Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. novembra 2011.
Št. 003-02-9/2011-5
Ljubljana, dne 10. novembra 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA (KZ-1B)
1. člen
V Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09) se v 1. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kazenska odgovornost se ne uveljavi zoper osebo, katere krivda je izključena, ker ob storitvi ni bila prištevna. Taki osebi se za dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je v nasprotju s pravom (protipravno dejanje), smejo izreči ukrepi, določeni s tem zakonikom.«.
2. člen
V naslovu 3. člena se črta beseda »zakonitih«.
V tretjem odstavku se črta beseda »proti«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ob pogojih, določenih s tem zakonikom, se storilcu, ki ni kriv, ker ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, smejo izreči varnostni ukrepi, odvzem premoženjske koristi in objava sodbe. Določbe o pravnih posledicah obsodbe veljajo tudi za te storilce.«.
3. člen
V 7. členu se črta tretji odstavek.
4. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Časovno omejeni zakoni
8. člen
Če zakon ali drug predpis, na katerega se kazenski zakon sklicuje, velja le za določen čas, se uporabi za kaznivo dejanje, storjeno v času njegove veljavnosti, tudi po poteku tega časa, če ni drugače določeno.«.
5. člen
V drugem odstavku 10. člena se besedi »domači ladji« nadomestita z besedama »domačem plovilu«, besedi »bila ladja« pa z besedama »bilo plovilo«.
V tretjem odstavku se beseda »letalu« nadomesti z besedo »zrakoplovu«, besedi »bilo letalo« pa z besedama »bil zrakoplov«.
6. člen
V prvi alineji 11. člena se besedilo »ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi mora preganjati v vseh državah podpisnicah, ne glede, kje je storjeno« nadomesti z besedilom: »in kazniva dejanja iz 332., 333. in 334. člena tega zakonika, če so storjena v zaščitni ekološki coni ali epikontinentalnem pasu Republike Slovenije«.
7. člen
V 13. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za vsakogar, ki stori v tujini kakšno drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, preganja v vseh državah, ne glede, kje je storjeno.«.
8. člen
V drugem in tretjem odstavku 14. člena se beseda »in« nadomesti z besedilom »ter prvega in drugega odstavka«.
V petem odstavku se za besedama »11. člena« dodata vejica in besedilo »tretjega odstavka 13. člena«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V primerih iz tretjega odstavka 13. člena tega zakonika se storilec preganja samo z dovoljenjem ministra za pravosodje.«.
9. člen
V 15. členu se beseda »prišteje« nadomesti z besedo »všteje«, besedilo »jih je bilo izrečenih« pa z besedilom »je bila izrečena«.
10. člen
V 16. členu se za besedo »protipravno« beseda »dejanje« nadomesti z besedo »ravnanje«.
11. člen
V prvem odstavku 22. člena se besedi »kaznivo dejanje« nadomestita z besedo »protipravno«.
12. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Krivda
24. člen
Kriv je storilec, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in če niso podani razlogi, ki izključujejo krivdo.«.
13. člen
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Naklep
25. člen
Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (direktni naklep), ali če se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to privolil (eventualni naklep).«.
14. člen
26. člen se s spremeni tako, da se glasi:
»Malomarnost
26. člen
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).«.
15. člen
Drugi odstavek 27. člena se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »izrek kazni v takem primeru očitno ne bi bil upravičen« nadomesti z besedilom »kaznovanje v takem primeru očitno ne bi bilo upravičeno«.
16. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Neprištevnost
29. člen
(1) Kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv.
(2) Ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti.
(3) Storilec kaznivega dejanja, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, se sme mileje kaznovati.
(4) Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje.«.
17. člen
V drugem odstavku 30. člena se črtata besedi »ali nekaznivo«.
18. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skrajna sila
32. člen
(1) Dejanje, ki je storjeno, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo (upravičljiva skrajna sila).
(2) Ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (opravičljiva skrajna sila).
(3) Storilec, ki je ravnal v izogibni zmoti, da so podane okoliščine skrajne sile iz prejšnjega odstavka, odgovarja za kaznivo dejanje iz malomarnosti, če zakon za to dejanje določa kaznivost malomarnosti.
(4) Če je v primeru iz drugega odstavka tega člena storilec sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali če je v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena storilec prekoračil meje skrajne sile, se sme kaznovati mileje, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen odpustiti.«.
19. člen
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Izključitev kaznivosti
33. člen
(1) Z zakonom se lahko določi, da se zaradi osebnih razmerij, lastnosti ali posebnih okoliščin storilec protipravnega dejanja ne kaznuje.
