Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 79/09, 51/10), 149. člena Zakona o varstvu okolja ZVO-1 (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 in 28/11) in 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 117/08) je Občinski svet Občine Dravograd na 9. seji dne 27. 10. 2011 sprejel

S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (v nadaljevanju: javna služba),
– objekte in naprave uporabnikov in izvajalcev javne službe,
– pogoje priključitve na javno kanalizacijo,
– javne službe,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
– meritve in obračun odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda,
– prekinitev odvajanja odpadnih vod,
– obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe,
– prevzem objektov in naprav v najem,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,
– druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega odstavka tega člena, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.

Kot storitev javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave in
– upravljanje z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih vod.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. lastnik infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije v Občini Dravograd je Občina Dravograd;
2. Izvajalec javne službe javne kanalizacije in čistilnih naprav (v nadaljevanju: Izvajalec javne službe) je izvajalec javne gospodarske službe, ustanovljen za upravljanje javne kanalizacije;
3. uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
4. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
5. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
6. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
7. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
8. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
9. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
10. greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
11. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
12. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
13. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
14. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
15. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
16. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
17. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
18. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
19. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
20. območje površin, predvidenih za širitev naselja, je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja;
21. območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
22. vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
23. občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
24. občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
25. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
26. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

Predmet javne službe je javna kanalizacija.
Z javno kanalizacijo in s pripadajočimi objekti ter napravami namenjenimi za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod, upravlja Izvajalec javne službe.
Objekti in naprave javne kanalizacije so:
1. sekundarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega ali ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški, zadrževalni bazeni visokih voda, ipd.),
– čistilne naprave za odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem ipd.), večje od 50 PE,
2. primarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacijski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem …),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški, ipd.) na primarnem kanalizacijskem omrežju,
– čistilne naprave za odpadne vode za več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem ...),
3. magistralno omrežje in naprave:
– kanalizacijski kolektorji za odvajanje odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju,
– skupna čistilna naprava.
Za osnovo za obračun komunalnega prispevka za gradnjo na nezazidanem stavbnem zemljišču se šteje, da je javna kanalizacija zgrajena, če mesto priključitve na javno kanalizacijo ni od objekta oddaljeno več kot 100 m.

Izvajalec ali investitor, ki namerava graditi javno kanalizacijo ali hišni priključek, mora obvestiti Izvajalca javne službe najmanj osem dni pred pričetkom del.
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji, si morajo za ta dela pridobiti soglasje Izvajalca ter mu povrniti vse morebitne s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki bi nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja. V primeru škode, le-to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, nasaditi dreves v varovalnem pasu 1,5 m od osi kanala, ki razširijo svoj korenski sistem v globino in širino, zaradi česar bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije, razen če je s projektno dokumentacijo in soglasjem upravljavca drugače določeno.
Soglasje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Izvajalec javne službe sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije (v nadaljevanju: pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavnimi predpisi.

Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij se praviloma predvidi ločen sistem kanalizacije z vodotesnimi kanalizacijskimi vodi in odvajanje padavinskih voda. Kratkoročni in dolgoročni koncept in dinamiko razvoja širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda predlaga izvajalec javne službe, sprejme pa ga lastnik komunalne infrastrukture.
Izvajalec javne službe vodi pripravljalna dela za vse investicijske posege za potrebe sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Fizične in pravne osebe morajo pri gradnji kanalizacije pridobiti projektne pogoje, smernice za programiranje, načrtovanje in izvajanje gradnje, ki so določene v tehničnem pravilniku.
Javno kanalizacijo se načrtuje in gradi samo v skladu s splošnim načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen s sprejetim operativnim programom lokalne skupnosti, programi opremljanja in v skladu s tehničnim pravilnikom.
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi le fizična in pravna oseba, ki ima za take gradnje ustrezno registracijo in je strokovno usposobljena,vendar pod nadzorom Izvajalca javne službe.
Gradbena dela, razen redne obdelave kmetijskih zemljišč, ki niso globlja od 0,6 m, pri katerih se neposredno poseže v javno kanalizacijo, sme izvajati le izvajalec javne službe ali druge fizične in pravne osebe pod neposrednim nadzorstvom Izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe upravlja z objekti in napravami javne kanalizacije, ki so mu predani v najem. To so:
– primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni visokih voda,
– črpališča odpadnih in padavinskih voda na primarnih in sekundarnih vodih,
– čistilne naprave,
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
Izvajalec javne službe ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja in kontrole. Lastnik zemljišč, na katerih so objekti in naprave javne kanalizacije, mora biti pred posegom obveščen.
Javno kanalizacijsko omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora biti v zemljiški knjigi vknjižena služnostna pravica lastnika komunalne infrastrukture, kar velja za objekte in naprave javne kanalizacije, zgrajene po veljavnosti tega odloka.
Izvajalec javne službe mora po opravljenem delu na javni kanalizaciji vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali nemoteno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije. V primeru nastanka škode, le to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek, ki poteka od zbirnega jaška uporabnika do priključenega mesta na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi napravami v objektu ali izven njega, vključno z napravami in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojne jame, peskolovi, oljni lovilci ipd.).
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške. Uporabnik je dolžan s temi objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javni kanalizaciji.
Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
Objekti iz prejšnjega odstavka so v upravljanju upravljavcev ali lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
Lastniki ali upravljavci iz prejšnjega odstavka morajo sami zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let.
Lastniki objektov iz tretjega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen Izvajalcu javne službe zaradi nadzora.
Priključek na interno kanalizacijo je v zgradbi ali na zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.

