Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na redni 6. seji dne 17. 10. 2011 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt stanovanjske zazidave »Zgornja Bistrica 2«, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. projekta 6/2010, julij 2011.

Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Kartografski del obsega:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
1.1 Izsek iz kartografske dokumentacije k planu 1:5000
1.2 Ortofoto posnetek območja
1.3 Katastrski načrt v merilu 1:1000
1.4 Geodetski načrt območja v merilu 1:500
2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE
2.1 Načrt gradbenih parcel v katastrski situacij v merilu 1:1000
2.2 Ureditveno območje z načrtom parcelacije v merilu 1:500
2.3 Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim območjem v merilu 1:500
2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov v merilu 1:500
3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.1 Zasnova cestnega omrežja v merilu 1:5000
3.2 Zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture v merilu 1:500
3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500
3.4 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave in obrambo v merilu 1:500
3.5 Karakteristični prerezi v merilu 1:500
Tekstualni del obsega:
1.0 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
1.1 Ureditveno območje OPPN;
1.2 Vplivno območje
1.3 Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji;
1.4 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin;
1.5 Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje;
2. Zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture;
3. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
4. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
5. Tolerance;
6. Načrt parcelacije;
7. Etapnost izvedbe;
8. Obveznosti investitorjev in izvajalcev;
8.1 Splošne obveznosti;
8.2 Posebne obveznosti;
9. Končne določbe.

Z občinskim podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
Lokacija se nahaja v naselju Zgornja Bistrica, na območju ob javni poti Male–Nova Gora–Zg. Bistrica. Območje na severni in vzhodni strani meji na območje, ki je pozidano s stanovanjskimi in drugimi objekti, na južni in zahodni strani so kmetijske površine.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske zazidave »Zgornja Bistrica 2« obsega zemljiške parcele št. 675/5, 675/6, 675/7, 675/8, 675/9, 675/10, 675/11, 674/9, 674/10 in del 674/3 vse k.o. Zgornja Bistrica in meri cca 3.938 m2.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se bo vršila tudi na parcelah izven ureditvenega območja.

Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele oziroma dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja;
Vplivno območje v času uporabe obsega:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja;
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja.
Prikaz skupnega vplivnega območja je razvidna iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja sega izven ureditvenega območja OPPN.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno linijo in gradbeno mejo) prikazani na načrtu: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4).

Načrtovano prostorsko ureditev na severni in vzhodni strani obkroža obstoječa stavbna struktura, na zahodni in južni strani območja, pa so kmetijske površine.
Vsa potrebna komunalna in ostala javna infrastruktura bo navezana na dograjene primarne vode.
Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom.

Posegi morajo biti skladni z elementi prikazani na situaciji: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4)
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo OPPN;
– gradbena linija (GL) – je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo prekoračiti;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost;
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.

Območje je razdeljeno na tri gradbene parcele velikosti od 680 m2 do 950 m2, na katerih so stanovanjski objekti, z možnostjo postavitve enostavnih objektov – nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil, vrtne lope …
Cestno omrežje poteka nad parcelami po parc. št. 675/9 in 675/6 in se na vzhodni strani navezuje na obstoječo ulico s parc. št. 674/7, kategorizirano javno pot št. JP št. 944501 Male–Nova gora–Zg. Bistrica.

V območju je predvidena izgradnja treh enodružinskih stanovanjskih objektov z infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30%) nameniti opravljanju dejavnosti in sicer delu na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje in se odvijajo v zaprtih prostorih (nap. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve …).

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov z infrastrukturo;
– gradnja pokritih parkirišč, garaž, itd.;
– postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev ulice, zasaditev);
– sončne celice, fotovoltaika na strehah.

(1) Dimenzije in umestitve objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v kartografskih prilogah.
Prikazano je območje pozidave, kjer lahko stoji objekt ob upoštevanju odmikov od sosednjih parcelnih mej, odmika od ceste in maksimalnega procenta pozidanosti glede na posamezno parcelo. Posamezna gradbena parcela je lahko pozidana do 40%. Območje objektov v kartografski prilogi je načelno, možna je izvedba brez kleti, manjšega tlorisnega in višinskega gabarita, večjega pa samo v primeru, da se ne presega 40% pozidanosti. Gradbena linija na cestno stran je fiksna, odstopanja so možna zgolj na dvoriščno stran.
Odstava vozila je predvidena na lastnem zemljišču, kjer je možna postavitev nadstrešnice ali garaže.
(2) Stanovanjski objekti so predvideni v etažnosti: klet, pritličje in mansarda (K+P+M) in pritličje in mansarda (P+M). Zasnovani so ob predvideni notranji cesti območja. Predvidena so pokrita parkirišča – nadstrešnice, garaže.

