Na podlagi 110.g člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje je Mestni svet Mestne občine Celje na 9. seji dne 25. oktobra 2011 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje, ki obsega:
– Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 66/95),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 1/96),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 46/96),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 75/96),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 37/97),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 28/99),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 117/00),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 03/04),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 33/05),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 70/06),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 76/10),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 80/11).
Št. 032-6/2010-12
Celje, dne 25. oktobra 2011
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
P O S L O V N I K
Mestnega sveta Mestne občine Celje (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja način dela Mestnega sveta Mestne občine Celje (v nadaljnjem besedilu: svet) in njegovih delovnih teles (odbori in komisije), ki jih imenuje svet v skladu s Statutom Mestne občine Celje, ter pravice in dolžnosti članov sveta.
1.a člen
V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
Odbori in komisije lahko v skladu s tem poslovnikom podrobneje uredijo način dela s svojimi poslovniki.
3. člen
Delo sveta, odborov in komisij je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako določa zakon ali če tako odloči svet, odbor ali komisija.
4. člen
Svet predstavlja župan.
5. člen
Svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike, v premeru 3,5 cm, z napisom »MESTNA OBČINA CELJE – MESTNI SVET« in celjskim grbom v sredini.
Pečat se hrani pri tajniku sveta.
II. GRADIVO ZA SEJO
6. člen
Odloki, drugi akti in ostala gradiva, ki se obravnavajo na svetu, se pošiljajo:
– članom sveta (v nadaljnjem besedilu: svetniki)
– županu
– članom nadzornega odbora
– direktorju občinske uprave
– predstojnikom upravnih služb
– upravni enoti
– političnim strankam in skupinam svetnikov
– sredstvom javnega obveščanja.
7. člen
Besedila odlokov, drugih aktov in ostalih gradiv, morajo biti podpisana z imenom in priimkom oseb, ki so pripravile takšna gradiva, ter z imenom in priimkom predstojnika predlagatelja.
Iz vseh gradiv mora biti razvidno, kdo je njihov predlagatelj in v kateri fazi obravnave se nahajajo. Slednje ne pride v poštev, razen če vsebina gradiva tega ne zahteva.
Vsa gradiva morajo biti pisno obrazložena, razen če njihova vsebina tega ne zahteva.
III. PLAČILO ZA DELO IN POVRAČILA STROŠKOV
8. člen
Svetniki imajo za svoje delo v svetu in organih sveta pravico do denarnega nadomestila.
Denarno nadomestilo za delo v organih sveta prejmejo tudi člani teh organov, ki niso svetniki.
9. člen
Višino, pogoje in način izplačevanja denarnega nadomestila in povračil materialnih stroškov ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme svet.
Za korespondenčne seje sveta in njegovih delovnih teles se denarno nadomestilo ne izplačuje.
IV. KLUBI SVETNIKOV
10. člen
V svetu delujejo klubi svetnikov.
Klub svetnikov sestavljajo svetniki ene ali več političnih strank oziroma list volivcev. Svetnik je lahko član samo enega kluba svetnikov.
Klub svetnikov deluje v skladu s svojim planom dela.
Klub svetnikov se financira mesečno na osnovi števila svetnikov v klubu in zneska, ki ga za enega svetnika določi svet s sklepom.
V. SEJE SVETA
1. Prva seja sveta – konstituiranje sveta
11. člen
Svet se konstituira na prvi seji sveta po volitvah (v nadaljevanju besedila: konstitutivna seja sveta), na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
Konstitutivno sejo sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi svetnikov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
Zaradi priprave na konstitutivno sejo sveta prejšnji župan skliče predstavnike kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
11.a člen
Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov;
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana;
3. Imenovanje komisije za potrditev mandatov svetnikov in ugotovitev izvolitve župana (v nadaljnjem besedilu: mandatna komisija);
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov;
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana;
6. Slovesna prisega župana in svetnikov ter pozdravni nagovor župana;
7. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade.
O dnevnem redu konstitutivne seje sveta, svet ne razpravlja in ne odloča.
11.b člen
Slovesna prisega župana se glasi: »Slovesno prisegam, da bom dolžnosti župana/županje opravljal/a vestno in odgovorno, spoštoval/a pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Celje ter z vsemi močmi deloval/a za čast, blaginjo in razvoj Mestne občine Celje in njenih občank in občanov.«
Slovesna prisega svetnikov se glasi: »Slovesno prisegam, da bom dolžnosti mestnega svetnika/mestne svetnice opravljal/a vestno in odgovorno, spoštoval/a pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Celje ter z vsemi močmi deloval/a za čast, blaginjo in razvoj Mestne občine Celje in njenih občank in občanov.« O načinu izvedbe svečane prisege se odločijo svetniki na predlog predsedujočega.