(2) Izključitev pregona zaradi nekaznivosti ni ovira, da se za storjeno dejanje zoper storilca ne uveljavi drugačna pravna odgovornost.«.
20. člen
V 36. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Storilcu se sme odpustiti kazen, če si je iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico, tudi če ta potem ni nastala iz drugega razloga.«.
21. člen
V tretjem poglavju se za naslovom »4. Udeležba pri kaznivem dejanju« doda nov 36.a člen, ki se glasi:
»Udeleženec
36.a člen
Določbe tega zakonika, ki veljajo za storilca, se uporabljajo tudi za udeleženko oziroma udeleženca (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), ki v okviru napeljevanja oziroma pomoči sodeluje pri kaznivem dejanju, razen če zakon določa drugače.«.
22. člen
V naslovu 40. člena se za besedo »kaznivosti« dodata besedi »storilcev in«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Storilec in sostorilec se kaznujeta za kazniva dejanja v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, napeljevalec in pomagač pa v mejah njunega naklepa.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Enako velja, če si je napeljevalec ali pomagač iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico, pa tudi če ta potem ni nastala iz drugega razloga.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Osebna razmerja, lastnosti in posebne okoliščine, zaradi katerih zakon izključuje krivdo ali kaznivost ali dopušča odpustitev, zmanjšanje ali povečanje kazni, se smejo upoštevati samo pri tistem storilcu ali udeležencu, pri katerem so taka razmerja, lastnosti in okoliščine ugotovljene.«.
23. člen
Prvi odstavek 41. člena se črta.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se besedilo »po prvem odstavku tega člena« nadomesti z besedilom », predpisano za kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi,«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«.
24. člen
V prvem odstavku 45. člena se črtata besedi »ali strožja«.
25. člen
V prvem odstavku 46. člena se besedi »petnajstih dni« nadomestita z besedama »enega meseca«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
26. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Denarna kazen
47. člen
(1) Denarna kazen se izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca.
(2) Število dnevnih zneskov ne more biti manjše od deset in ne večje od tristo šestdeset, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa ne večje od tisoč petsto. Sodišče ga določi z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni, razen okoliščin, ki se nanašajo na premoženjske razmere storilca.
(3) Višino dnevnega zneska sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca na podlagi podatkov o njegovem zaslužku, drugih prihodkih, vrednosti njegovega premoženja, povprečnih stroških njegovega preživljanja in njegovih družinskih obveznosti. Dnevni znesek ne more biti višji od 1.000 eurov.
(4) Pri določanju višine dnevnega zneska sodišče upošteva podatke, ki ob izrekanju kazni niso stari več kot eno leto. Če sodišče podatkov za določitev višine dnevnega zneska ne more pridobiti ali bi bila njihova pridobitev povezana z nesorazmernimi težavami ali zamudo ali če gre za izdajo kaznovalnega naloga, višino dnevnega zneska določi na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in drugih ugotovljenih okoliščin o premoženjskih razmerah storilca.
(5) V sodbi sodišče določi rok za plačilo denarne kazni, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od treh mesecev. Sodišče sme v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.«.
27. člen
V prvem odstavku 48. člena se za besedo »dejanje» doda besedilo »zoper varnost javnega prometa«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Z zakonom se lahko določi obvezen izrek prepovedi vožnje motornega vozila.
(5) Sodišče ne izreče oziroma ne izvrši prepovedi vožnje motornega vozila, če je vozniku motornega vozila izreklo varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.«.
28. člen
V drugem odstavku 49. člena se besedi »kazenske odgovornosti« nadomestita z besedo »krivde«, na koncu odstavka pa se pred piko doda besedilo »ter pričakovani učinek kazni na prihodnje življenje storilca v družbenem okolju«.
29. člen
V 51. členu, ki postane prvi odstavek tega člena, se v točki 4) besedi »petnajst dni« nadomestita z besedama »enega meseca«, točka 6) pa črta.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagana omilitev kazni, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sodišče kazen omili v teh mejah:
1) če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih deset ali več let zapora, jo sme omiliti do treh let zapora;
2) če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih tri do deset let zapora, jo sme omiliti do treh mesecev zapora;
3) če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih manj kot tri leta zapora, jo sme omiliti do enega meseca zapora;
4) če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisano manj kot eno leto zapora, sme namesto zapora izreči denarno kazen.«.
