tako, da ne poudarjajo cestnega telesa pri pogledih iz okolice.
(6) Varnostne ograje se izvedejo s kovinskim materialom. V kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov se izjemoma izvedejo iz betona ali kakšnega drugega materiala.
(7) Arhitekturne rešitve za prostorske ureditve načrtovane s tem OPPN se določijo v načrtu arhitekture projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Vsa cestna oprema se oblikuje z enotnimi elementi.

V območju obravnavanega OPPN je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter možna izvedba del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

Skupni pogoji glede urejanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
1. projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zaščite gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se izvede skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del prilog OPPN ter skladno z geološko-hidrološkimi pogoji območja;
2. priključitve se izvedejo skladno s pogoji posameznih upravljavcev;
3. trase vodov gospodarske javne infrastrukture morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur;
4. pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
5. gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno;
6. dopustne so delne in začasne ureditve (npr. v območju pokritih vkopov začasne prestavitve), ki morajo biti sladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izvedejo pa se tako, da jih je moč vključiti v končno etapo načrtovane ureditve;
7. odstranijo se priključki na gospodarsko javno infrastrukturo objektov, ki niso v funkciji.

(1) Trasa navezovalne ceste poteka preko železniške proge in obenem prečka tudi železniško komunikacijsko omrežje, slednjega deloma tangira tudi zadrževalnik.
(2) Navezovalna cesta prečka glavno železniško progo št. 30 Zidani Most–Šentilj v nadvozu od km 6+484 do km 6+634. Ker je opredeljena rekonstrukcija železniške proge je za vse posege v varovalnem pasu 100-ih metrov obojestransko od osi skrajnega tira potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z načrtovanimi posegi navezovalne ceste in zadrževalnika se ne sme ogrožati ali poslabšati stabilnosti zemeljskega trupa železniške proge. Po končanih delih mora biti teren ob železniški progi urejen skladno s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Pri nadaljnem načrtovanju je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje železniškega prometa.
(3) Ob železniški progi potekajo železniški signalno varnostni in telekomunikacijski kabli, ki jih je potrebno sondirati in zakoličiti pod nadzorom upravljavca. Preko skrajnega severovzhodnega dela nasipa zadrževalnika poteka trasa elektronskih komunikacij, ki jih je potrebno v tem delu prestaviti izven območja gradnje skladno s pogoji upravljavca.
(4) Vsa križanja navezovalne ceste z obstoječim komunikacijskim omrežjem morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje prečkanj vodov gospodarske javne infrastrukture.

(1) Trasa navezovalne ceste prečka visoko napetostni daljnovod DV 1x110 kV Šentjur–Rogaška Slatina med profiloma P59 in P60.
(2) Trasa navezovalne ceste večkrat prečka tudi srednje napetostno (v nadaljevanju: SN) in nizko napetostno (v nadaljevanju: NN) omrežje. Nadzemne SN in NN vode, ki prečkajo navezovalno cesto (s spremljajočimi ureditvami) je treba praviloma pokabliti oziroma zagotoviti ustrezno varnostno višino med cesto in nadzemnim vodom.
(3) Za vsa prečkanja in prestavitve elektrovodov iz prvega in drugega odstavka tega člena so izdelane idejne rešitve ki so povzete v OPPN in grafično predstavljene (grafični del OPPN, list št. 3.2. – Prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro).
(4) V območju zadrževalnika je treba obstoječe SN vode pokabliti. Variantno se določa tudi možnost ohranjanja zračnih vodov, pri čemer je treba vse drogove nadomestiti z novimi in zagotoviti ustrezno varnostno višino med navezovalno cesto in zračnim vodom.
(5) Obstoječo transformatorsko postajo TP Avtocesta Dramlje je treba prestaviti in jo nadomestiti z novo, kabelsko, obnoviti je treba tudi TP Bezovje.
(6) Za potrebe delovanja zapornice zadrževalnika bo izveden priključek na nizko napetostno elektro omrežje po pogojih upravljavca.

V območjih predvidenih križišč se uredi javna razsvetljava. Svetlobne signalne naprave morajo biti opremljene z LED tehnologijo z možnostjo reduciranega delovanja svetilnosti v nočnem času.