Svetniki, ki niso bili potrjeni na konstitutivni seji, slovesno prisežejo neposredno po potrditvi njihovega mandata na seji sveta na kateri so bili potrjeni.
Konstitutivno sejo sveta vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet.
Na konstitutivni seji svet izmed navzočih svetnikov z javnim glasovanjem imenuje tri člansko mandatno komisijo. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči na seji, lahko pa tudi vsak drug svetnik. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani mandatne komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, pripravi svoje poročilo in predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali predstavnikov kandidatnih list ter predlaga potrditev mandatov svetnikov.
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
11.c člen
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za svetnika, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati.
Kadar svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član sveta.
Če svet pritožbi iz prvega oziroma četrtega odstavka tega člena ne ugodi, lahko pritožnik vloži tožbo na upravno sodišče.
11.č člen
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki, mandat dotedanjim svetnikom pa preneha.
Kolikor svet ni prejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11.c člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, ko se svet konstituira, mandat dotedanjemu županu pa takrat preneha.
S konstituiranjem novega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta, prejšnjega sestava.
11.d člen
Ko je svet konstituiran, na konstitutivni seji imenuje izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, kot svoje stalno delovno telo.
11.e člen
Svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju imenuje delovna telesa sveta, najkasneje v 45 dneh pa mora imenovati nadzorni odbor.
12. člen
(črtan)
13. člen
(črtan)
14. člen
(črtan)
15. člen
(črtan)
16. člen
(črtan)
2. Sklicevanje sej sveta
17. člen
Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Redne seje sveta so praviloma vsak mesec, razen od 20. decembra do 10. januarja in v avgustu.
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Korespondenčna seja se skliče za odločanje o zadevah, o katerih je nujno takojšnje sprejetje odločitve sveta.
Korespondenčna seja se ne more sklicati o zadevah, za katere je pri odločanju potrebna dvotretjinska večina glasov.
Ob občinskem prazniku se svet sestane na slovesnosti s podelitvijo najvišjih priznanj Mestne občine Celje, za katero pa se ne uporabljajo določila tega poslovnika, ki govorijo o rednih in izrednih sejah. Določbe tega poslovnika prav tako ne veljajo za žalne seje sveta v primeru smrti uglednih posameznikov.
18. člen
Seje sveta sklicuje župan.
Če župan ne more sklicati seje, jo skliče eden od podžupanov, ki ga pooblasti župan.
Če župan ne more sklicati seje, pa predhodno ni za to pooblastil nobenega od podžupanov, jo skliče najstarejši podžupan s tem, da se župana obvesti o sklicu seje takoj, ko je to mogoče.
19. člen
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta in po posvetovanju na politični koordinaciji župana.
Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Župan mora sklicati sejo sveta tudi na zahtevo nadzornega odbora.
20. člen
Sklic redne seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen svetnikom najkasneje 7 dni pred sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red redne seje, mora biti praviloma vročeno svetnikom najkasneje s sklicem seje.
Župan lahko skliče izredno sejo sveta v krajšem roku, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, vendar pa morajo biti razlogi za tak sklic posebej obrazloženi. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno svetnikom s sklicem seje, le iz utemeljenih razlogov pa tudi na sami seji.
Sklic in gradivo za korespondenčno sejo morata biti svetnikom vročena z osebno dostavo in voditi se mora evidenca o tem, katerim svetnikom je bilo gradivo vročeno. S sklicem seje se določi komu in na kakšen način se sporoči odločitev.
21. člen
S sklicem seje se pošlje praviloma tudi zapisnik prejšnje seje in poročilo o realizaciji sklepov predhodnih sej.
3. Politična koordinacija župana
22. člen
Politična koordinacija župana (v nadaljevanju: koordinacija) služi kot pomoč pri organiziranju dela sveta, pri usklajevanju dela odborov in komisij in pri pripravah na seje sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti sveta.
Koordinacijo sestavljajo župan in predstavniki političnih strank ter list volivcev, ki so zastopane v svetu.
Župan lahko povabi na sejo koordinacije poleg direktorja občinske uprave in tajnika sveta tudi predsednike odborov oziroma komisij, strokovne delavce pripravljavcev gradiv, ki naj bi bila uvrščena na dnevni red seje sveta, in druge.
Koordinacijo skliče župan na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli člana te koordinacije.
Sejo koordinacije vodi župan. Ob odsotnosti ali zadržanosti župana skliče in vodi sejo tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan.