Občina je dolžna voditi kataster javne kanalizacije, ki mora vsebovati seznam, lego in osnovne podatke omrežja in naprav iz 4. člena tega odloka in ki mora biti kompatibilen z obstoječim geografsko informacijskim sistemom občine ter ažurirane podatke redno posredovati Izvajalcu javne službe v roku treh mesecev od nastanka spremembe katastra.
Med objekte in naprave javne kanalizacije, ki se evidentirajo v katastru javne kanalizacije spadajo:
– kanalizacijski vod,
– črpališče,
– razbremenilnik,
– komunalna ali skupna čistilna naprava ter mala komunalna čistilna naprava nad 50 PE,
– iztok javne kanalizacije,
– revizijski jašek,
– oprema,
– območje objekta kanalizacijskega omrežja,
– zadrževalnik,
– drugi objekti in oprema javne kanalizacije.
Izvajalec javne službe je dolžan voditi register kanalizacijskih priključkov, evidenco izdanih soglasij, dovoljenj in odločb ter ažuriran register in evidenco na zahtevo lastnika posredovati lastniku v elektronski obliki.
Občina je dolžna zagotavljati posredovanje vseh sprememb podatkov v katastru javne kanalizacije, ki pomenijo tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture za geodetske zadeve pristojnemu organu v roku treh mesecev od nastanka spremembe katastra.

Projektni pogoji in soglasje za kanalski priključek sta listini, s katerima uporabnik ureja odnose z Izvajalcem javne službe.
Izvajalec javne službe izdaja soglasje za kanalski priključek na podlagi tehničnega pravilnika.
Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za kanalski priključek na javno kanalizacijo, kadar uporabnik to zahteva in ko so izpolnjene vse določbe tega odloka, pravilnikov in drugih predpisov. Izvajalec javne službe ni dolžan izdati soglasja oziroma izda odklonilno soglasje, če bodoči uporabnik ni poravnal komunalnega prispevka za ta kanalski priključek.

Izvajalec javne službe izdaja soglasja:
– k prostorskim izvedbenim aktom,
– k lokacijski dokumentaciji,
– k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– k vlogi za uporabno dovoljenje,
– k vlogi za začasen priključek,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– za vse posege v prostor, kjer so objekti javne kanalizacije,
– za posege v varstvene pasove vodnih virov.
Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
Izvajalec javne službe je dolžan izdati uporabniku soglasje za priključek na javno kanalizacijo pod pogojem, da je uporabnik vložil vlogo s predloženo veljavno dokumentacijo, predpisano z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter zakonom o graditvi objektov.

