Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo) /ZLS-UPB2/ (Uradni list RS, št. 94/07, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19 in 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10), 149. člena Zakona o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) /ZP-1-UPB8/ (Uradni list RS, št. 29/11 in 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 in 28/11), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/1995, 19/1996 in 15/02) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07, 122/08 in 45/10) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 10. redni seji dne 19. 10. 2011 sprejel

Ta odlok ureja način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Kranjska Gora.
Odlok vsebuje:
– splošne določbe;
– organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe;
– storitve javne službe;
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;
– pravice in obveznosti izvajalcev javne službe, uporabnikov in drugih oseb;
– prepovedi in omejitve;
– vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe;
– javna pooblastila;
– vire financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe;
– nadzor;
– kazenske določbe;
– prehodne in končne določbe.

Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe;
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda;
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.

Storitve javne službe obsegajo ravnanje s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja ali opravljanja dejavnosti in ravnanje s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh objektov ali z javnih površin.
Odvajanje in čiščenje padavinske vode s cestnega telesa se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
– padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
– industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
– komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
– mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
– uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključeno na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
– javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
– interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje;
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno kanalizacijsko omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno kanalizacijsko omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
– občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
– občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
– kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
– zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda izvaja na celotnem območju Občine Kranjska Gora, razen na območju naselja Belca, koncesionar WTE Projektna družba Kranjska Gora d.o.o. v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Javna služba čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda se izvaja na celotnem območju Občine Kranjska Gora v okviru režijskega obrata občine, razen na območju naselja Belca.
Javno službo na območju naselja Belca izvaja javno podjetje Komunala Kranjska Gora d.o.o..

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m.

Javna služba se mora izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki določa naloge obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Izvajalec javne službe mora v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin;
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;
– prevzem blata iz malih čistilnih naprav ter grezničnih gošč iz obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njihovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta;
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Izvajalec javne službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
Izvajalec javne službe mora v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, ter za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi;
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabnikih storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta;
– prevzem grezničnih gošč iz obstoječih greznic ter njihovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, do rokov določenih s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
Za obdelano blato iz komunalne čistilne naprave mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Če namerava izvajalec javne službe uporabiti blato iz komunalne čistilne naprave kot rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla.

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, na območjih na katerih ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, lahko odvaja v nepretočno greznico, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
Odvajanje komunalne odpadne vode v greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za priključitev objekta na javno kanalizacijo zgraditi kanalizacijski priključek, ki ni daljši od 50 metrov na vsak populacijski ekvivalent obremenitve odpadne vode, ki nastaja v objektu.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je potrebno za priključitev objekta na javno kanalizacijo zgraditi kanalizacijski priključek, ki ni daljši od 50 metrov na vsak populacijski ekvivalent obremenitve odpadne vode, ki nastaja v objektu.
Lastnik stavbe, iz katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo preko pretočne greznice, mora to pretočno greznico opustiti, skladno s pridobljenim soglasjem upravljavca kanalizacije.
Do zagotovitve opremljenosti z javno kanalizacijo na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisi potrebno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo iz obstoječih stavb v obstoječe greznice.
Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.
Javna kanalizacija se zaključi s komunalno čistilno napravo.

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju, kjer ni predpisano odvajanje komunalne vode v javno kanalizacijo, se odvaja v malo komunalno čistilno napravo.
Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če je to zahteva zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe.
Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

Na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali sprememba obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Izvajalec javne službe bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posreduje pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvesti pod nadzorom izvajalca javne službe najkasneje v roku šestih mesecev od dneva prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode, obvezno pod nadzorom in po predhodnem soglasju izvajalca javne službe.