Župan skliče sejo koordinacije zaradi priprave:
– predloga programa dela sveta
– predlogov dnevnih redov sej sveta in
– zaradi posveta o:
– pisnih in drugih gradivih, ki jih občani in drugi subjekti naslavljajo na svet
– vprašanjih, pobudah in predlogih svetnikov, ki terjajo, da do njih zavzame stališča ali ustrezne sklepe sam svet
– pogojih za delo svetnikov
– drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik
– usklajevanju stališč političnih strank do posameznih vprašanj.
4. Vodenje seje sveta
23. člen
Sejo sveta vodi župan ob sodelovanju tajnika sveta.
Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega svetnika. Če župan ne more voditi seje sveta, pa predhodno za to ni pooblastil nobenega od podžupanov ali svetnika, vodi sejo sveta najstarejši podžupan. Če noben od podžupanov ne more voditi seje, jo vodi najstarejši na seji prisoten svetnik.
5. Udeležba na seji sveta in sklepčnost
24. člen
O udeležbi svetnikov na seji sveta se vodi evidenca.
Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina svetnikov.
Sklepčnost se preverja tudi pred vsakim glasovanjem in po vsakem nadaljevanju seje po prekinitvi.
Sklepčnost ugotavlja tajnik sveta, razglasi pa župan.
Na korespondenčni seji se veljavno sklepa, če je sklic seje z gradivom prejela večina svetnikov.
25. člen
Predstavniki predlagateljev gradiv morajo biti prisotni na seji zaradi dajanja pojasnil h gradivom.
6. Potek seje sveta
26. člen
Župan ugotovi, ali je svet sklepčen.
Na začetku seje lahko da župan pojasnila v zvezi z delom na seji.
27. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red seje razširi.
Ko je dnevni red sprejet, se ga razen iz posebej utemeljenih in obrazloženih razlogov ne more spreminjati. Za posebej utemeljen razlog se šteje lahko samo izredne potrebe Mestne občine Celje ali naravne nesreče ali dejstva, ki imajo podlago v zakonu.
28. člen
Posamezna točka se lahko z dnevnega reda umakne na predlog predlagatelja zadeve, svetnikov ali župana.
Predlog za umik točke z dnevnega reda seje mora predlagatelj obrazložiti.
Če predlaga umik točke z dnevnega reda seje svetnik oziroma župan, kadar župan ni predlagatelj, se mora o predlogu za umik predlagatelj zadeve izjasniti.
O umiku točke z dnevnega reda seje svetniki glasujejo, razen če je umik predlagal predlagatelj.
29. člen
Dnevni red se na seji sveta lahko razširi, če so predlogi za razširitev dnevnega reda nastali po sklicu seje. Predlog za razširitev dnevnega reda lahko podajo: svetniki, župan ali delovno telo sveta.
Dnevni red se lahko razširi samo v okviru sprejemanja dnevnega reda pred začetkom seje sveta. Med potekom seje se dnevni red lahko razširi samo iz razloga po tretjem odstavku 27. člena tega poslovnika, predlog za razširitev pa mora biti posebej utemeljen in obrazložen.
Svetniki o vsaki posamezni predlagani razširitvi dnevnega reda glasujejo.
30. člen
Vrstni red točk dnevnega reda, kot je bil določen v predlogu dnevnega reda, se lahko spremeni. Spremembe vrstnega reda točk dnevnega reda lahko predlagajo svetniki, župan ali drug predlagatelj, o čemer svet odloča z glasovanjem.
31. člen
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka 27. člena ter 30. člena svet glasuje o predlogu dnevnega reda v celoti.
32. člen
Po sprejetju dnevnega reda svet praviloma obravnava poročilo o izvršitvi sklepov, sprejetih na sejah sveta, in odloča o potrditvi predloga zapisnika s prejšnje seje.
Vsak svetnik lahko da k predlogu zapisnika prejšnje seje pripombe in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev predloga zapisnika prejšnje seje odloča svet brez obravnave.
Župan ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
33. člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, določenem v dnevnem redu.
Med sejo lahko svet na predlog posameznega svetnika ali župana spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, o čemer svetniki odločijo z glasovanjem.
Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti utemeljen in obrazložen.
34. člen
Župan da ob obravnavi posameznih zadev praviloma najprej besedo pripravljavcem gradiv, nato poročevalcu odbora ali komisije, potem pa daje besedo svetnikom po vrsti priglasitve.
Na seji ne sme nihče govoriti, dokler mu župan ne da besede.
35. člen
Na seji imajo pravico govoriti svetniki, župan, podžupani, direktor občinske uprave, predstavniki predlagateljev gradiv, poročevalci odborov in komisij sveta, tajnik sveta in drugi vabljeni, druge osebe pa samo, če tako z glasovanjem odločijo svetniki na seji.
Svetniki se lahko prijavijo k razpravi, dokler župan ne sklene razprave.