Izvajalec javne službe mora v soglasju uporabniku javne kanalizacije določiti:
1. minimalne odmike objektov od kanalizacijskega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito javne kanalizacije pred vplivom ostalih objektov, posebno novogradenj,
3. pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja ter priključno mesto na javno kanalizacijo,
4. podatke o zahtevanem profilu in tipu kanalizacije,
5. pogoje križanj komunalnih vodov ter potrebne odmike.
V primeru novogradenj je Izvajalec javne službe poleg pogojev v soglasjih iz prejšnjega odstavka dolžan predpisati še:
1. pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa kanalizacije,
2. druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj javne službe.
Izvajalec javne službe ne izda soglasja za priključitev oziroma neposredno priključitev kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo:
– če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetno odvajanje odpadnih vod,
– če odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi pravilniki, predpisi in zakonodajo,
– če je kanalizacijski priključek zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.

Uporabnik si mora za priključitev objekta na javno kanalizacijo poleg soglasja Izvajalca javne službe pridobiti tudi soglasje lastnikov zemljišč, po katerih poteka kanalizacijski vod. Lastnik zemljišča na podlagi dogovorjene, pridobljene služnosti, dovoli prekop preko svoje parcele v primerih, ko ni možno priključnega kanala narediti drugje.
Za morebitno povzročeno škodo je investitor dolžan plačati odškodnino.
Investitor mora v primeru, ko ima možnost, da se priključi na spojni kanal, pridobiti soglasje lastnika spojnega kanala. V tem primeru mora biti spojni kanal zgrajen v skladu s tehničnimi predpisi za gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.

Izvajalec javne službe izda projektne pogoje ter soglasje h gradnji objekta. V primeru izdaje soglasja mora biti projekt kanalizacijskega omrežja in notranje instalacije izdelan v skladu z zahtevami Izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe izda soglasje za začasne priključke po postopku in v obliki, ki jih določa pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije, ki jih upravlja.
1. K vlogi za izdajo soglasja k lokaciji je izdelovalec lokacijske dokumentacije (za uporabnika) dolžan priložiti:
a) lokacijske osnove (obstoječe stanje, namen in zmogljivost objekta, posegi v prostor, okolje, podatki o komunalnih priključkih,potrebnih za obratovanje objekta ali naprave ...)
b) situacijo z vrisanim objektom v M 1:1000 v dveh izvodih ali v združljivi elektronski obliki,
c) opis specifičnosti objekta, zlasti glede količine predvidene komunalne odpadne oziroma padavinske vode in opis tehnološkega procesa, idejne zasnove, idejni projekt.
2. K vlogi za izdajo soglasja h gradnji je investitor dolžan priložiti:
a) lokacijsko informacijo in situacijo objekta v M 1: 1000, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali projekt PGD,
b) podatke o uporabni tlorisni površini poslovnih objektov oziroma stanovanjskih površin, če ti niso jasno razvidni iz projekta,
c) projekt kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo, če ta obstaja.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja h gradnji objekta, ki ima lahko vpliv na objekte in naprave javne kanalizacije, mora podati Izvajalcu javne službe tudi podatke o tehnoloških procesih in odpadkih, ki nastajajo v proizvodnem procesu.
3. Pogoje za priključitev poda Izvajalec javne službe v soglasju h gradnji, investitor pa je dolžan pred priključitvijo predložiti Izvajalcu javne službe:
a) ustrezno upravno dovoljenje za gradnjo,
b) potrdilo o poravnani taksi za priključitev na javno kanalizacijo,
c) naročilo za izvedbo priključka.
Izvajalec javne službe lahko odreče katerokoli soglasje iz tega člena, če predložena dokumentacija ni v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo priključitev na javno kanalizacijo.
V primeru, da uporabnik ne izpolnjuje pogojev za izdajo soglasja, se o tem izda odločba. O pritožbi zoper odločbo odloča župan-ja.

Kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku 6 mesecev po izgradnji javne kanalizacije.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje Izvajalca javne službe in plačati komunalni prispevek.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora Izvajalec javne službe vlagatelja za priključitev na javno kanalizacijo seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
1. Stalen priključek na javno kanalizacijo
Izvajalec javne službe je dolžan omogočiti uporabo kanalizacijskega priključka najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje, soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Dravograd in do Izvajalca javne službe v zvezi s priključitvijo. Izvajalec javne službe sme priključiti uporabnika na javno kanalizacijo šele, ko je preveril, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
2. Začasen priključek na javno kanalizacijo
Izvajalec javne službe lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec javne službe lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora Izvajalec javne službe o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na fekalni kanal in padavinskih vod na meteorni kanal.
Kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma ima lahko en objekt več priključkov. Kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo se lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije. Če se kanalizacijsko omrežje zaključi s čistilno napravo, se uporabnika vpiše tudi v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.