Uporabnik že obstoječega objekta mora, pred priključitvijo na javno kanalizacijo, pridobiti soglasje izvajalca javne službe in priključek izvesti v skladu z izdanim soglasjem. Vloga za pridobitev soglasja vsebuje podatke o vrsti in naslovu objekta.
Soglasje vsebuje tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika. V soglasju se predpišejo tudi zahteve za izvedbo tehničnih ukrepov za preprečitev vdora fekalnih voda v stavbo uporabnika, kjer je to potrebno.
Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30-ih dneh od dneva prejema popolne vloge.
Investitor novega objekta izvede priključek na javno kanalizacijo v skladu s pridobljenim soglasjem v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Stroški izgradnje priključka na javno kanalizacijo bremenijo uporabnika.
Stavbe ali deli stavb, ki se nahajajo pod koto terena nad odvodnim javnim kanalom, se na javno kanalizacijo priključujejo preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in z njim upravljati lastnik stavbe.
Izgradnjo priključka na javno kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje, v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe.
Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek tudi v lastni režiji po predhodnem soglasju izvajalca javne službe.
Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika, in sicer v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika.
Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti.
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, izvajalec javne službe vpiše lastnika objekta v evidenco uporabnikov.

Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Izvajalcu javne službe mora biti omogočen dostop do revizijskih jaškov.
Kanalizacijski priključek se lahko ukine le na podlagi soglasja izvajalca javne službe.
Uporabnik mora za vsako spremembo kanalizacijskega priključka pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo izvajalca javne službe, na lastne stroške, spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika pisno obvestiti o vsaki spremembi pogojev priključitve na javno kanalizacijo.
Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi uporabnik.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Izvedbo ukinitve priključka izvrši izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe lahko uporabniku brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, začasno ali trajno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode, skupaj s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
– odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov;
– kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zakonskim zahtevam.
Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Stroški se določijo s cenikom izvajalca javne službe. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.

Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode mora izvajalec javne službe obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.
V primeru prekinitev, ki jih ni moč predvideti in trajajo do štiri ure, obveščanje uporabnikov ni obvezno.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo in podobno, ima izvajalec javne službe pravico prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode.
Izvajalec javne službe mora, o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče.
Izvajalec javne službe mora v primeru višje sile postopati skladno s sprejetim programom ukrepov za takšne primere.

Izvajalec javne službe mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadne vode na iztoku komunalne čistilne naprave.
Meritve se izvajajo na način in v obsegu, kot je določeno s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.

Izvajalec javne službe, ki upravlja s komunalno čistilno napravo, mora v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, voditi poslovnik za obratovanje čistilne naprave ter obratovalni dnevnik in občini omogočiti vpogled v navedena dokumenta.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring za male čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba, na stroške uporabnika.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ter predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.
Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, namesto obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave na območju občine izdela oceno obratovanja naprave, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba.
Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora izvajalcu javne službe naročiti in omogočiti redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.

Izvajalec javne službe ima pravico uporabniku prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, skupaj s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, zaradi razlogov, ki so navedeni v 17. členu tega odloka.

Obveznosti izvajalca javne službe po tem odloku so:
– zagotavljanje in neprekinjeno izvajanje storitev, v skladu z vrsto in obsegom storitev javne službe;
– skrb za nemoteno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav;
– redno vzdrževanje vseh objektov in naprav javne kanalizacije ter objektov čistilnih naprav;
– izvajanje storitev v skladu s pravili stroke in ravnanjem dobrega gospodarja;
– izvajanje obratovalnih monitoringov;
– izvajanje kontrol ustreznosti odpadne vode in delovanja javnega kanalizacijskega omrežja s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti;
– izvajanje kontrole ustreznosti interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo, v skladu z izdanim soglasjem;
– izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelava ocene obratovanja male čistilne naprave;
– pridobivanje podatkov o količinah porabljene pitne vode zaradi obračuna storitev javne službe;
– redno obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev;
– priprava predlogov za planiranje obnove in širitve javnega kanalizacijskega omrežja;
– priprava predlogov tehničnih dopolnitev in izboljšav oskrbovalnih sistemov;
– izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, organiziranje odvajanja in čiščenja odpadne vode v primeru višje sile ter poročanje pristojnim občinskim organom o nastalih težavah;
– posredovanje podatkov iz katastra javne kanalizacije v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, v skladu s predpisom, ki določa vsebino katastrov gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja;
– izdajanje soglasij za priključitev in omogočanje priključitev na javno kanalizacijo;
– izvajanje javnih pooblastil;
– izvajanje ukrepov za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo;
– stalno zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v skladu s stanjem tehnike;
– obveščanje uporabnikov o izvajanju storitev javne službe neposredno, preko internetne strani, sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.