36. člen
Župan mora zagotoviti, da govornika nihče ne moti pri govoru.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik s svojim govorom oddaljuje od točke dnevnega reda, o kateri se razpravlja, ga župan opomni.
37. člen
Svetnik lahko na seji sveta pri posamezni točki dnevnega reda razpravlja največ dvakrat, vendar dolžina njegove razprave ne sme biti praviloma daljša kot 5 minut, ko prvič razpravlja, in praviloma ne daljša kot 3 minute, ko razpravlja drugič.
Predstavniku predlagatelja gradiva na seji lahko po potrebi časovno omeji razpravo le župan.
Svetniki in predstavniki predlagateljev gradiv imajo pravico do replike, vendar sme posamezna replika trajati najdlje eno minuto.
Replike imajo prednost pred ostalimi razpravami.
Časovna omejitev trajanja razprave iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja, če tako odloči župan za posamezno točko dnevnega reda ali na začetku seje za vse točke dnevnega reda. Predlog za podaljšanje trajanja razprave mora biti podan pri sprejemanju dnevnega reda.
38. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi tega poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da župan besedo takoj, ko jo le-ta zahteva.
Župan in tajnik sveta sta po govoru svetnika glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda dolžna dati pojasnilo.
Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez razprave.
39. člen
Svetniki in predstavniki predlagateljev gradiv lahko predlagajo, da se zaradi potreb posvetovanja in usklajevanja glede obravnavane zadeve seja sveta prekine.
Župan prekine sejo in določi čas prekinitve.
Enako ravna župan tudi v primeru, ko je treba na podlagi razprave pripraviti predloge odločitev ali stališč.
Svetniki, župan in predstavniki predlagateljev gradiv lahko predlagajo, da se seja prekine tudi v drugih primerih, ki pa jih je treba posebej utemeljiti. V zvezi s temi predlogi ravna župan v skladu z drugim odstavkom tega člena.
40. člen
Čas odmorov za počitek med sejo odredi župan na lastno pobudo ali na željo na seji prisotnih svetnikov.
41. člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, svet konča sejo.
42. člen
Župan prekine sejo sveta, če se pred glasovanjem ugotovi, da seja ni več sklepčna in svet ne bi mogel odločati.
Če sklepčnosti po prekinitvi iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti tudi v nadaljevanju seje, župan sejo za ta dan konča.
43. člen
Če svet ni končal razprave po sprejetem dnevnem redu, se obravnava preostalih točk dnevnega reda opravi na nadaljevalni seji sveta.
44. člen
Svetniki, župan in predstavniki predlagateljev gradiv lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. O takem predlogu odloči svet.
7. Vzdrževanje reda na seji sveta
45. člen
Za red na seji sveta skrbi župan.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
46. člen
Opomin se izreče svetniku, ki s svojim obnašanjem, seganjem v besedo drugim članom sveta ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame svetniku, ki se s svojim govorom oddaljuje od točke dnevnega reda, o kateri svet razpravlja, pa je bil v isti razpravi zaradi tega pred tem že dvakrat opomnjen.
Opomin izreka in odvzame besedo župan.
47. člen
O odstranitvi svetnika s seje odloča svet z glasovanjem brez obravnave, na predlog župana, če svetnik tudi po dvakratnem izreku opomina iz prvega odstavka prejšnjega člena ali po odvzemu besede iz drugega odstavka istega člena ni hotel slediti predlogom župana.
Svetnik sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Svetnik, ki mu je bila izrečena odstranitev s seje, mora takoj iz dvorane, v kateri poteka seja, in se ne sme več vrniti na del seje, pri katerem je bil odstranjen.
48. člen
Župan lahko poslušalce, ki motijo red, odstrani iz dvorane.
49. člen
Če župan ne more z rednimi ukrepi napraviti reda, odredi prekinitev seje.
8. Glasovanje na seji sveta
50. člen
Svetniki imajo pravico, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta.
Župan nima pravice glasovanja.
51. člen
Glasovanje je praviloma javno.
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, Statut Mestne občine Celje ali ta poslovnik in kadar tako odloči svet na seji na predlog svetnikov.
52. člen
Svetniki glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu.
Glasuje se hkrati z glasovalno napravo ali ustreznimi glasovalnimi tablicami.
Župan po končanem glasovanju ugotovi, koliko svetnikov od prisotnih je glasovalo, koliko jih je glasovalo za in koliko proti.
53. člen
Če ni bilo mogoče natančno ugotoviti izida glasovanja, župan pozove svetnike, da se glasovanje ponovi.
54.člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Na glasovnici mora biti označeno vprašanje, o katerem se glasuje, in možne opredelitve (za, proti).
Tajno glasovanje vodi župan s pomočjo tajnika sveta in dveh svetnikov, ki jih imenuje svet na predlog župana.