Vsa križanja navezovalne ceste z obstoječim vodovodom morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture.

Odvajanje odpadnih voda je ob dejstvu, da gre za sistem ukrepov ob gradnji navezovalne ceste, določeno v 15. členu tega odloka.

(1) Trasa navezovalne ceste se enkrat križa s prenosnim plinovodom M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice (premer 400 mm, tlak 50 bar) in načrtovanim prenosnim plinovodom M2/1, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt za prenosni plinovod M2/1 Rogaška Slatina–Trojane ter večkrat z regionalnim prenosnim plinovodom R21C (od M2 proti MRP Šentjur; premer 100 mm, tlak 50 bar).
(2) Zaradi vzporednega poteka navezovalne ceste in prenosnega plinovoda R21C, od M2 v 25+227-MRP Šentjur ter večjih posegov v teren (vkopi) so za določitev ukrepov izdelane idejne zasnove za prestavitev prenosnega plinovoda (IBJ d.o.o., Celje, št. proj. 1533/10, december 2010).
(3) Na trasi navezovalne ceste se zaradi prečkanj in približevanj s prenosnimi plinovodi določa naslednje rešitve:
1. Dvoje križanj s prenosnimi plinovodi, pri katerih je treba zagotoviti ustrezno zaščito, izvedejo pa se brez prestavitve in sicer križanje s prenosnima plinovodoma M2 in M2/1 (lokacija 0 – odsek med cestnima profiloma P30A in P31) ter križanje s prenosnim plinovodom R21C (lokacija 1 – odsek med cestnima profiloma P33 in P34).
2. Pet prestavitev prenosnega plinovoda R21C, in sicer:
– prestavitev na vzhodno stran navezovalne ceste na odseku med cestnima profiloma P39A in P45 (lokacija 2) v okvirni dolžini 590 m,
– prestavitev na zahodno stran navezovalne ceste na odseku med cestnima profiloma P46 in P49 (lokacija 3) v okvirni dolžini 320 m,
– namesto dveh prestavitev prenosnega plinovoda, opisanih v prejšnjih dveh alinejah te točke se variantno določa prestavitev na zahodno stran navezovalne ceste na odseku med cestnima profiloma P39A in P45 (lokacija 2 in lokacija 3) v okvirni dolžini 1010 m,
– prestavitev na vzhodno stran navezovalne ceste na odseku med cestnima profiloma P50A in P54A (lokacija 4) v okvirni dolžini 420 m,
– prestavitev na vzhodno stran navezovalne ceste na odseku med cestnima profiloma P56 in P57 (lokacija 5) v okvirni dolžini 160 m,
– prestavitev na zahodno stran navezovalne ceste na odseku med cestnima profiloma P58 in P60 (lokacija 6) v okvirni dolžini 300 m.
(4) Glede na izbrano rešitev bo v nadaljnjih fazah izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja treba:
1. izvesti detektorsko zakoličbo na mestu posega v varnostnem pasu;
2. izdelati elaborat posegov v plinovodno omrežje in nadzorovane pasove z analizo morebitnih negativnih vplivov na plinovodno omrežje sistemskega operaterja Geoplin plinovodi d.o.o., z statičnimi izračuni dimenzioniranosti zaščite v obratovanju in v fazi gradnje, s upoštevanjem predpisanih odmikov po veljavnih pravilnikih;
3. predvideti posebne pogoje dela v 2x5 m pasu plinovoda pod nadzorom upravljavca;
4. uskladiti projektne rešitve s strokovnimi službami Geoplin plinovodi d.o.o.;
5. opuščene dele plinovoda izolirati od delujočega omrežja, razpliniti, napolniti z inertnim plinom ali fizično odstraniti.

(1) Objekt navezovalne ceste za svoje obratovanje ne potrebuje komunikacijskega omrežja. V primeru križanja navezovalne ceste z obstoječimi zemeljskimi ali zračnimi komunikacijskimi omrežji morajo biti ta izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje križanj gospodarske javne infrastrukture.
(2) Zadrževalnik s svojim severozahodnim delom nasipa posega na traso železniških elektronskih komunikacij, zato je te potrebno prestaviti izven območja gradnje. Za regulacijo zaporničnega objekta zadrževalnika se izvede daljinsko upravljanje. Projektne rešitve se detaljneje obdelajo v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi, zamenja oziroma zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote izgradnje navezovalne ceste in zadrževalnika.