Izvajalec javne službe mora izdelati načrt ravnanja z blatom. V ta načrt mora izvajalec javne službe vključiti tudi ravnanje z blatom malih komunalnih čistilnih naprav, če ga v okviru storitev javne službe prevzema od upravljavcev malih komunalnih čistilnih naprav ali od upravljavcev komunalnih čistilnih naprav, ki sami ne zagotavljajo ravnanja z blatom.
Načrt ravnanja z blatom iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti izdelan v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav.

Izvajalec javne službe mora v zvezi z izvajanjem javne službe voditi evidence v skladu s predpisi, ki urejajo področje izvajanja javne službe. Evidence se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.

Izvajalec javne službe mora voditi kataster javne kanalizacije. Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.

Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je izvajalec javne službe dolžan prosilcem omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi.

Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki so ob upoštevanju pogojev za zagotavljanje in uporabo storitev, enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine.

Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe;
– priključiti se na javno kanalizacijo le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe;
– priključiti se na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po prejemu obvestila o obvezni priključitvi obstoječega objekta, ter hkrati opustiti priključek na obstoječo greznico ali malo čistilno napravo skladno z navodili izvajalca javne službe;
– redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in lastno malo komunalno čistilno napravo;
– spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne ali padavinske odpadne vode;
– izvajalcu javne službe omogočiti pregled interne kanalizacije in pregled stanja priključka na javno kanalizacijo ter kontrolo vsebine odpadne vode;
– pridobiti soglasje izvajalca javne službe pri predelavi interne kanalizacije;
– izvajalcu javne službe omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji;
– voditi dnevnik obratovanja lastne male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi;
– pri izvajalcu javne službe naročiti praznjenje obstoječih greznic najmanj enkrat na štiri leta;
– pri izvajalcu javne službe naročiti odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta;
– pri izvajalcu javne službe naročiti praznjenje nepretočne greznice, ko je zapolnjena do 2/3 prostornine;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in drugih spremembah, ki imajo vpliv na izvajanje javne službe in obračun stroškov;
– upoštevati ukrepe in objave izvajalca javne službe v primeru motenj ali prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode.
Uporabnik storitev javne službe lahko odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki ustreza predpisu, o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Uporabnik storitev javne službe sme odvajati odpadno komunalno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja odpadne komunalne vode za druge uporabnike in na način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja odpadne vode v javni kanalizaciji.
Uporabnik je dolžan redno plačevati prejete račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu.

Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
Upravljavec stavbe na območju, kjer ni javne kanalizacije, mora zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja v rokih iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav, oziroma se odvaja v nepretočno greznico.
Če stavba nima upravljavca stavbe, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja, prevzame obveznost iz prejšnjih odstavkov tega člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja odpadna voda, če je več lastnikov stavbe.
Upravljavci stavb ali lastniki stavb oziroma lastniki delov stavb morajo na svoje stroške zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov;
– redno vzdrževanje malih čistilnih naprav ali neprepustnih greznic.

Lastniki in drugi uporabniki zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija ter izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in javni infrastrukturi morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov in javne infrastrukture skrbeti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
Pred pričetkom vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter pridobiti soglasje izvajalca javne službe s pogoji za izvedbo del. O pričetku del mora izvajalca javne službe pisno obvestiti.
Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo in kanalizacijske priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
V primeru poškodovanja javne kanalizacije ali kanalizacijskih priključkov, je izvajalec del dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.

Gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec.