Po končanem glasovanju ugotovi župan izid glasovanja in na osnovi izida razglasi, ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
Tajno glasovanje, ki se nanaša na volitve in imenovanja, izvaja komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade.
54.a člen
Svetniki lahko na korespondenčni seji svojo odločitev (za, proti) sporočijo do roka, ki je določen s sklicem seje.
Za sprejemanje odločitev na korespondenčni seji se smiselno uporabljajo določila Statuta Mestne občine Celje in tega poslovnika o določanju na redni ali izredni seji sveta.
9. Vprašanja, pobude in predlogi
55. člen
Svetniki postavljajo vprašanja, pobude in predloge praviloma pisno.
56. člen
Svetniki imajo pravico postavljati oziroma dajati predstojnikom občinskih služb, direktorju občinske uprave, županu, podžupanom, predsednikom odborov in komisij sveta, predsedniku nadzornega odbora in tajniku sveta vprašanja, pobude in predloge (v nadaljnjem besedilu: vprašanja), ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti.
Svetniki imajo pravico postavljati vprašanja tudi v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti republike oziroma upravne enote, pa njihovo izvrševanje zadeva interese prebivalcev Mestne občine Celje. Ta vprašanja se pošljejo pristojnim republiškim organom oziroma upravni enoti.
57. člen
Tako ustno kot pisno vprašanje se posreduje pristojnemu organu ali osebi.
Odgovori na vprašanja morajo biti konkretni in jedrnati ter opremljeni z imenom in priimkom tistega, ki odgovarja na vprašanje, navedbo njegove funkcije ali dela, ki ga opravlja, ter s podpisom.
Ko dobijo svetniki odgovor na svoje vprašanje, lahko postavijo na seji sveta dopolnilno vprašanje.
58. člen
Na seji sveta se pisno vprašanje izroči županu pred sejo ali pri posebni točki dnevnega reda »Vprašanja, pobude in predlogi«.
59. člen
Pisna vprašanja se lahko posredujejo tudi v času med dvema zasedanjema sveta.
60. člen
O vprašanjih ter o odgovorih nanje vodi evidenco tajnik sveta.
Vprašanja je treba poslati pristojnim organom in institucijam v roku 8 dni po končani seji.
Občinske službe, organi in osebe morajo na postavljena vprašanja odgovoriti v roku 15 dni po njihovem prejemu.
Na sejah sveta se dajejo poročilo o tem, kateri organi osebe in institucije, ki jim je bilo posredovano vprašanje, se niso odzvali.
10. Zapisnik
61. člen
Celotni potek seje sveta se snema s tonsko snemalno napravo.
Na osnovi tako posnete seje se naredi zapisnik, ki vsebuje prisotnost, imena razpravljavcev, izide glasovanja o posameznih zadevah, in sklepe, ki so bili sprejeti.
Svetnik lahko zahteva, da se določena njegova izjava ali razprava dobesedno navede v zapisnik.
61.a člen
O korespondenčni seji sveta se naredi zapisnik.
V zapisniku mora biti navedeno: število svetnikov, ki jim je bilo vročeno gradivo, koliko svetnikov je glasovalo za predlog in koliko proti predlogu, rezultat glasovanja in sklepi, ki so bili sprejeti.
62. člen
Predlog zapisnika podpisujejo: župan, tajnik sveta in sestavljavec zapisnika.
Odpravke sklepov je treba posredovati predlagateljem posameznih gradiv in drugim pristojnim v čim krajšem roku po končani seji.
63. člen
Za pravočasnost sestavitve zapisnika, pravilnost podatkov v njem in hrambo zapisnika je odgovoren tajnik sveta.
Zapisniki se hranijo trajno, kasete pa 5 let po preteku mandata.
VI. SEJE DELOVNIH TELES
64. člen
Delovna telesa delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na predlog sveta.
Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo najmanj treh članov.
Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo župan.
65. člen
Pisno vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno članom najkasneje pet dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo tudi potrebno gradivo.
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih sklicati sejo v krajšem roku, kot je to določeno v prejšnjem odstavku.
Na seje se vabijo tudi predstavniki predlagateljev gradiva.
66. člen
Delovno telo obravnava zadeve pred sejo sveta.
67. člen
Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Seja je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov.
68. člen
Delovno telo sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Posamezni član ima tudi pravico do ločenega mnenja, ki se zapiše v zapisnik.
Glasovanje je javno.
O sejah delovnih teles se sproti naredi zapisnik, za katerega poskrbi tajnik sveta.
Glede vsebine, oblike in pravočasne sestavitve zapisnika, pravilnosti podatkov v njem, potrjevanja in hrambe, se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih sveta.