Odjava priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka Izvajalcu javne službe v pisni obliki.
Prekinitev priključka izvede Izvajalec javne službe na stroške uporabnika. Izvajalec javne službe uporabnika javne kanalizacije izbriše iz ustreznih evidenc.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo Izvajalca javne službe in na lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo v primeru spremenjenih pogojev odvajanja odpadnih in padavinskih vod.
Izvajalec javne službe je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.

Kanalizacijski priključek mora biti za kontrolo Izvajalca javne službe vedno dostopen. Na njem ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja Izvajalca javne službe.

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali kanalizacijo iz 27. člena tega pravilnika.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda lahko odvaja v greznico brez iztoka, če upravljavec te zaprte greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, Izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode v komunalni čistilni napravi.
Odvajanje komunalne odpadne vode v greznice ni dovoljeno razen, če gre za obstoječo greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
Pred priključitvijo na novozgrajeno javno kanalizacijo, je lastnik objekta dolžan greznico opustiti, jo na lastne stroške izprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti ali uporabiti po navodilih Izvajalca javne službe v roku šestih mesecev po izdanem obvestilu Izvajalca javne službe. Lastnik objekta mora omogočiti Izvajalcu javne službe nadzor pri opustitvi greznice.
Na območju, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki ima odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom.
Izvajalec javne službe lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi uporabniku obveznost zgraditi kontrolno merilni jašek in opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode na stroške uporabnika. V tem primeru mora uporabnik redno dostavljati Izvajalcu javne službe poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi. V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih voda tudi v naslednjih primerih:
– če imajo odpadne vode temperaturo nad 40 °C,
– če vsebujejo odpadne vode strupene snovi, naftne derivate ali organska topila,
– če vsebujejo odpadne vode brusilne snovi ali radioaktivne snovi ter vsebnost kovin,
– če imajo odpadne vode faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9,5,
– če vsebujejo odpadne vode vnetljive ali eksplozivne snovi ali nevarne mikroorganizme.
Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih proizvodenj in obratov. Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih smejo vsebovati odpadne vode in se odvajajo v javno kanalizacijo, določa tehnični pravilnik.

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotoke ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi veljavnih predpisov ne sme spuščati neposredno v vodotok, mora to vodo zajeti in čistiti.
Uporabniki ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, da bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročale hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid oziroma amoniak,
– zavirale ali porušile tehnološke operacije na čistilni napravi,
– povzročale, da neposredno ali posredno nastaja neprijeten vonj,
– povzročale onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisih šteje za nevarno ali škodljivo snov in katere koncentracija je s predpisi nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdnih odpadkov, ki so s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki opredeljeni kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki.
Odpadne vode, ki niso primerne za spuščanje v javno kanalizacijo in odpadne vode iz živinskih hlevov, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti. V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan Izvajalcu javne službe povrniti stroške odprave škode.

Javna služba se financira iz cene storitev, oblikovane v skladu z veljavno zakonodajo.
Ceno storitev sprejme Občinski svet Občine Dravograd na predlog Izvajalca javne službe.

Investicijsko vzdrževanje se financira iz:
– prihodkov, ki nastanejo iz razlike med lastno in upravičeno ceno storitev,
– sredstev amortizacije,
– sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.
Širitev kanalizacijskega omrežja se financira iz sredstev občinskega in državnega proračuna, evropskih sredstev, dobička Izvajalca javne službe in prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz drugih virov, zajetih v prejšnjem členu tega odloka.

Redno vzdrževanje kanalizacijskega omrežja se financira iz cene storitve na osnovi sprejetega letnega plana Izvajalca javne službe, ki ga potrdi občinski svet.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice zaprtega tipa, čistilne naprave).
Za gradnjo greznice oziroma čistilne naprave si je lastnik objekta dolžan pridobiti upravno dovoljenje.
Padavinske vode morajo biti odvedene v vodotoke, ponikovalnice ali v meteorno kanalizacijo.
Greznice je potrebno redno vzdrževati in prazniti v skladu z veljavnimi predpisi.
V naseljih, kjer je zgrajena meteorna kanalizacija je prepovedano spuščati vanjo odpadne vode in prelive iz greznic ali vode iz gnojišč.
Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb,
– se komunalna odpadna voda zbira v zaprti greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

Stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode se plačuje po kubičnih metrih (m3) odvedene odpadne vode.
Stroške čiščenja odpadnih in padavinskih vod plačujejo uporabniki takrat, ko se te čistijo na čistilni napravi.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno vodo. Pri tem se smiselno uporabljajo tudi določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.
Uporabniki, ki se oskrbujejo z vodo iz lokalnih vodovodov, so pa priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode. Glede obračunskih vodomerov veljajo predpisi kot za obračunske vodomere za porabljeno vodo.
Uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki na lokalnem vodovodu nimajo vgrajenih obračunskih vodomerov, plačujejo v skladu z veljavnimi predpisi 50 m3 odvedene odpadne vode na osebo na leto.
Izvajalec javne službe lahko z uporabniki javne kanalizacije, ki nimajo vgrajenih obračunskih vodomerov za porabo pitne vode niti za odvajanje odpadne vode, sklene pogodbo o odvajanju in načinu meritve odvedenih količin odpadne vode.
Izvajalec javne službe lahko uporabi za obračun čiščenja odpadnih vod tudi prekomerno onesnaženost odpadnih vod uporabnika.
Z večjimi in posebnimi uporabniki lahko Izvajalec javne službe sklene posebno pogodbo o meritvah odvedene vode in njeni onesnaženosti ter plačilu.

Izvajalec javne službe zaračunava uporabniku:
– kanalščino, če je priključen na javno kanalizacijo in
– čiščenje odpadne vode, če se odpadna voda pred iztokom v vodotok čisti.
Cene odvajanja odpadne komunalne vode in odvajanja padavinskih voda in čiščenja odpadnih vod potrdi Občinski svet Občine Dravograd na predlog Izvajalca javne službe v skladu z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe oziroma lastnik je dolžan objaviti spremembo cen kanalščine in čiščenja komunalnih odpadnih voda na krajevno običajen način (z obvestilom na položnicah, objavo na KTV Dravograd, informator).

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek Izvajalec javne službe zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, íma pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri Izvajalcu javne službe. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni.

Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. če z odvajanjem odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
2. če stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov in varno obratovanje javne kanalizacije;
3. če priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem Izvajalca javne službe ali je izveden brez soglasja Izvajalca javne službe;
4. če kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje;
5. če uporabnik pisno zahteva ukinitev kanalizacijskega priključka;
6. če ne poravna računov za kanalščino in čiščenje odpadnih vod niti po prejemu opomina.
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve pred ponovno priključitvijo. Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javno kanalizacijo takoj po odpravi vzroka prekinitve.
Izvajalec javne službe lahko prekine odvajanje in čiščenje odpadnih voda na stroške uporabnika, če ta pisno zahteva prekinitev, ki je daljša od treh mesecev.

Izvajalec javne službe ima pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
– v primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo oziroma onesnaženje vodnih virov, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih vod, mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
Izvajalec javne službe mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, oziroma vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela, v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za Izvajalca javne službe ni obvezna.

Izvajalec javne službe ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno delovanje objektov in javne kanalizacije,
2. redno vzdržuje vse objekte in javne kanalizacije,
3. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
4. vodi kataster objektov in javne kanalizacije,
5. izdaja projektne pogoje ter soglasja za priključitev in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
6. kontrolira ustreznost interne kanalizacije pred priklopom na javno kanalizacijo,
7. sistematično pregleduje kanalizacijsko območje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
8. ravna skladno z določbami pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
9. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
10. skrbi za obračun odvedene in očiščene odpadne vode,
11. organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
12. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem Izvajalca javne službe;
2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili Izvajalca javne službe;
3. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo;
4. voditi dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi;
5. omogočiti Izvajalcu javne službe dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode;
6. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov;
7. urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi normativi;
8. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati Izvajalcu javne službe;
9. redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda;
10. pisno obveščati Izvajalca javne službe o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo;
11. javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije Izvajalcu javne službe;
12. pridobiti soglasje Izvajalca javne službe pri predelavi interne kanalizacije;
13. pridobiti soglasje Izvajalca javne službe za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode;
14. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja Izvajalca javne službe;
15. odgovarja za škodo povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojo lastnino, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja Izvajalca javne službe in neustrezno uporabo.
Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.

