Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09 in 51/10) ter 16., 79. in 118. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) je Občinski svet Občine Krško, na svoji 11. seji, dne 24. 10. 2011, sprejel

V Statutu Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) se v drugem odstavku 16. člena trinajsta alineja spremeni tako, da glasi:
»– sprejema načrte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti v skladu s predpisi,«.
Štirinajsta alineja se črta.

V 35. členu se deveta alineja spremeni tako, da glasi:
»– ravna s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi,«.

V drugem odstavku 47. člena se besedna zveza »organi občinske uprave« nadomesti z besedno zvezo »notranje organizacijske enote«.

Poglavje XII. se spremeni tako, da glasi:

V občini Krško so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, ki obsegajo naslednja naselja:
– KS Brestanica: Brestanica, Stolovnik, Raztez, Gorica pri Raztezu, Lokve, Armeško, Dolenji Leskovec, Anže;
– KS Dolenja vas: Dolenja vas pri Krškem, Pesje, Stari Grad, Libna;
– KS Gora: Gora, del naselja Cesta, del naselja Gunte, Čretež pri Krškem, Senožete, Golek, Osredek pri Trški Gori, Spodnje Dule, Straža pri Krškem, Strmo Rebro, Dunaj;
– KS Koprivnica: Veliki Kamen, Mrčna sela, Koprivnica, Veliki Dol;
– KS mesta Krško: Bučerca, Kremen, del naselja Cesta, del naselja Gunte, Krško, Sremič, Trška Gora, Gornje Pijavško, Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško, Vrbina;
– KS Krško polje: Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre;
– KS Leskovec pri Krškem: Gorenja vas pri Leskovcu, Ivandol, Kobile, Loke, Libelj, Leskovec pri Krškem, Nemška Gora, Selce pri Leskovcu, Velika vas pri Krškem, Volovnik, Veniše, Žadovinek;
– KS Podbočje: Selo, Slivje, Stari Grad v Podbočju, Žabjek v Podbočju, Brezje v Podbočju, Gradec, Planina v Podbočju, Šutna, Dol, Brlog, Hrastek, Brezovica v Podbočju, Premagovce, Dobrava ob Krki, Pristava ob Krki, Malo Mraševo, Kalce-Naklo, Brod v Podbočju, Veliko Mraševo, Mladje, Gradnje, Frluga, Prušnja vas, Podbočje;
– KS Raka: Ardro pri Raki, Brezje pri Raki, Celine, Cirje, Dolga Raka, Dobrava pod Rako, Dolenja vas pri Raki, Gmajna, Goli Vrh, Gradišče pri Raki, Jelenik, Koritnica, Kržišče, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Mali Koren, Mikote, Planina pri Raki, Podlipa, Podulce, Pristava pod Rako, Površje, Raka, Ravno, Smednik, Sela pri Raki, Videm, Veliki Koren, Vrh pri Površju;
– KS Rožno-Presladol: Rožno, Presladol;
– KS Senovo: Brezje pri Dovškem, Kališovec, Gorenji Leskovec, Dovško, Stranje, Šedem, Mali Kamen, Reštanj, Dobrova, Senovo;
– KS Senuše: Brezje pri Senušah, Brezovska Gora, Dedni Vrh, Drenovec pri Leskovcu, Senuše, Straža pri Raki;
– KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna: Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna;
– KS Veliki Podlog: Gorica, Gržeča vas, Jelše, Kerinov Grm, Mali Podlog, Pristava pri Leskovcu, Veliki Podlog;
– KS Veliki Trn: Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Črešnjice nad Pijavškim, Dalce, Dolenja Lepa vas, Gorenje Dole, Gorenja Lepa vas, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nova Gora, Nemška vas, Pijana Gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje, Ženje;
– KS Zdole: Anovec, Pleterje, Ravne pri Zdolah, Zdole, Kostanjek.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava ter razpolagajo s premoženjem, ki je v lasti krajevne skupnosti ali občine, če jim je bilo preneseno v upravljanje, vse v skladu z veljavnimi predpisi.
Krajevne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.
Krajevna skupnost ima svoj žig okrogle oblike, lahko pa tudi svoj znak, grb, zastavo in krajevni praznik. To vsaka krajevna skupnost uredi in določi s sklepom ali splošnim aktom sveta krajevne skupnosti.
Žig krajevne skupnosti je okrogle oblike s premerom 35 mm. V zgornjem delu krožnice je napis »OBČINA KRŠKO«, v ostalem delu pa napis »KRAJEVNA SKUPNOST (z imenom krajevne skupnosti)«.

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 10 % prebivalcev krajevne skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev glede imena in območja krajevne skupnosti.

Naloge krajevnih skupnosti so:
– skrbijo za premoženje krajevne skupnosti,
– sodelujejo pri oblikovanju prostorskih aktov,
– urejajo in vzdržujejo javne poti, določene z odlokom in pravilnikom, ter izvajajo zimsko službo na teh poteh,
– vzdržujejo, urejajo in upravljajo s pokopališči in mrliškimi vežicami, določenimi z odlokom,
– upravljajo s športnimi objekti na njenem območju,
– upravljajo z večnamenskimi, skupnimi in kulturnimi objekti na njenem območju,
– sodelujejo pri razvoju športa in rekreacije,
– dajejo pobude za varstvo okolja in urejanja prostora,
– organizirajo in vodijo javne prireditve (športne, kulturne, ipd.),
– sodelujejo z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kulturnih in drugih prireditvah,
– sodelujejo in predlagajo gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– predlagajo in sodelujejo pri investicijskih vlaganjih v objekte in naprave na območju krajevne skupnosti,
– predlagajo, organizirajo in vodijo akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti,
– sodelujejo z občinsko upravo na področju njihovega dela.
Krajevne skupnosti v okviru tega statuta samostojno opravljajo svoje naloge in naloge, ki jih po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti z odlokom nanje prenese občinski svet, če občina za to zagotovi potrebna sredstva.
Krajevne skupnosti lahko opravljajo poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge, ki izhajajo oziroma so povezane z zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi značilnostmi krajev.
Krajevna skupnost mesta Krško opravlja poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge usklajenega urbanističnega, komunalnega, prostorskega, prometnega in ekološkega delovanja, s katerim se zagotavljajo zgodovinske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in eno izmed regionalnih središč.

