Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05, 132/06 in 94/09) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 11. redni seji dne 27. 10. 2011 sprejel
ODLOK
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Zadrževalnik deževnih vod v Šempetru pri Gorici«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Zadrževalnik deževnih vod v Šempetru pri Gorici« (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje BIRO OBALA d.o.o., Ulica Stare pošte 3, Koper, pod številko projekta 75/09.
(2) OPPN vsebuje:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor,
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
5. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
6. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
8. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
9. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) OPPN je sestavljen iz:
1. odloka – pravno besedilo,
2. grafičnega dela,
3. prilog prostorskega akta.
(2) Grafični del OPPN vsebuje:
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskega plana občine M 1:2000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000
3. Območje podrobnega načrta z geodetskim posnetkom M 1:1000
4. Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2000
5. Ureditvena situacija M 1:500
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:500
7. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave M 1:1000
8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1000
9. Načrt parcelacije M 1:1000.
(3) Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana oziroma hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
6. povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Z OPPN se predvidi gradnja zadrževalnika za deževne vode ter urejanje površin za potrebe ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo, gradnjo infrastrukturnih objektov in objektov za potrebe vrtičkarstva.
4. člen
(obseg ureditvenega območja OPPN)
(1) Ureditveno območje OPPN obsega plansko urejevalno enoto ŠE-RZ/6, ki meri približno 1,53 ha. Območje obsega naslednje parcele v k.o. Šempeter: 287, 288, 289, 3397.
(2) Predvidena prostorska ureditev posega tudi na parcelo št. 517/3, k.o. Šempeter izven območja OPPN ter na dele parcel št. 517/4, 3451/6, 3405, 3406, 3395/1 in 3396/1, vse k.o. Šempeter izven območja OPPN.
(3) Meja območja je prikazana v grafičnem delu OPPN, Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, list št. 2.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(Vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Z izgradnjo zadrževalnika in vseh pripadajočih funkcionalnih objektov bo znižan visokovodni odtok in zmanjšana problematika odvodne zalednih voda in padavinskih voda z urbaniziranega dela naselja Šempeter.
(2) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora se razvidne iz grafičnega dela OPPN, list št. 3.
6. člen
(Dopustni posegi)
V ureditvenem območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov in naprav,
– odstranitev in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– vodnogospodarske ureditve in ureditve za zaščito pred poplavami,
– urejanje odprtega prostora.
7. člen
(Začasni posegi)
Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene (vrtičkarstvo oziroma gojenje okrasnih rastlin) pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.
8. člen
(Opis načrtovanih ureditev)
(1) V ureditvenem območju je v zahodnem delu območja predvidena ureditev suhega zadrževalnika ter ureditev površin za potrebe ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo ter gojenje okrasnih rastlin v vzhodnem delu območja.
Zadrževalnik
(2) V zahodnem delu ureditvenega območja se predvidi suhi zadrževalnik. Prostorsko je omejen z obstoječimi železniškimi nasipi, ki se bodo ohranili in jih je mogoče izkoristiti za zadrževanje visokovodnega odtoka. Zadrževalnik je zasnovan kot »suhi zadrževalnik«. Po prenehanju ekstremnih padavin se postopoma izprazni.
Površine za vrtičkarstvo
(3) Vzhodno od predvidenega zadrževalnika se uredi površine za potrebe ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo in gojenje okrasnih rastlin.
(4) Dopustna je gradnja objektov za potrebe vrtičkarstva in za potrebe gojenje okrasnih rastlin.
9. člen
(Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Zadrževalnik
(1) Zaradi zagotovitve koristnega volumna zadrževalnika je predvidena poglobitev dna nižinskega SZ dela znotraj železniškega križišča na površini okvirno 7.300 m2. S postavitvijo dna zadrževalnika na iztoku na koti 73.50 mnv in naklonom 3 ‰, bo do predvidene maksimalne kote zajezitve 75.50 mnv pridobljen 13.600 m3 koristen retenzijski volumen.
(2) Na dolvodni strani območja je neposredno ob železniških prepustih predvidena gradnja manjšega zapornega objekta, ki bo sestavljen iz usedalnika, grobih grabelj, zapornice na motorni pogon in visokovodnega preliva.
Usedalnik dolžine 4.0 m in širine 2.5 m bo namenjen usedanju nanosa pred iztokom iz zadrževalnika.
Na prehodu iz usedalnika v objekt z zapornico bodo po celotni višini nameščene grobe grablje za zajem naplavin.
Prostor za namestitev zapornice bo tlorisnih dimenzij 2.6 m x 2.5 m. Dvižna zapornica se bo pomikala s pomočjo elektromotornega pogona, nameščenega nad zapornico tako, da bo varen pred prelivnimi vodami.
Varnostni preliv iz zadrževalnika bo speljan preko pregradnega nasipa, katerega površina bo protierozijsko zavarovana s kamnito zložbo. Prelivanje bo nastopilo le v primeru delne ali popolne zamašitve iztočnega profila.
(3) Na iztočni strani pregradnega nasipa bo med obema železniškima prepustoma urejena betonska kineta, na katero bo navezan iztok iz zadrževalnika. V obstoječem prepustu ŽP8 bo tlakovano dno.