Investitorji oziroma izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (npr. elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri Izvajalcu javne službe na lastne stroške.

Obstoječa kanalizacija, ki ima značaj javne kanalizacije in ni v upravljanju Izvajalca javne službe ter ni last Občine Dravograd, se lahko lastnini v smislu določil 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11). Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave javne kanalizacije v last občine, ki preda to kanalizacijo v najem Izvajalcu javne službe.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v najem morajo biti izpolnjeni predvsem naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave morajo imeti zlasti naslednjo dokumentacijo: PID projekt izvedenih del, uporabno dovoljenje, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja;
2. vsi merilniki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi;
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije in stroški v zvezi s prevzemom;
4. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne vode, ki Izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije;
5. dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedba hišnih priključkov, razen zemeljskih del, morajo opraviti usposobljene pravne ali fizične osebe in s soglasjem Izvajalca javne službe;
6. priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja; po opravljeni priključitvi izda Izvajalec javne službe uporabniku ustrezno potrdilo o priključitvi;
7. uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo, ki je vezana na čistilno napravo, opuščene greznice izprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti, Izvajalcu javne službe pa omogočiti nadzor;
8. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji, kot je to navedeno v tehničnem pravilniku;
9. prevzem mora potrditi Izvajalec javne službe.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije, ki je že v uporabi oziroma v najemu, mora biti izdelan sanacijski program za javno kanalizacijo, program nadaljnjega razvoja kanalizacijskega omrežja, ki se prevzema, in izdelan predračun, stroške sanacije pa se vključi v ceno komunalnih storitev.

Najkasneje v roku petih let po uveljavitvi tega odloka je Izvajalec javne službe dolžan skleniti pogodbo o prevzemu v upravljanje kanalizacij, ki so v skladu s 4. členom, javne kanalizacije z lastniki le-teh.
V pogodbi je potrebno opredeliti:
1. kanalizacijo, ki se predaja, z vso dokumentacijo,
2. podatke o investicijski vrednosti (nabavna vrednost, odpisana vrednost, ugotovljena na podlagi Slovenskih računovodskih standardov in zakona o računovodstvu),
3. število priključkov ter njihov seznam,
4. stroške obratovanja kanalizacije, ki se predaja ter stroške, povezane s prevzemom,
5. način prevzema.
V roku 6 mesecev po prevzemu kanalizacij v upravljanje Izvajalec javne službe pripravi program sanacije ter potrebnih del za delovanje kanalizacij v skladu s predpisi.

Za prenos obstoječih objektov in naprav kanalizacije v lasti Občine Dravograd v najem Izvajalcu javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo – geodetsko izmero situacije omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu,
2. kanalizacija, ki se predaja, mora ustrezati določbam tega odloka in pravilnika,
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem – ocena vrednosti,
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije in čistilne naprave, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki Izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje prevzetnih naprav,
6. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji,
7. seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se priklapljajo na javno kanalizacijo.

Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Dravograd, nadzirajo pristojne inšpekcijske službe.

Komunalni inšpektor opravlja nadzor nad izvajanjem odloka v skladu s svojimi pristojnostmi.

Z denarno kaznijo 1.000 € se kaznuje za prekršek Izvajalec javne službe:
1. če prekine odvod odpadne vode in padavinske vode brez obvestila uporabnikom (32. člen tega odloka),
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 17. člen tega odloka,
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4. in 5. točke 34. člena tega odloka,
4. če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 200 € se kaznuje tudi odgovorna oseba Izvajalca javne službe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 1.000 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba:
1. če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije skladno s 17. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjuje obveznosti iz 35. člena tega odloka,
3. če prekine odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku,
4. če ne ravna skladno z 9., 21., 22., 23. in 27. členom tega odloka,
5. če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali padavinsko vodo v kanal za odpadne vode v primeru ločenega kanalizacijskega sistema.
Z denarno kaznijo 200 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 500 € se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 800 € se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo na podlagi 8. člena tega odloka za že izgrajene javne kanalizacije, se izvrši v roku 5 let od dneva veljavnosti tega odloka.

Uporabniki iz 27. člena tega odloka so dolžni izgraditi lastni objekt za čiščenje odpadnih voda v roku 10 let od dneva uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Dravograd (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/01).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.