69. člen
Delovno telo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
Delovno telo daje v okviru svojega delovnega področja svetu mnenja in predloge.
Delovno telo določi poročevalca za poročanje na seji sveta.
69.a člen
Delovna telesa imajo lahko korespondenčne seje.
Korespondenčna seja se izvede v primeru, ko jo je zaradi same vsebine zadeve smiselno tako izvesti. O načinu sklica seje, seznanitve z gradivom ali dostave gradiva in sporočanja odločitev odloči predsednik delovnega telesa.
Na seji se veljavno sklepa, če je sodelovala večina članov delovnega telesa.
Odločitve na korespondenčni seji se sprejemajo z večino opredeljenih glasov sodelujočih članov delovnega telesa.
Na korespondenčni seji se ne more odločati o stvareh, ki imajo za posledico finančno obveznost Mestne občine Celje.
VII. VOLITVE, RAZREŠITEV TER ODSTOP PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKOV SVETA
(črtano celotno poglavje s členi 70–82)
VIII. NALOGE ŽUPANA IN TAJNIKA SVETA
83. člen
Župan:
– predstavlja svet
– sklicuje in vodi seje sveta
– zagotavlja izvajanje poslovnika sveta
– skrbi za izvajanje odločitev sveta
– opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.
84. člen
(črtan)
85. člen
Tajnik sveta:
– opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet, odbore, komisije in druga delovna telesa sveta
– pomaga županu pri pripravi in vodenju sej
– opravlja naloge, ki mu jih naloži župan
– opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
Tajnik sveta je za svoje delo odgovoren županu.
IX. SPREJEMANJE STATUTA, ODLOKOV IN DRUGIH AKTOV TER NJIHOVO OBJAVLJANJE
Postopek sprejemanja statuta in drugih aktov
86. člen
Statut Mestne občine Celje, Poslovnik mestnega sveta, prostorski in drugi plani razvoja Mestne občine Celje in občinski proračun se sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odlokov.
Zaključni račun in vsi drugi akti (razen odlokov), ki jih sprejema svet, in niso navedeni v določbi prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na eni obravnavi, pri čemer se ne uporablja amandmajski način spreminjanja oziroma dopolnjevanja teh aktov.
Sprejemanje odlokov
1. Splošno
87. člen
Svet sprejema odloke Mestne občine Celje.
88. člen
Besedilo odlokov podpisuje župan.
89. člen
Izvirnik odloka je besedilo, kot je bilo sprejeto na seji sveta.
90. člen
Če se po objavi sprejetega odloka ugotovijo glede na izvirno besedilo napake redakcijske narave, tajnik sveta objavi popravek sprejetega odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
91. člen
Odlok se sprejema v dveh obravnavah.
92. člen
Odlok lahko predlagajo: župan, posamezni svetnik, komisija in odbor sveta ali najmanj 5% volivcev v Mestni občini Celje.
Odlok pošlje predlagatelj županu.
93. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi odloka na seji sveta.
Župan lahko sodeluje pri obravnavi odloka na seji sveta tudi kadar ni predlagatelj.
94. člen
Župan pošlje odlok svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan odlok.
Kadar so predlagane spremembe oziroma dopolnitve odlokov, morajo biti svetnikom priložena tudi besedila tistih določb odlokov, za katere so spremembe predlagane.
a) Prva obravnava odloka
95. člen
V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih, načelih ter temeljnih rešitvah odloka.
Svetniki dajejo v razpravi tudi konkretne predloge, mnenja in pripombe k odloku.
V prvi obravnavi poda odbor morebitno mnenje ali predlog k odloku.
96. člen
Po končani razpravi svet glasuje o odloku in hkrati sprejme sklep, da podane pripombe, mnenja in predloge predlagatelj odloka preuči in po možnosti vključi v odlok do predložitve odloka za drugo obravnavo.
b) Druga obravnava odloka
97. člen
V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako je upošteval razpravo k odloku v prvi obravnavi, zlasti pa, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi, ki so bili dani k odloku v prvi obravnavi, in katerih pripomb, mnenj in predlogov predlagatelj ni upošteval in zakaj.
Predlagatelj mora navesti tudi morebitne drugačne rešitve v odloku, ki odstopajo od tistih iz prve obravnave odloka.
98. člen
V drugi obravnavi odloka lahko svetniki, predlagatelj in odbori predlagajo njegove spremembe in dopolnitve z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni sam predlagatelj odloka.
99. člen
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in v vsebini, kot naj bi bil sprejet, ter obrazložen.
100. člen
Amandma k odloku je potrebno poslati županu najmanj dan pred sejo, sicer se šteje, kot da je podan na sami seji.
Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj trije svetniki.
101. člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava odloka.