(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije s priloženimi tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, kot je razvidno v grafičnem delu predloga OPPN (št. lista 4. Načrt parcelacije), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta zagotovi predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala in druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Čas in obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. Za izvedbo arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Pred pričetkom del investitor zagotovi izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, v času izvedbe pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
(3) V primeru odkritja najdb izjemnega pomena lahko pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine, na podlagi valorizacije strokovne komisije, zahteva delno spremembo projekta in prezentacijo na mestu odkritja (in situ).

(1) Gradnja ne sme posegati v strugo vodotokov, njihove brežine in v 5 metrski pas priobalnega zemljišča, kar ne velja za gospodarsko javno infrastrukturo ter zapornični objekt zadrževalnika. Gradnja se zavaruje tako, da se prepreči spiranje gradbenega materiala v vodotok, za stabilizacijo brežin pa se uporabijo naravni materiali (kamnite zložbe).
(2) Ohranja se obvodna vegetacija ob potokih in rekah ter v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča. Izjemoma se dopušča odstranitev obvodne vegetacije, če je ta nujna ob izgradnji cestnih objektov in objektov zadrževalnika ter drugih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra in drugačne rešitve niso možne. V obrežno vegetacijo se posega tako, da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Posekano vegetacijo pa se nadomesti tako, da se izvede razširitev obvodne vegetacije, kjer je ta ožja, z zasaditvami avtohtonega drevja vsaj v širini 3 metrov na obeh straneh vodotoka.
(3) Hidrološke in ekosistemske lastnosti naravne vrednote se ohranjajo v enakem oziroma boljšem stanju. Ohranja se tudi vsa obvodna vegetacija ob naravnih vrednotah, razen v primerih, ko za načrtovane posege iz tega OPPN, drugačne rešitve niso možne. Skladno s predpisi se v ugodnem stanju ohranjajo prednostni habitatni tipi. Pri posegih v prostor je potrebno zmanjšati vpliv na ekološko pomembna območja in predlagane naravne vrednote.
(4) Na vodotoku Voglajna, razen s tem odlokom določenih posegov, ni dovoljeno graditi novih jezov, pregrad ali pragov ter zasipati plitvih delov vodotoka. Pri gradnji mostu čez Voglajno je potrebno predvideti tehnične rešitve s čim manj podpornih stebrov. Podporni stebri mostu, nasipi za cesto in zadrževalnik ne smejo segati v posebno varstveno območje (koda: SI3000068), ki je prikazano na grafikah – list št. 2: Prikaz stanja prostora, razen na območju bivšega okljuka Voglajne, ki v naravi ne obstaja več. Zapornični objekt zadrževalnika za regulacijo prelivanja Voglajne se uredi tako, da pri nizkih ali povprečnih pretokih ne bo nastala pregrada višja od 5 cm, da ne bo ob zapornici nastajal tok bistveno hitrejši od povprečnega pretoka Voglajne ter da se po končanih delih dno prekrije z večjimi kamni. Med gradnjo pregrade zadrževalnika je potrebno zagotoviti minimalni pretok vode in ohranjati kvalitetno vodo. Gradbena dela se morajo vršiti izven drstitvenega obdobja (od začetka julija do konca novembra).
(5) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib. Večje drstišče klena in podusti (cca 100 m2) se nahaja znotraj OPPN (koordinate Y = 532825, X = 118296).
(6) Preprečiti skladiščenje posekanega drevja in deponiranje viškov zemeljskega materiala na travnikih znotraj posebnega varstvenega območja (koda: SI3000068) in na močvirnih ali mokrotnih travnikih v bližini območja.
(7) Uredijo se prehodi za divjad in varovalne ograje za preprečitev naletov divjadi na cestišče.
(8) V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za navezovalno cesto je potrebno na območju trase navezovalne ceste ugotoviti prisotnost dvoživk in stanje ohranjenosti njihovega habitata. Na odsekih trase navezovalne ceste, kjer v naravi v času razmnoževanja poteka selitev dvoživk, je potrebno za dvoživke predvideti izgradnjo podhodov in zaščitnih ograj. Odtočni jaški se uredijo tako, da ne delujejo kot pasti za dvoživke.