(4) Od iztoka iz prepusta ŽP8 do obstoječe kinete ob cesti Šempeter–Bazara se uredi kineto širine 1.0 m in višine 1.2 m. Na tej kineti se postavi tudi merilec pretoka, ki s krmiljenjem zapornice s pomočjo elektromotorja vzdržuje pretok 0.90 m3/s.
(5) Dno zadrževalnika je zatravljeno. Vanj sta vzdolžno vrezana dva jarka. Jarek 1 je odvodnik zalednih voda in dela zadrževalnega prostora, jarek 1.1 pa omogoča odvodnjo preostalega dela zadrževalnega prostora.
(6) Na dotočni strani bo urejena navezava železniškega jarka in cestnega prepusta na obstoječi železniški prepust. Ureditev bo izvedena s krilnimi zidovi in betonsko muldo. Urejen bo vtok v nov prepust pod poljsko potjo.
(7) Prepust pod poljsko potjo bo dolžine 5.0 m. Svetla širina prepusta bo znašala 1.0 m, svetla višina pa 1.6 m. Na iztoku iz prepusta bo izvedena kaskada z usedalnikom dolžine 6.0 m in širine 2.5 m. Pri polnem zadrževalniku bo gladina zajemala površino 8.800 m2.
(8) Na vzhodni strani vzdolž zadrževalnika se terasasto oblikuje obstoječo brežino, tako da se ohrani obstoječo zasaditev cipres.
(9) S predvidenim suhim zadrževalnikom ne zagotavljamo 100-letne poplavne varnosti cestnega podvoza, 100-letno poplavno varnost bi zagotavljala izgradnja kanala 3 od podvoza proti Vrtojbici. Pri hidravličnih izračunih cestnega podvoza nismo razpolagali z meritvami dejanskih dogodkov, zato naj se v sklopu izgradnje zadrževalnika postavi nekaj merskih mest. S tem bomo pridobili rezultate in možnost optimizacije delovanja zadrževalnika ter podlago za odločanje o kanalu 3 proti Vrtojbici.
Površine za vrtičkarstvo
(10) Objekt za potrebe vrtičkarstva in za gojenje okrasnih rastlin je enoetažni montažni pritlični objekt z bruto tlorisno površino do 15 m2. Višina najvišje točke je največ 3.5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
(11) Dopustna je tudi gradnja rastlinjakov.
(12) Gradnja objektov se bo izvajala skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki. Priključki na komunalne vode niso dovoljeni.
(13) Vsi objekti za potrebe vrtičkarstva in za gojenje okrasnih rastlin morajo biti enotno oblikovani in v prostoru enako orientirani. Pri lociranju objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.
(14) Velikost vrtičkov je določena z osnovnim rastrom območja, ki je določen v grafičnih prilogah. Zemljišča posameznih vrtičkov ni dopustno ograjevati.
(15) Na severozahodnem delu parcele št. 287 k.o. Šempeter se ohrani obstoječi gospodarski objekt (možna obnovitev), ki je namenjen izključno za dejavnost gojenja okrasnih rastlin.
(16) Obstoječa vegetacija naj se v čim večji meri ohrani. Na območju zadrževalnika bo prihajalo do poplav. Možna je zasaditev s takšnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, katere ne bodo utrpele večje škode zaradi občasnega poplavljanja območja.
10. člen
(Načrt parcelacije)
(1) Načrt parcel, namenjenih posegom, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, temelji na določitvi posameznih ureditvenih sklopov ter upošteva potrebne komunalne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine.
(2) Po realizaciji posegov se parcele namenjene gradnji v smislu funkcionalnih zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta predvidenih ureditev.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
11. člen
(Pogoji za prometno urejanje)
Za potrebe vzdrževanja objekta in površin je potrebno urediti dostopno pot. Do železniške postaje Šempeter se bo uporabljalo obstoječi dostop. Dostopna pot se predvidi po trasi obstoječega kolovoza, ki poteka vzporedno z obstoječo železniško progo Nova Gorica–Sežana.
12. člen
(Splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci.
(2) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
(3) V primeru, ko potek sekundarnih in primarnih vodov v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost.
(4) Trase komunalnih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur.
(5) Gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno.
(6) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.
(7) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba evidentirati vse obstoječe vode, objekte in naprave in jih zaradi načrtovane gradnje po tem OPPN skladno s pogoji upravljavcev teh vodov, objektov in naprav zaščititi ali prestaviti.
(8) V primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
13. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
(1) V nadaljnji projektni dokumentaciji je treba upoštevati prispevno območje in prispevne količine.
(2) Upoštevati je potrebno predhodno izdelane analize odtočnih razmer.
14. člen
(Vodovodno omrežje)
Obstoječi vodovod ob severni strani predvidenega zadrževalnika v alkaten izvedbi profila 90 mm se na območju zadrževalnika rekonstruira in prestavi izven akumulacijskega prostora.
15. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
(1) Iz obstoječe TP Na pristavi se za potrebe objektov zadrževalnika izvede NN priključni vod v kabelski kanalizaciji. Poleg NN voda se predvidi dodatne cevi (3 x Φ110 mm) za potrebe prestavitve SN 20 kV voda, kjer potek tangira poleg javnih površin še del parcele št. 517/3, 517/4 in 3405, vse k.o. Šempeter.
(2) Jugovzhodni del parcele št. 3397 k.o. Šempeter prečka 20 kV daljnovod. Posegi v varnostni pas daljnovoda niso predvideni.
16. člen
(Signalnovarnostno in telekomunikacijsko omrežje)
(1) Upoštevati je treba kabelsko traso železniških signalnovarnostnih in telekomunikacijskih (SVTK) kablov, ki poteka po desni strani železniške proge št. 70 Jesenice–Nova Gorica–Sežana, na odmiku 5,0 m od osi proge in po levi strani železniške proge št. 70 Cep. Šempeter - Vrtojba–drž. meja, na odmiku 5,0 m od osi navedene železniške proge.
(2) Obstoječa lesena oporišča za nadzemni TK vod do železniške postaje je potrebno zamenjati z betonskimi, kjer potek trase tangira del parcel št. 3405, 287, 3406, 3395/1 in del parcele št. 3396/1, vse k.o. Šempeter.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
(Ohranjanje kulturne dediščine)
V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
18. člen
(Varovanje okolja)
V ureditvenem območju so možne le take dejavnosti, ki ne povzročajo vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano območje.
19. člen
(Zaščita ozračja)
Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov.
20. člen
(Varstvo pred hrupom)
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju.
21. člen
(Ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
22. člen
(Varstvo voda in tal)
(1) Vse ureditve je potrebno projektirati na način, da bo povečana poplavna varnost območja in da z obratovanjem zadrževalnika ne bo povzročen negativen vpliv na vodni režim in stanje voda Vrtojbice in Bazarščka.
(2) Predvidene rešitve za področje odvajanja odpadnih voda, urejanje odtočnega režima na območju OPPN predstavljajo ukrepe za izboljšanje stanja odvodne, ki je vključen v veljavni prostorski plan Občine Šempeter - Vrtojba.
(3) Upoštevati je potrebno izdelano hidravlično presojo – Analiza odtočnih razmer ZN »Na hribu«, št. projekta S-331/05, izdelal Hydroteh d.o.o., Cankarjeva 62, Nova Gorica in dopolnitev strokovne podlage, št. S-490/09, izdelal Hydroteh d.o.o., Cankarjeva 62, Nova Gorica, januar 2009 in predvideti pravočasno izvedbo vseh potrebnih ukrepov iz navedene študije (varianta III).
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri ovajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
(5) Viški izkopanega materiala, okvirno 9.600 m3 zemljine, bodo odloženi na gradbišča oziroma površine, na katerih je skladno z izdanimi odločbami in predpisi predvideno nasutje oziroma zvišanje terena.
23. člen
(Obveznosti pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo)
(1) Za vse posege v varovalni progovni pas železniške proge je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) ter Pravilnika o pogojih za graditev objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87) in ostalih podzakonskih aktov, ki so navedeni v 120. členu Zakona o varnosti v železniškem prometu.
(2) Zaradi predvidenih podaljšanj brežin nasipov železniških prog je treba pred izdelavo projektne dokumentacije za zadrževalnik izdelati geomehanske preiskave nosilnosti tal in na podlagi rezultatov ustrezno projektirati in utrditi bregove zadrževalnika v območju, kjer se bo posegalo v telo nasipov železniških prog.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
24. člen
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Pred izdelavo projektne dokumentacije za zadrževalnik je treba opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati, da je potresni pospešek tal vrste A (trdna tla) 0,175 G po EMS lestvici.
(3) Zagotoviti je treba ukrepe varstva pred požarom ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami skladno z veljavno področno zakonodajo.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
25. člen
(Etapnost izvajanja)
Ureditve, ki jih določa OPPN, je dopustno izvajati v več etapah, pri čemer mora biti posamezna etapa (če se lahko izvaja ločeno od ostalih) funkcionalno zaključena in mora predstavljati del končne rešitve.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
26. člen
(Dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.
(2) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje ureditev določenih s tem odlokom, čemur se posledično prilagodi oblika in velikost parcel namenjenih gradnji.
X. POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
27. člen
(Dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje s tem OPPN-jem predvidenih ureditev;
– med gradnjo je potrebno zagotoviti dostope do zemljišč na vzhodnem delu območja;
– reševati eventualno pridobivanje zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– gradbišče zavarovati tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje in obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih uporabnikov.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
(Prenehanje veljavnosti prostorskega izvedbenega akta v območju OPPN)
S sprejetjem tega odloka prenehajo v ureditvenem območju, ki je predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter - Vrtojba (Uradne objave, št. 1/2001 in 14/2001, Uradni list RS, št. 114/03, 97/08).
29. člen
(Vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt »Zadrževalnik deževnih vod v Šempetru pri Gorici« je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Šempeter - Vrtojba.
30. člen
(Uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-23/2011-2
Šempeter pri Gorici, dne 27. oktobra 2011
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
mag. Milan Turk l.r.