Predlagatelj odloka, ki je dal amandma, in drugi predlagatelji amandmajev lahko na seji sveta med obravnavo spremenijo, dopolnijo oziroma umaknejo svoj amandma.
102. člen
Predlagatelj odloka mora podati mnenje o vloženih amandmajih k odloku.
Na predlog predlagatelja odloka lahko svet z glasovanjem odloči, da se obravnava o odloku odloži na kasnejši čas.
103. člen
Svet najprej glasuje o posameznih amandmajih k odloku, nato pa o odloku v celoti.
Vrstni red glasovanja o amandmajih je takšen, da se najprej glasuje o amandmajih po členih, nato o amandmajih, ki najbolj odstopajo od vsebine člena, in nazadnje o amandmajih po kriteriju zaporedja njihove vložitve.
c) Hitri postopek za sprejem odloka
104. člen
Kadar to zahteva poseben interes Mestne občine Celje, mora predlagatelj predložiti v obravnavo odlok po hitrem postopku.
Kadar gre za manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov ali prenehanje njihove veljavnosti, lahko predlagatelj predloži v obravnavo odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se na isti seji združita prva in druga obravnava odloka.
105. člen
Ko gre za sprejemanje odloka po hitrem postopku, se odlok predloži z označbo »Hitri postopek«.
V obrazložitvi odloka, ki naj bi se sprejel po hitrem postopku, morajo biti posebej navedeni razlogi, ki narekujejo sprejem odloka po hitrem postopku.
106. člen
Odlok, za katerega je predlagan hitri postopek, je lahko vsebovan že v dnevnem redu za sklic seje sveta in hkrati z drugim gradivom za sejo poslan svetnikom ter drugim prejemnikom gradiva.
V tem primeru se o uporabi hitrega postopka odloča svet takrat, ko je takšen odlok na vrsti za obravnavo.
Odlok, za katerega se predlaga hitri postopek, pa se lahko izjemoma predloži tudi na sami seji sveta. V tem primeru odloča svet o uporabi hitrega postopka na začetku seje pri določanju dnevnega reda, po poprejšnji odločitvi o razširitvi dnevnega reda s takšnim odlokom.
107. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji sveta do konca obravnave odloka.
Če svet ne sprejme predloga za obravnavo odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika za sprejemanje odloka v dveh obravnavah.
č) Skrajšani postopek za sprejem odloka
108. člen
Če svetniki k odloku, ki se nahaja v prvi obravnavi, nimajo pripomb, ki bi se nanašale na spremembe in dopolnitve njegovega besedila, ali so te pripombe zgolj redakcijske narave, svetniki lahko z glasovanjem odločijo, da se po končani obravnavi odloka preide k drugi obravnavi in se o takšnem odloku dokončno odloča še na isti seji.
Sprejemanje statuta, odlokov in drugih aktov
109. člen
Statut Mestne občine Celje in statutarne sklepe sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh svetnikov.
Poslovnik mestnega sveta sprejme svet z dvotretjinsko večino navzočih svetnikov.
Odloke in vse druge akte, razen tistih iz prvega in drugega odstavka tega člena, sprejema svet z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov.
Spremembe oziroma dopolnitve statuta, odlokov in drugih aktov
110. člen
Statut, odloki in drugi akti se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, ki je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem.
Pripombe v prvi obravnavi ter amandmaji v drugi obravnavi se lahko dajejo oziroma vlagajo samo k tistim členom statuta, odloka in drugega akta, ki se spreminjajo, dopolnjujejo ali črtajo s predlaganimi spremembami oziroma dopolnitvami.
Na obrazložen predlog svetnikov, svet lahko z glasovanjem odloči, ali se lahko pripombe in amandmaji dajejo oziroma vlagajo tudi k tistim členom aktov, ki v predlaganih spremembah oziroma dopolnitvah niso zajeti.
Objavljanje statuta, odlokov in drugih aktov
110.a člen
(črtan)
110.b člen
Župan odgovarja za objavo statuta, odlokov in drugih aktov, ki jih sprejme svet.
Župan zadrži objavo predpisa iz prvega odstavka, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če župan ne predlaga svetu ponovnega odločanja o predpisu, izda sklep o objavi.
110.c člen
Če svet o predpisu, katerega objavo je župan zadržal in za katerega je župan predlagal svetu ponovno odločanje, ponovno ne odloča na svoji prvi naslednji seji po tem, ko je prejel županov predlog za ponovno odločanje, se šteje, da ta predpis ni sprejet.
Če svet o predpisu, katerega objavo je župan zadržal in za katerega je župan predlagal svetu ponovno odločanje, na prvi naslednji seji po tem, ko je prejel županov predlog za ponovno odločanje, vztraja pri svoji odločitvi, pošlje župan predpis v objavo, vendar pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Izvajanje odločitev sveta
110.č člen
Župan zadrži izvajanje odločitve sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim predpisom mestne občine, in predlaga svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve.