(9) Določa se spremljanje stanja naravnih vrednot, ogroženih in indikatorskih vrst ter kvalifikacijskih vrst v vodotoku Voglajne oziroma posebnem varstvenem območju (koda: SI3000068).
(10) Vse manipulacijske in povozne površine morajo biti vodotesne in imeti odvod meteornih voda preko razbremenilnika ali lovilca olj ter maščob v kanalizacijo ali vodotok.
(11) Med gradnjo uporabljati obstoječi most in obstoječe ceste.
(12) Površina suhega zadrževalnika naj bo prekrita z zelenim rastlinjem. Površina se lahko izkorišča za kmetijske dejavnosti, vendar se ne sme uporabljati pesticidov in prekomerno rabo gnojil ter izvajati kakršnokoli sežiganje.
(13) Poleg navedenih usmeritev za ohranjanje narave se določa tudi konkretnejše usmeritve, ki morajo biti upoštevane v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvajanja del:
1. Ob Slomščici in Voglajni se načeloma ohranjajo naravna poplavna območja, pri čemer se dovoljuje s tem odlokom načrtovane posege v zvezi z gradnjo zadrževalnika. Tehnične rešitve za izgradnjo in zavarovanje viadukta na poplavnem območju Slomščice in mostu preko Voglajne se načrtujejo tako, da ne bo potrebno izvesti kakršnih koli posegov na brežini ali v strugi potoka, kot so: podporni stebri, nasipi, oporni zidovi, utrjevanje struge ipd..
2. Regulacij, s katerimi bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata, se, razen s tem odlokom določenih, ne izvaja.
3. Odvodnjavanje ceste se izvede tako, da se voda iz cestišča ne steka neposredno v vodotok.
4. V Voglajno je sprejemljivo poseganje le toliko, kolikor to zahteva ustrezna tehnična ureditev iztoka iz suhega zadrževalnika neposredno na območju stikanja struge in umetne brežine zadrževalnika.
5. V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti).
6. Za potrebe izgradnje navezovalne ceste se odstranitev obvodne vegetacije izvede na čim krajšem odseku brežine. Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije se izven ožjega obravnavanega območja ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča se panje in korenine). Ohranja se naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra strukturiranost. Propadla drevesa se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst. Odstranitev obstoječe obrežne vegetacije ob Slomščici in Voglajni na ožjem območju obravnave in ostala pripravljalna dela na zemljišču, se izvedejo izven gnezditvene sezone (izven obdobja od 1. marca do 15. julija). Vzdolž brežine Voglajne, kjer je bila odstranjena obrežna grmovna in drevesna vegetacija, se z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst vzpostavi zveznost in pestra, višinska strukturiranost obrežne vegetacije. Pri izvajanju gradbenih del se večja drevesa v bližini fizično zaščiti pred poškodbami.
7. Odlaganje kakršnih koli materialov v strugo in na bregove vodotokov ni dovoljeno.
8. Na vlažnih traviščih se ohranja dosedanji vlažnostni režim in se ne načrtuje dodatnih ukrepov za izsuševanje ali spreminjanje poplavnosti območja za daljši čas, kot to zahteva funkcija suhega zadrževalnika ob Voglajni.
9. Ureditev suhega zadrževalnika se izvede z nasipanjem materiala v obsegu ter na način, da ne bo povzročilo spremembe hidroloških lastnosti in kvalitete ekosistema reke Voglajne.
10. Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom.
11. Vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času živali, to je, od zgodnje pomladi do poznega poletja. Gradnja objektov in drugi posegi se načrtujejo tako, da se z gradbenimi stroji ne dostopa v vodotok. V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode zaradi onesnaženja z izpusti naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev. Po opravljenih zemeljskih delih se neutrjene površine čim prej ozelenijo z zasaditvijo avtohtonih dreves, grmovnic in travo.
12. Na območju Kamenskega potoka se priporoča, da se pred realizacijo načrtovanih posegov navezovalne ceste ugotovi eventuelna prisotnost zavarovanih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov ter v primeru ugotovitve prisotnosti izvede ustrezne ukrepe, ki bodo omogočali čim manjši neugoden vplivov načrtovanih posegov.