Prepovedano je:
– odvajati ali izliti v javno kanalizacijo tekočine, ki bi lahko povzročile požar ali eksplozijo, korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi;
– v javno kanalizacijo metati snovi in predmete, ki bi lahko povzročale ovire v kanalih, zamašitve črpalk ali poškodovanje opreme;
– odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko povzročila hidravlične preobremenitve, ogrevanje odpadne vode nad predpisano temperaturo, zaviranje tehnološkega procesa na komunalni čistilni napravi, vsebovala drugo snov, ki se šteje za nevarno in škodljivo in katere koncentracija presega dovoljene mejne vrednosti;
– izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, ostanke čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij, izcednih voda iz gnojniščnih jam in zbiralnikov ter odpadkov z gnojišč;
– odvajati odpadno vodo neposredno v površinske vode, podzemno vodo, v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo;
– odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko vodo neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo;
– onemogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno kanalizacijo;
– onemogočiti kontrolo sestave odpadne vode;
– brez soglasja upravljavca dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek;
– odvajati odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema;
– prekiniti ali z nestrokovnim delom onemogočiti odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku javne službe;
– naročiti praznjenje greznice podjetju ali posamezniku, ki ni izvajalec javne službe;
– graditi pretočne greznice na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, v skladu s predpisi.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.

Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe na območju občine, ki so v lasti občine so:
– primarno kanalizacijsko omrežje;
– sekundarno kanalizacijsko omrežje;
– komunalna čistilna naprava Tabre;
– centralna komunalna čistilna naprava Jesenice, ki je v solastništvu Občine Kranjska Gora.
Objekte za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode.

Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode in so v lasti uporabnika javne službe, so:
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno z revizijskim jaškom pred kanalskim priključkom in hišnim črpališčem;
– kanalizacijski priključek;
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE;
– naprave in objekti za predčiščenje odpadne vode (greznice, peskolovi, oljni lovilci ipd.).
Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javne kanalizacije. Z njimi upravlja upravljavec stavbe ali lastniki stavbe.
Lastniki objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov in naprav s pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Izvajalcu javne službe se podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe:
– odloča v upravnih zadevah izdaje pogojev in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja, v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
– izdaja soglasja za priključitev obstoječih stavb na javno kanalizacijo;
– izdaja soglasja za ukinitev kanalizacijskih priključkov.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe;
– iz proračuna občine;
– iz dotacij, donacij in subvencij;
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

Sredstva za izgradnjo in razvoj javne infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe;
– iz proračuna občine;
– iz dotacij, donacij in subvencij;
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa, ki določa oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sklenjeno koncesijsko pogodbo.
Storitev javne službe se prične uporabnikom zaračunavati z dnem priključitve stavbe na javno kanalizacijo ali po preteku roka, določenega v drugem odstavku 13. člena tega odloka.
Cenik storitev javne službe sprejme občinski svet.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinska inšpekcija.
Pri izvajanju nadzora lahko občinski inšpektor izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

Z globo 1.000 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ne priključi stavbe ali ne spremeni obstoječega kanalizacijskega priključka, za priključitev stavbe na javno kanalizacijo (prvi odstavek 13. člena);
– zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (prvi odstavek 14. člena);
– ravna v nasprotju z določilom prvega odstavka 30. člena;
– ne pridobi soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo vzdrževalnih ali gradbenih del s katerimi posega v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za izvajanje javne službe (drugi odstavek 32. člena);
– krši določbo prvega odstavka 34. člena.
Z globo 500 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 400 € se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, če:
– ne priključi stavbe ali ne spremeni obstoječega kanalizacijskega priključka, za priključitev stavbe na javno kanalizacijo (prvi odstavek 13. člena);
– zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (prvi odstavek 14. člena);
– ravna v nasprotju z določilom prvega odstavka 30. člena;
– ne pridobi soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo vzdrževalnih ali gradbenih del s katerimi posega v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za izvajanje javne službe (drugi odstavek 32. člena);
– krši določbo prvega odstavka 34. člena.

S tem odlokom se ne spreminjajo pravice in obveznosti strank Koncesijske pogodbe za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih in odpadnih voda preko upravljalca (koncesionarja), z dne 30. 1. 1998.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o gospodarski javni službi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/1999, 39/2002, 8/2004 in 37/2006).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.