Če svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje mestni občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
Če svet o odločitvi, katere izvajanje je župan zadržal in za katero je predlagal svetu ponovno odločanje, ponovno ne odloča na svoji prvi naslednji seji, po tem, ko je prejel županov predlog za ponovno odločanje, se šteje, da ta odločitev ni sprejeta.
Postopek za sprejem avtentične razlage odloka
110.d člen
Predlog za sprejem avtentične razlage odloka lahko poda vsak predlagatelj v skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Mestnega sveta.
Predlog iz prejšnjega odstavka vsebuje naslov odloka, navedbo člena, za katerega se predlaga avtentična razlaga, razloge zanjo in predlog besedila avtentične razlage.
Predlagatelj pošlje predlog županu, le-ta pa ga posreduje v mnenje pristojnemu oddelku občinske uprave.
110.e člen
O predlogu za avtentično razlago odloka in o predlogu besedila avtentične razlage ter o morebitnih amandmajih mestni svet razpravlja in glasuje na isti seji.
110.f člen
Besedilo avtentične razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki je določena za sprejem odloka, na katerega se nanaša avtentična razlaga.
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprejete avtentične razlage ni mogoče spreminjati.
Prečiščena besedila
110.g člen
Po vsaki spremembi ali dopolnitvi odloka pristojen oddelek občinske uprave pripravi neuradno prečiščeno besedilo predpisa, ki se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh občine v roku 15 dni po sprejemu na mestnem svetu.
Na podlagi sklepa, ki ga sprejme mestni svet na predlog župana ali posameznega svetnika, oziroma na predlog župana, pristojen oddelek občinske uprave pripravi uradno prečiščeno besedilo.
Uradno prečiščeno besedilo potrdi mestni svet brez razprave. Mestni svet lahko sklene, da vsa uradna prečiščena besedila potrdi z enim glasovanjem.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh občine.
Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pripravo prečiščenega besedila Poslovnika mestnega sveta in Statuta Mestne občine Celje.
X. JAVNOST DELA SVETA
111. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja so vabljeni na seje sveta, lahko pa tudi na seje odborov in komisij. O morebitnih omejitvah v zvezi s tem svet, odbor ali komisija posebej odloča.
112. člen
Dokumenti in gradiva, ki jih obravnava svet, odbor ali komisija, so dostopni javnosti, razen če pomenijo uradno tajnost.
113. člen
V primeru, da v skladu s tem poslovnikom na seji sveta sodeluje oseba, ki ima slabše sposobnosti gibanja, orientacije, govora, vida in sluha oziroma druge zmanjšane sposobnosti komuniciranja z javnostjo oziroma svetom, se ji mora zagotoviti vse potrebno za njen dostop v prostore, v katerih svet zaseda, in na govorniški prostor ter ustrezne pripomočke za komuniciranje s svetom.
Tajnik sveta skrbi za to, da se osebam iz prejšnjega odstavka zagotovi dostop v prostore, v katerih svet zaseda, in na govorniški prostor ter da se jim zagotovijo ustrezni pripomočki za komuniciranje s svetom.
114. člen
Za sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja skrbi tajnik sveta.
XI. RAZLAGA POSLOVNIKA
115. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe tega poslovnika, razlaga poslovnik med sejo župan.
Izven seje pripravi razlago tega poslovnika statutarna komisija in z njo seznani svet na prihodnji seji.
Avtentično tolmačenje se sprejme na način in po postopku kot je predpisan za sprejem poslovnika.
Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 66/95) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116. člen
Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati dosedanji začasni Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Celje, ki ga je svet sprejel 23. 12. 1994, in sklepi o delu sveta, ki jih je svet sprejel 31. 1. 1995.
117. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 1/96) vsebujejo naslednjo končno določbo:
3. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 46/96) vsebujejo naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta dopolnitev poslovnika začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 75/96) vsebujejo naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta sprememba oziroma dopolnitev poslovnika začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 37/97) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
4. člen
Sprejemanja aktov, ki se je pričelo pred uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev poslovnika, se dokonča po določbah teh sprememb in dopolnitev.
5. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 28/99) vsebujejo naslednjo končno določbo:
42. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 117/00) vsebujejo naslednjo končno določbo:
5. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 3/04) vsebujejo naslednjo končno določbo:
13. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 33/05) vsebujejo naslednjo končno določbo:
3. člen
Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 70/06) vsebujejo naslednjo končno določbo:
6. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 76/10) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 80/11) vsebujejo naslednjo končno določbo:
2. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