(1) Pri odrivih zemlje se zagotovi, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za sanacijo degradiranih ali drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Zagotovi se nemoten dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej, kmetijam pa normalen razvoj in delo.
(3) Kmetijska zemljišča, na katera se posega le v času gradnje, se po končani gradnji vrne v prvotno stanje, kolikor to ni izvedljivo, se plača odškodnina v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč.

(1) Sečnja v gozdu se ne izvaja od začetka marca do konca junija, to je v času gnezdenja ptic.
(2) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov se opravita na podlagi označitev drevja za posek, ki jo opravi pooblaščen delavec pristojne enote zavoda, pristojnega za gozdove.
(3) V času gradnje se zagotovijo dostopi do gozdnih zemljišč. V času obratovanja se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(4) Način sanacije gozda in gozdnega roba predpiše pristojna organizacijska enota Zavoda za gozdove Slovenije.
(5) Pri poseganju v prostor je potrebno ohranjati gozdne površine, kjer so območja potencialnih plazov, usadov in zdrsov zemljine.
(6) Odpadni gradbeni material se ne sme odlagati na gozdne površine ali gozdni rob, ampak na ustrezne urejene deponije gradbenega materiala oziroma se ga vkoplje v zemeljski zasip skladno projektu ravnanja z gradbenimi odpadki.
(7) Ob izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno opredeliti lokacije za začasne deponije lesa.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov ob poteku navezovalne ceste ter v in ob območju zadrževalnika se zaradi izvedbe načrtovanih prostorskih rešitev s tem OPPN ne sme poslabšati.
(2) Za objekte navezovalne ceste, ki so določeni s predpisom o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta »zasnova požarne varnosti«. Študija oziroma zasnova požarne varnosti morata biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1) V primeru nezgod med gradnjo, prometnih nesreč med obratovanjem ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se z ukrepi prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča in se takoj obvesti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki; uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnaženo zemljino se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo se na gradbiščih zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa se ta skladiščni prostor zaščiti pred atmosferskimi vplivi, prepreči pa se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij se uporablja originalna embalaža.
(3) Pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično brezhibna vozila, gradbeni stroji in naprave, ki se opremijo z nevtralizacijskim sredstvom. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišč v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah. Redno se preverja puščanje motornih olj, maziv ipd.
(4) Območje urejanja spada v cono potresne nevarnosti 0,150 [g] (ARSO, Atlas okolja, Karta potresne nevarnosti). Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti potresno varen način gradnje.

(1) Morebitne prekinitve obstoječih melioracijskih sistemov je potrebno rekonstruirati oziroma zagotoviti njihovo nadaljnje delovanje.
(2) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
(3) Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
(4) Material, ki se uporabi za gradnjo nasipov, mora biti inerten.

(1) Gradnja s težkimi stroji se izvaja v suhem vremenu. V času gradnje se preprečuje nekontroliran raznos materialov z gradbišča ter prašenje z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč. Zagotovi se redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu. Pri transportu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo. Prav tako se zagotovi čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.
(2) V primeru ustavljanja transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.