Stanovanjski objekti:
Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta je podolgovata – dolžina max. 25,40 m, širina max. 10,00 m in dva stanovanjska objekta z gabariti – dolžina max. 14,60 m, širina max. 13,00 m.
Zasnova tlorisnega gabarita je lahko tudi drugačna – atrijske izvedbe, vendar mora biti znotraj gradbene meje, ki je razvidna iz lista 2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov.

Objekti so situativno postavljeni vzporedno s stanovanjsko ulico. Gradbene linije ob cesti ni mogoče spreminjati. Strehe so lahko dvokapne, enokapne ali ravne. Možna je izvedba streh z vgrajeno fotovoltaiko.
Pri atrijski izvedbi objekta so lahko strehe v obliki črke L, ali T.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
Fasade so ometane, lahko so kombinirane z lesom, kovino ali steklom.
Ravni deli streh nad pokritim parkiriščem so skriti za strešnim vencem.
Balkonske ograje so lahko lesene ali kovinske.
Pomožni objekti:
Vrtne ute, lope, morajo slediti oblikovanju in materialom matičnega stanovanjskega objekta.

Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami ±0,50 m glede na konfiguracijo terena.

Vsi dostopi do objektov, pešpoti, parkirni prostori in pločnik morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Višinske terenske razlike se morajo premeščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, ko ni možno razlike v nivoju terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri zazelenjeni.
Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Ograje ob cestah se postavijo na notranjo stran parcelne meje max. višine 1,00 m. Kot medsebojne ograje so dovoljene žive meje ali leseni plotovi. Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic.

Stanovanjska ulica se navezuje na kategorizirano javna pot št. JP št. 944501 Male–Nova gora–Zg. Bistrica.
Za napajanje stanovanjskih objektov je treba urediti stanovanjsko ulico. Gabarit glavne ulice je predviden v širini 6,00 m (4,50 m vozišča – asfalt) + 1,50 m bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas.
Niveleta priključkov cest sme imeti od roba bankine javnih cest maksimalni padec ali vzpon ±4% vsaj v dolžini 10 m. Priključek dovozne ceste na javne ceste mora biti čimbolj pravokoten. Priključni radiji dovoznih cest na javne ceste so minimalno 6,00 m. Dovozne ceste morajo biti na priključkih na javne ceste opremljene na desni strani z vertikalno prometno signalizacijo “Ustavi” (II-2).
Dostop in dovoz do objektov: interni priključki so pravokotni na bodočo stanovanjsko ulico. Priključki so širine min. 4,00 m.
Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč in cest mora biti urejeno preko lovilca olj. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na dovozih pred garažo, za vsako stanovanjsko zgradbo bodo urejeni po dve parkirni mesti, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno na posameznih gradbenih parcelah.

Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Komunalni vodi, energetski vodi so na sosednjih parcelah predvidene pozidave.
Vsi objekti morajo biti priključeni na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, telefonskim in CTV omrežjem ter napravo cestnega omrežja. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno kanalizacijo.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje
– meteorna in fekalna kanalizacija
– elektro omrežje
– telekomunikacijsko omrežje + CTV
– ogrevanje
– odvoz smeti.
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.

Za predvideno pozidavo je potrebno položiti nov cevovod DN 63 mm, ki se naveže na obstoječi cevovod PE DN 63 mm; obstoječi cevovod PE DN 63 prečka zemljišče s parc. št. 674/1, k.o. Zgornja Bistrica.
Ostali pogoji:
– na mestih prevezav je potrebno postaviti betonske jaške s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem,
– predvideni objekti se priključijo na nov cevovod PE DN 63 mm (vsak objekt posebej) preko navrtanega zasuna DN 63 mm istočasno pa se vgradijo tudi zaporne palice in obbetonirane ventilske kape 125 mm,
– od navrtanih zasunov do vodomernih jaškov se položijo cevi PE DN 32 mm,
– tipski PVC vodomerni jaški s PVC ali LŽ pokrovom (za vsak objekt posebej), se postavijo na zemljišču investitorja in sicer čim bližje parcelni meji z vedno zagotovljenim dostopom upravljavcu vodovodnega sistema,
– v jaške se vgradijo tipski vodomeri opremljeni z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabo vode za posamezno stanovanjsko enoto,
– prestavitve cevovodov, položitev novih cevovodov, izvedba priključkov in vgradnjo vodomerov lahko opravi le upravljavec vodovodnega sistema,
– investitorju na trasi izvedenih vodovodnih priključkov, ter obstoječih in novozgrajenih napajalnih cevovodov ni dovoljeno graditi nadzemnih ali podzemnih objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograj ali drogov; prav tako ni dovoljen dodatni nasip oziroma dovoz materiala, kakor tudi ne odstranjevanje in s tem zmanjševanje globine priključkov,
– cestne kape priključnih ventilov morajo biti stalno vidne in dostopne – za dostopnost in vidnost odjemnega mesta je odgovoren uporabnik,
– zagotoviti je potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali cevovodi in priključki,
– izvesti je potrebno geodetski posnetek vseh prestavljenih in novo zgrajenih cevovodov ter hišnih priključkov in ga predati upravljavcu sistema.
Pri izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako stran križanja. V naselju Zgornja Bistrica je delno urejeno hidrantno omrežje. Gasilski dom Zgornja Bistrica je oddaljen cca 2000 m.