Predstavniki krajevnih skupnosti so lahko prisotni na sejah občinskega sveta in imajo možnost sodelovanja v razpravah v zadevah, ki se nanašajo na njihovo delo in območje. Gradivo za seje dobijo vse krajevne skupnosti. Na dano gradivo, ki se nanaša na delo in območje krajevne skupnosti, lahko krajevna skupnost poda mnenja in pripombe, ki jih mora posredovati občinskemu svetu pet dni pred začetkom seje.

Krajevne skupnosti imajo lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, pravice, in premoženje v upravljanju.
Krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem in premoženjem v upravljanju ravnati kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine, in določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njeno premoženje, pravice in obveznosti na občino.

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevnih skupnosti.
Osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se določijo s pravilnikom.
Obseg sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se določi na podlagi veljavnih kriterijev.
Sredstva, ki so v občinskem proračunu predvidena za financiranje krajevnih skupnosti, se po področjih proračunske porabe razporedijo s finančnimi načrti posameznih krajevnih skupnosti.
Konkretne aktivnosti krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga v skladu z določili omenjenega pravilnika in drugih aktov sprejema za posamezno proračunsko leto svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti, ki je sestavni del odloka o proračunu Občine Krško in ga sprejme občinski svet Občine Krško.
Krajevne skupnosti so dolžne poročati v skladu s predpisi in dostaviti zaključni račun županu.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za štiri leta.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tudi komisije in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti.
Predsednik krajevne skupnosti odgovarja za zakonitost, pravilnost in gospodarnost dela krajevne skupnosti ter za verodostojnost vseh listin in dokumentov, ki jih podpisuje.

Svet krajevne skupnosti šteje najmanj sedem in največ devetnajst članov. Število članov določi občinski svet.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet.
Za volitve v svet krajevne skupnosti se določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti.
Obseg volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan, izvajajo pa jih občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti.
Redne volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

Svet krajevne skupnosti veljavno odloča, če je na seji sveta krajevne skupnosti navzoča večina vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta krajevne skupnosti.
Sklic seje sveta krajevne skupnosti s predlogom dnevnega reda in gradiva mora biti vročen članom sveta krajevne skupnosti najkasneje sedem dni pred sejo.

Naloge sveta krajevne skupnosti so:
– sprejme sklepe ali splošne akte glede žiga, znaka, grba, zastave, krajevnega praznika in krajevnih priznanj,
– sprejme program dela, finančni plan in zaključni račun,
– sprejme program razvoja krajevne skupnosti,
– sprejme odločitve v zvezi s premoženjem krajevne skupnosti v skladu s predpisi,
– voli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti,
– imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev članov sveta krajevne skupnosti,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine ter daje pripombe in mnenja nanje ob sprejemanju le-teh,
– sprejema druge odločitve v skladu s predpisi in tem statutom.
Mnenja, pobude in predlogi krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

Glede podrobnega urejanja organizacije in načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe poslovnika o delu občinskega sveta občine, če ni s tem statutom drugače določeno.

Neposredna oblika odločanja v okviru krajevne skupnosti je poleg omenjenih oblik v tem statutu tudi zbor krajanov krajevne skupnosti. Krajani na zboru v skladu z zakonom in s tem statutom obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja.
Zbor krajanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na zahtevo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev krajevne skupnosti.
Za izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerim je urejen zbor občanov.

Krajani na zboru krajanov:
– razpravljajo o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev te skupnosti,
– razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti,
– dajejo mnenja in predloge glede posameznih vprašanj v krajevni skupnosti,
– razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja mnenja do teh vprašanj,
– obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v krajevni skupnosti.

Strokovne in administrativne naloge za krajevne skupnosti opravljajo javni uslužbenci, ki so v skladu z veljavno zakonodajo zaposleni v občinski upravi.
Računovodske naloge za krajevne skupnosti se izvajajo v okviru občinske uprave ali v okviru izbranega zunanjega izvajalca.
Javni uslužbenci, ki opravljajo naloge za krajevne skupnosti, so zaposleni v občinski upravi in razporejeni v skladu s sistemizacijo delovnih mest občinske uprave občine.«.

Zaposlene v krajevnih skupnostih se v roku šestih mesecev oziroma najkasneje do 1. 1. 2013 od uveljavitve tega statuta prevzame na delovna mesta v občinsko upravo.

Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave (Uradni list RS, št. 108/03, 15/05, 24/08 in 65/08) in Pravilnik o financiranju krajevnih skupnosti v občini Krško (Uradni list RS, št. 4/11) se uskladita s spremembami statuta v roku enega leta.

Obseg volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom v roku enega leta.

Statuti krajevnih skupnosti prenehajo veljati z uveljavitvijo tega statuta, razen določb, ki se nanašajo na žig, znak, grb, zastavo, krajevni praznik in krajevna priznanja, ki prenehajo veljati z dnem sprejema sklepa ali splošnega akta o ureditvi navedenih vprašanj. Svet krajevne skupnosti je dolžan to urediti s svojim sklepom ali splošnim aktom v roku enega leta.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.