(1) Na območju OPPN, še posebej na območjih gradbišč se vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi zaščitijo pred možnostjo izlitja v vodotoke in podzemno vodo (neprepustna površina cestišča z robnikom, zbiranje v čistilno napravo, lovilci olj).
(2) Kjer bodo padavinske vode speljane v vodotok, iztočni objekt ne sme segati v pretočni profil vodotoka in se izpelje v naklonu brežine (z vgrajeno povratno zaklopko). Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. V območju izpusta se struga vodotoka protierozijsko zaščiti.
(3) Zagotovijo se zaščitni ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvidene objekte in okolje. Premostitve vodotokov se izvedejo tako, da svetla odprtina mostu omogoča prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino najmanj 50 cm nad koto gladine pretoka stoletnih visokih vod.
(4) Nožice nasipov, ki so pod vplivom poplavnih vod, se protierozijsko zaščiti.
(5) Obstoječa stabilnost brežin vodotokov se ne sme poslabšati.
(6) Med gradnjo se ne posega v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine.
(7) Betoniranje v vodotoku ni dovoljeno. Preprečiti je potrebno izlitje apna ali cementa v vodo ter nastajanje razmer neprekinjene kalnosti.
(8) V fazi priprave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor načrtovanih posegov zagotovi izdelavo programa postopkov in ukrepov, ki se izvajajo v primeru prometnih nesreč, raztrosa nevarnega tovora ali nepravilnosti pri vzdrževanju ceste in delovanju čistilnih naprav, da ne pride do onesnaženja podzemne vode. Redno se opravlja pregled in čiščenje lovilcev olj in vodi dnevnik obratovanja.
(9) Pred pričetkom del je potrebno izvesti podrobnejše hidrološke študije o vplivu posegov na podzemne vode. Ohraniti nivo podtalnice tako, da se v čim večji možni meri zagotovi ponikanje padavinske vode. Zagotoviti ustrezno odvodnjavanje iz cest tako, da se prepreči onesnaženje podtalnice.

(1) Glede na prometno obremenjenost ceste je v skladu s predhodno izdelanim gradbeno-tehničnim elaboratom na nekaterih delih določena protihrupna zaščita (ograja).
1. Protihrupna zaščita ob levi strani navezovalne ceste sledi od:
– km 0+330 do km 0+530 (L=200m);
– km 1+500 do km 1+650 (L=150m);
– km 2+075 do km 2+275 (L=200m);
– km 4+590 do km 4+758 (L=168m);
– km 4+840 do km 5+035 (L=195m);
– km 5+446 do km 5+566 (L=120m) in
– km 5+889 do km 6+033 (L=144m).
2. Protihrupna zaščita ob desni strani navezovalne ceste sledi od:
– km 0+330 do km 0+530 (L=200m);
– km 5+800 do km 5+988 (L=188m);
– km 6+700 do km 6+775 (L=75m);
– km 7+082 do km 7+252 (L=169m);
– km 7+353 do km 7+627 (L=274m) in
– km 7+646 do km 7+723 (L=77m).
(2) Izvajalec del in upravljavec navezovalne ceste morata v času gradnje in obratovanja ceste upoštevati tudi naslednje usmeritve:
1. Med gradnjo se uporabljajo delovne naprave in stroji, ki so izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem.
2. Gradbena dela na izpostavljenih odsekih se morajo izvajati v dnevnem času od 7.00 do 18.00 ure. Za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je predhodno potrebno pridobiti dovoljenje.

(1) Na območjih zadrževalnika in navezovalne ceste je potrebno dosledno upoštevati načine osvetljevanja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava cest in javnih površin).
(2) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov ne presega mejnih vrednosti.

(1) Pri gradnji se uporabljajo le stroji, ki so izdelani skladno z emisijskimi normami za tresljaje, ki jih povzročajo gradbeni stroji.
(2) Kolikor se med gradnjo zaradi vplivov čezmernih tresljajev objekti poškodujejo, mora izvajalec gradbenih del tehnologijo gradnje prilagoditi, nastalo škodo pa sanirati.

(1) Izvedba posegov kot jih določa ta OPPN je možna v več etapah, ki so, razen v primerih medsebojne gradbeno-tehnične soodvisnosti, sicer časovno medsebojno neodvisne.
(2) Določajo se sledeče, funkcionalno zaključene celote, ki lahko predstavljajo, ob pogoju iz predhodnega odstavka tega člena, samostojne etape:
– funkcionalna celota zadrževalnika,
– funkcionalna celota navezovalne ceste od km 0+000 do km 2+900;
– funkcionalna celota navezovalne ceste od km 2+900 do km 6+100;
– funkcionalna celota navezovalne ceste od km 6+100 do km 8+048.
(3) Gradnja zadrževalnika, navezovalne ceste s cestnimi objekti, deviacijami in spremljajočimi ureditvami ter prilagoditev obstoječe gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajena. Prostorsko urejanje poteka postopno in sicer na posameznih delih in objektih navezovalne ceste z urejanjem obcestnega prostora, prilagoditvami in prestavitvami infrastrukturnega omrežja, vodnimi ureditvami vodotokov in zadrževalnika ter sanacijskimi ukrepi.
(4) Postopnost gradnje mora zagotavljati optimalno izravnavanje zemeljskega in gradbenega materiala znotraj območja OPPN.
(5) Postopnost gradnje ne sme negativno vplivati na vodnogospodarske razmere, vodni režim in poplavno ogroženost območja urejanja ter posledično vplivnega območja poplavne ogroženosti.