Predvideti je potrebno ločen sistem kanalizacijskega omrežja (komunalne odpadne vode, padavinske odpadne vode). Do izvedbe ločenega sistema kanalizacijskega omrežja je možnost ureditve fekalne kanalizacije v mini individualno KČN, ki se po izvedbi ločenega kanalizacijskega omrežja prevežejo nanj. Gradnja greznic ni dovoljena.
Ostali pogoji:
– kanalizacijske priključke (fekalni, meteorni), je potrebno izvesti na vsa zemljišča oziroma parcele predvidene za pozidavo,
– revizijske jaške je potrebno predvideti tudi na vseh lomih in priključevanju dveh ali več kanalizacijskih vodov internega omrežja,
– zagotoviti je potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali kanalizacijski vodi,
– opraviti je potrebno geodetski posnetek iz katerega mora biti razvidno:
– kota dna jaška
– kota pokrova jaška
– kote vtokov in iztokov
– preseki cevi
– materiali cevi
– tip kanalizacije (fekalna, meteorna).

Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi in objekti:
– nizkonapetostno omrežje nadzemne izvedbe iz transformatorske postaje TP Nova gora 1 (t-299 OE Slovenska Bistrica).
Napajanje predvidenih stanovanjskih objektov bo možno iz TP Nova Gora 1.
Za izvedbo napajanja stanovanjskih objektov z električno energijo bo potrebno v skladu s strokovnimi podlagami in idejnimi rešitvami:
– zgraditi novi nizkonapetostni priključek iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja transformatorske postaje TP Nova Gora 1 (t-299 OE Slovenska Bistrica) do prostostoječe priključno merilne omarice obravnavanega objekta,
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za novi nizkonapetostni priključek,
– pridobiti služnostne pogoje za zemljišča, čez katere bo potekala trasa novega NN priključka,
– traso NN kabelskega priključka je potrebno določiti na licu mesta skupaj v sodelovanju z OE Maribor z okolico.
Za napajanje objektov z električno energijo si bo moral investitor pred izdajo soglasij k projektnim rešitvam in izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasja za priključitev za posamezne objekte, v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le teh na distribucijsko omrežje.
Ostali pogoji:
– pred pričetkom gradbenih del, se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica,
– na mestih križanj in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi in napravami bo potrebno gradbena dela prilagoditi sledečim pogojem:
– zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč
– nasutje materiala pod razpetino nadzemnega voda ne sme zmanjšati varnostne višine kot je predpisana, ki mora biti za nizko napetost večja kot 6 m,
– pri lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal,
– medsebojne razdalje (razmak se meri med bližnjimi zunanjimi robovi inštalacij) na mestih približevanj oziroma križanj elektroenergetskih kablov ter ozemljil z vodovodno cevjo so:
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 0,5 m,
– energetski kabel mora biti do hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj 1,5 m,
– navpični svetli razmak med kablom in cevjo pri križanju, mora biti najmanj 0,5 m oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja,
– pri izkopu jarka za polaganje cevi, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskimi kabli,
– prestavitev hidrantov in revizijskih jaškov nad kable in ozemljila ter poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisano, ni dovoljena,
– rob jarka za vodovodne cevi mora biti od oporišč nadzemnih vodov oddaljen izven naselja minimalno 5 m, v naseljenem kraju pa minimalno 1,5 m, če pri izkopu jarka za polaganje vodovodne cevi ni ogrožena statika oporišča. Kolikor je razdalja manjša od predpisane, mora za preveritev statike takega oporišča investitor pridobiti ustrezen elaborat,
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1,5 m,
– navpični svetli razmak pri križanju med kablom in cevjo plinovoda, mora biti najmanj 0,5 m,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi plinovoda s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja,
– morebitna postavitev merilnih omaric, jaškov za ventile in izpuste ter zračnike nad kablovode in ozemljila ter poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisana, ni dovoljena,
– pri izkopu jarka za polaganje cevi plinovoda, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom,
– oddaljenost od roba izkopanega jarka (za polaganje cevi plinovoda) do oporišč mora biti izven naselja večja od 5 m, v naseljenem kraju večja od 1,5 m, če ni ogrožena statika oporišča, za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat.
Pred izgradnjo predvidenih objektov, bo potrebno prestaviti oziroma skablirati del 0,4 kV nizkonapetostnega omrežja nadzemne izvedbe, za kar bo potrebno:
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za kabliranje del 0,4 kV omrežja,
– urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal 0,4 kV elektroenergetski vod.

Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacija:
– po glavni ulici ena cev Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški
– do posameznih objektov ena cev Ø 50.
Prenosni mediji pa bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev. Priključna točka za predvidene objekte je ob robu obstoječe asfaltne ceste ali nadalje pri hiši Zg. Bistrica 111.
Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve na stroške investitorja.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumeniranje izvedenih del).
Pri načrtovanju objekta je potrebno upoštevati, da se za objekt, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalna dimenzija instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici. V notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350x400x120), je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V) in prezračevanje.

CATV omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije.
Za potrebe poslovnega objekta je potrebno za dopolnitev komunalne opreme upoštevati, da se do stavbe po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi CTV kabelska kanalizacija, pri tem je potrebno upoštevati:
– zunanji razvod CATV omrežja od mesta priključitve na obstoječe omrežje do objektov
– notranje razvode CATV omrežja v samih objektih.
Zunanji razvodi se izvedejo s kabelsko kanalizacijo s položitvijo ustreznih povezovalnih alcaten cevi in cevi do novega objekta in namestitvijo kabelskih jaškov in prostostoječih CATV omaric v križiščih razvoda pred objektom.
Notranji razvodi CATV omrežja v samem objektu, predstavlja ustrezno namestitev omarice za dovod zunanjega razvoda do objekta s povezavo do kabelske kanalizacije. V tej omarici je pri projektiranju potrebno predvideti NN vtičnico in ozemljitev. Povezavo do končnih porabnikov je potrebno predvideti v smislu, da iz izhodiščne omarice do vsake končne vtičnice poteka svoj kabel v sistem zvezda – ne predvideti prehodnih vtičnic.

Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na vseh cestah, vendar so možni tudi drugi koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

Predvidi se individualen način ogrevanja. Dopustna je postavitev cistern za kurilno olje,
– cisterne so lahko podzemne ali v kletnih prostorih. Dopustna je tudi uporaba drugih virov (toplotne črpalke, biomasa, električna energija, zemeljski plin, sončne celice, fotonapetostni sistemi).
Pri postavitvi cistern je potrebno upoštevati vse sanitarne in protipožarne predpise, ki veljajo za takšne objekte in naprave.
Pri večstanovanjskih objektih je možno tudi skupno ogrevanje za več objektov. V tem primeru se položi tudi ustrezno razvodno (toplotno ali plinovodno) omrežje.
V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega dovoljenja.

Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Sl. Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije. Predviden je ekološki otok na vzhodni strani ureditvenega območja OPPN.

Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.

Obravnavano zemljišče se nahaja v območju, ki ni posebej varovano glede naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko pomembnih območij ter glede varovanja kulturne dediščine.

Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.

Pred izpustom je potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.
Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno speljati v individualne male KČN, z iztokom v predvideno fekalno ulično kanalizacijo oziroma neposredno speljati v javni kanalizacijski sistem.
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.

Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja objektov.

V okviru zaščite pred požarom in upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom – UPB (Uradni list RS, št. 3/07, 9/11) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin.
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Investitorji objektov, za katere se bo ob upoštevanju priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) so pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezni izdelati študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za stavbe za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata zasnova požarne varnosti, vendar v tem primeru soglasje uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.

Upoštevane morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– objekti morajo biti projektirani potresno varno, za projektni pospešek tal (v g) 0.1,
– možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo,
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US, 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10) in celotno Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici. Območje ni poplavno ogroženo, prav tako ni opaznih ali zaznanih erozij terena.

Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.

Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v Gaus-Krügherjevem sistemu.

Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta z vso potrebno prometno, energetsko ter komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo.

Kot odstopanje je dovoljeno:
– Spreminjanje dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s prikazano možno širitvijo v kartografskem delu OPPN.
– Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji glede na dejansko število potrebnih parkirnih mest.
– Investitorji morajo v projektni dokumentaciji zagotoviti ustrezne tehnične ukrepe, ki preprečujejo vdor meteornih voda s cest v kletne prostore in kletne garaže. Izvedbo teh ukrepov financirajo investitorji sami.
– Na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju, če to pogojujejo ali primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).
– Širine cest in dovoznih poti so minimalne in jih ni dovoljeno zmanjševati.
– Pri določevanju kote objekta so dovoljene tolerance ±0,50 m s tem da kota objekta in dovoza ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
– Višinska kota objektov se določi na osnovi nivelete ceste iz projekta za izvedbo del komunalne infrastrukture.

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.

Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja izhajajoč iz pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča. Kolikor se ugotovi, da so ta zemljišča v naravi degradirana, uzurpirana, se o pogojih rešitve te situacije dogovarja investitor.
Prav tako mora investitor v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture in jo izgraditi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.