Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08 in 45/10) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. redni seji dne 26. 10. 2011 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Korbarjeva domačija v Tunjicah, ki se nahaja na parcelni št. 764 k.o. Tunjice (cela).
Enota ima zaradi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot poseben pomen za območje Občine Kamnik, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Korbarjeva hiša v Tunjicah se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena zaradi naslednjih lastnosti:
Korbarjeva domačija v Tunjicah datira v leto 1734 in je ena izmed še redko ohranjenih domačij z leseno, brunasto konstrukcijo sten in zidane veže na kamniškem podeželju s časa predindustrijske dobe. Od nekdanje kmetije, ki je obsegala poleg hiše še gospodarsko poslopje, svinjake, kozolec in vodnjak, je danes ohranjena le še hiša z vežo in črno kuhinjo, leseno »hišo« z okni »na smuk« in manjšo sobo »cimrom«. Hiša je delno podkletena. Prvotna tricelična stavba je imela streho dvokapnico, prekrita pa je bila s slamnato kritino. Predstavlja dediščino tesarskih obrti, zgodovino načina življenja kmečkih ljudi v hribovitem predelu Tunjic.

Vplivno območje spomenika obsega parcele številke: 765, 757/1, 757/2 in 997 (del parcele, ki se nahaja med parcelo 765 na zahodu in 757/1 ter 752/2 na vzhodu k.o. Tunjice, vse k.o. Tunjice.
Varstveni režim za vplivno območje spomenika določa:
– podrejanje vsake rabe negrajenih in grajenih površin programsko zasnovani dejavnosti hiše z možnostjo razširitve v kmetijsko-turistično ali muzejsko dejavnost s posebnim programom z upravljalcem za to dejavnost,
– vsi posegi v vplivno območje so mogoči le z izdajo kulturno varstvenih pogojev in ustreznega soglasja s pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Meja območja kulturnega spomenika je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1500, ki temelji na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 z vrisanim območjem spomenika. Izvirnik načrta, ki je sestavni del odloka, hranita Ministrstvo RS za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
– ohranitev vseh obstoječih objektov – vključno z vrtom in travniki,
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, leseno konstrukcijo poloblih brun, kritino in izvirno lokacijo ter opremo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti z razporedi stavb in drevja razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem zavoda,
– ohranitev notranjosti, notranje razporeditve prostorov in opreme in načina izvedbe notranjih ometov na leseno osnovno konstrukcijo sten,
– podrejanje vsake rabe spomenika tradicionalni dejavnosti – zgodovini načinov življenja njenih prebivalcev. Možna je programska dopolnitev z muzejsko dejavnostjo s primernim programom oživitve kulture in načinov življenja v hiši ali njeni neposredni okolici,
– podrejanje vseh posegov v objekt ali v njegovo neposredno bližino, ohranjanje in vzdrževanje njegovih spomeniških lastnosti,
– znotraj objekta ali v njegovi neposredni bližini je prepovedano postavljanje objektov začasnega ali trajnega značaja, vključno z nosilci reklam,
– vsi posegi znotraj objekta in v njegovi neposredni okolici so mogoči le s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem, ki ga izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj.

Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitektnih, likovnih in krajinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot,
– učno-demonstratorskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako spremembo funkcije in dejavnosti kulturnega spomenika, za vsak poseg v spomenik ali v njegove dele in zemljišče je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičninskega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ občinske uprave izda lastniku odločbo o varstvu spomenika na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.