Poleg obveznosti investitorjev in izvajalcev določenih v predhodnih členih tega odloka so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:
1. pred začetkom del se pravočasno obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentira obstoječe objekte in naprave ter uskladi vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
2. zagotovi se nemotena komunalna, energetska in telekomunikacijska oskrba obstoječih objektov oziroma se zaradi možne motene dobave plina ustrezno dogovori z uporabniki;
3. zagotovijo ali nadomestijo se dostopi in dovozi do obstoječih objektov in zemljišč;
4. promet med gradnjo se organizira tako, da ne prihaja do zastojev;
5. onesnaženje cest med gradnjo se prepreči oziroma se ceste sproti čisti;
6. za ceste, ki se uporabljajo kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se jih ustrezno uredi in protiprašno zaščiti, v primeru poškodb pa le-te odpravi in vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred pričetkom gradnje;
7. infrastrukturne objekte, naprave in ostale objekte se med gradnjo ustrezno zaščiti, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanira;
8. v primeru povzročitve škode na ribah ali na ribolovnem vodotoku investitor povrne dejansko škodo ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovni vodotok;
9. drevje se poseka po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo;
10. pred začetkom gradnje se obvesti pristojni zavod za gozdove, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec;
11. pred pričetkom izvajanja gradbenih del investitor zagotovi naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje;
12. v najkrajšem možnem času se odpravijo vse morebitne negativne posledice in poravna vsa nastala škoda v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja prostorskih ureditev, določenih s tem OPPN;
13. v skladu s Predpisom o vodah lahko investitor izvede posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda samo na podlagi vodnega soglasja.

(1) Gradbišča se uredi na območju OPPN.
(2) V fazi izdelave projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenih dovoljenj se izdelajo podrobni načrti gradbišč, vključno z lokacijami parkirišč in pretakališč ter s transportnimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami začasnih deponij, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju OPPN.
(3) Transportne poti se vodijo po obstoječih javnih cestah. Če to ni možno, se izvedejo dodatne začasne transportne poti, ki potekajo izven varovanih območij, za njih pa se pridobi soglasje lastnikov zemljišča. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve. Transportne poti v času gradnje se uskladijo z lokalnimi skupnostmi.
(4) Zagotovi se zavarovanje gradbišč, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbiščih, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja, uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(5) Po končanih delih se na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostavi prvotno stanje.

(1) Kvalitetni material iz izkopa se uporabi za gradnjo nasipov, preostanek pa za zasipe in izravnavanje. Višek materiala se uporabi ob navezovalni cesti in deviacijah za izravnavanje brežin nasipov ter ob priključkih, ne sme pa vplivati na obstoječo poplavno varnost.
(2) Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja OPPN in sicer v delih, ki niso pomembna za ohranjanje narave, vodotokov, poplavnih območij, kmetijskih zemljišč, gozdov, prednostnih habitatnih tipov, niso pa dovoljene na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Začasne deponije plodne zemlje se določijo pred gradnjo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Deponirani material se zaščiti pred izpiranjem, zagotovi se tudi zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Deponiran material ne sme ovirati odtoka zalednih vod.
(3) Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira; mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi.
(4) Pri rekultivaciji in zasipavanju se uporablja zemeljski izkop, ki izpolnjuje zahteve, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(1) Investitorji in upravljavci zagotovijo celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem prostorskih ureditev določenih s tem OPPN za področja, ki jih določi poročilo o vplivih na okolje, kjer je to potrebno. Zavezanec za izvedbo spremljanja stanja okolja med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(2) V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja v skladu s predpisi in usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa okolja so javni, investitorji pa poskrbijo za dostopnost podatkov.
(3) Osnovna področja, kjer se izvaja monitoring so:
1. Po izgradnji navezovalne ceste je potrebno spremljati prehajanje dvoživk in divjadi preko ceste in zagotoviti dodatne ukrepe za preprečevanje prehajanja živali.
2. Po izvedbi zadrževalnika je potrebno spremljati stanje naravne vrednote, ogroženih in indikatorskih vrst ter kvalifikacijskih vrst v vodotoku Voglajne oziroma posebnem varstvenem območju (koda: SI3000068).
3. Po izvedbi zadrževalnika je potrebno spremljati površine in pogostost katastrofalnih poplav ob Voglajni ter ogroženost posameznih delov občine zaradi naravnih nesreč.
4. Pred in med gradnjo vršiti vsakodnevni in mesečni vizualni monitoring kakovosti vode pri vseh premostitvenih objektih.
5. Upravljavec ceste je po izgradnji navezovalne ceste dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa na osnovi meritev hrupa v času poskusnega obratovanja, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer oziroma pod dejanskimi obratovalnimi pogoji, vendar ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu.
6. Upravljavec ceste mora za navezovalno cesto zagotavljati obratovalni monitoring hrupa enkrat v obdobju petih let.
(4) Dodatni zaščitni ukrepi, ki jih investitorji izvedejo na območju OPPN na podlagi rezultatov monitoringa, so:
1. dodatne tehnične in prostorske rešitve;
2. dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve;
3. sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
4. spremembe rabe prostora, in
5. drugi omilitveni ukrepi.

Investitorji navezovalne ceste in zadrževalnika pripravijo ustrezne razmejitve, predajo potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbijo za primopredajo vseh odsekov cest, vodnih ureditev in zadrževalnika, gozdnih zemljišč, gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest in vodnogospodarskih ureditev ne bodo prevzeli v upravljanje, upravljavci pa so dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1) Dopustna so odstopanja stacionaž in dimenzij, navedenih v tem OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projekta.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne sme bistveno spreminjati načrtovanega videza območja ali poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem OPPN, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorskih ureditev, kolikor le-te še niso zgrajene, oziroma po končani gradnji soglasje njihovega upravljavca.
(4) Poleg splošnih določil o dopustnih odstopanjih so možna tudi konkretnejša odstopanja:
1. spremenjeni poteki nivelete navezovalne ceste, tehnične rešitve vkopov, nasipov in predora do katerih pride zaradi natančnejše obdelave podatkov na osnovi geodetskega načrta;
2. variantno sprememba lokacije krožišča na glavni cesti G2-107 Celje–Šmarje pri Jelšah–Dobovec ob upoštevanju projekta rekonstrukcije le-te;
3. izvedbe izven nivojskih križanj z lokalnimi cestami in javnimi potmi in s tem povezani posegi v prostor);
4. dodatne ali korigirane regulacije in prepusti;
5. odstopanja od lokacij objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture na območju OPPN, vendar morajo biti skladna z zasnovo navezovalne ceste, cestnih objektov in zadrževalnika voda;
6. odstopanja od lokacij objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN, vendar morajo biti skladna s konceptom razvoja sosednjih območij, nanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega in krajinskega urejanja prostora.

Do izvedbe prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v nadaljnjih členih tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega odloka dovoljeno:
1. vzdrževanje, rekonstruiranje, odstranitev, dozidava in nadzidava obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, njihova velikost pa se lahko spremeni največ za 10 % glede na obstoječe gabarite;
2. vzdrževanje, zaščita, prestavljanje, obnavljanje, odstranitev, dograjevanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti;
3. izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03 in 72/10) na območju parcel in dela parcel navedenih v 4. členu tega odloka.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje tega OPPN šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o zazidalnem (lokacijskem) načrtu industrijske cone Šentjur (Uradni list RS, št. 86/06).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

OPPN je na vpogled na Občini Šentjur in na Upravni enoti Šentjur, obe s sedežem Mestni trg 10, Šentjur.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.