30. člen
V drugem odstavku 53. člena se točka 1) spremeni tako, da se glasi:
»1) če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen dosmrtnega zapora, ali če je za dve ali več kaznivih dejanj iz drugega odstavka 46. člena tega zakonika v steku določilo kazen zapora tridesetih let, izreče enotno kazen dosmrtnega zapora;«.
Doda se nova točka 2), ki se glasi:
»2) če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen tridesetih let zapora in ne gre za primer iz točke 1), izreče le to kazen;«.
V dosedanji točki 2), ki postane točka 3), se beseda »dvajsetih« nadomesti z besedo »tridesetih«.
Dosedanja točka 3) postane točka 4).
V dosedanji točki 4), ki postane točka 5), se črta besedilo »oziroma 15.000,00 eurov« in besedilo »oziroma 50.000,00 eurov«.
V dosedanji točki 5), ki postane točka 6), se besedilo »2., 3. in 4. točki« nadomesti z besedilom »točki 2), 3), 4) in 5)«.
Dosedanja točka 6) postane točka 7).
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se številka in beseda »4. točki« nadomestita z besedo in številko »točki 5)«.
31. člen
V drugem odstavku 54. člena se beseda »določi« nadomesti z besedo »izreče«, vejica za besedami »najhujše kaznivo dejanje« nadomesti s piko, besedilo »pri čemer se poleg glavne kazni zapora obvezno določi tudi stranska denarna kazen.« pa se črta.
V tretjem odstavku se beseda »določi« nadomesti z besedo »izreče«.
32. člen
Tretji odstavek 55. člena se črta.
33. člen
V tretjem odstavku 56. člena se besedilo »Zapor, denarna kazen« nadomesti z besedilom »Globa, odvzem prostosti«.
34. člen
V tretjem odstavku 58. člena se besedi »kazenske odgovornosti« nadomestita z besedo »krivde«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sme sodišče izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let.«.
35. člen
V četrtem odstavku 68. člena se besedi »kazenske odgovornosti« nadomestita z besedo »krivde«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek sodnega opomina, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sme sodišče izreči sodni opomin tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisan zapor do treh let.«.
36. člen
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vrste varnostnih ukrepov
69. člen
Storilcem kaznivih dejanj se smejo izrekati ti varnostni ukrepi:
1) obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu;
2) obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti;
3) prepoved opravljanja poklica;
4) odvzem vozniškega dovoljenja;
5) odvzem predmetov.«.
37. člen
V 70. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Pri izrekanju varnostnega ukrepa sodišče po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo varnostnega ukrepa.
(3) Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu in obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti se samostojno izrečeta neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Poleg teh dveh ukrepov sme sodišče izreči tudi prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
38. člen
Za 70. členom se dodata nova 70.a in 70.b člen, ki se glasita:
»Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
70.a člen
(1) Storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je zanj predpisana kazen najmanj enega leta zapora, izreče sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, če na podlagi teže storjenega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti ugotovi, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, določenim z zakonom.
(2) Sodišče ustavi ukrep iz prejšnjega odstavka ali ga nadomesti z ukrepom iz 70.b člena tega zakonika, ko ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebni. Sodišče po preteku šestih mesecev vsakokrat znova odloči, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebni.
(3) Ukrep iz prvega odstavka tega člena traja za neprištevnega storilca največ pet let.
(4) Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je bil obsojen na zapor, se izvrševanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena ustavi, ko je v zdravstvenem zavodu prestal čas, za katerega mu je bila izrečena kazen. Čas, prestan v zdravstvenem zavodu, se všteje v čas prestajanja kazni. Če je ta čas krajši od izrečene kazni, lahko sodišče odredi, da mora obsojenec prestati ostanek kazni, ali da naj bo izpuščen na pogojni odpust. Pri odločanju o pogojnem odpustu obsojenca sodišče upošteva zlasti uspeh zdravljenja, njegovo zdravstveno stanje, čas, ki ga je prestal v zdravstvenem zavodu, in ostanek kazni, ki je ni prestal.
Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
70.b člen
(1) Storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti, izreče sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, če ugotovi, da je to potrebno in da zadostuje za to, da storilec ne bo ponavljal hujših kaznivih dejanj.
(2) Sodišče sme izreči obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti tudi storilcu, čigar prištevnost je bistveno zmanjšana in je bil po četrtem odstavku prejšnjega člena izpuščen na pogojni odpust.
(3) Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti sme trajati najdalj dve leti. Sodišče po preteku šestih mesecev vsakokrat znova odloči o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno.
(4) Če se storilec noče zdraviti na prostosti, ali če zdravljenje samovoljno opusti, ali če zdravljenje ni uspešno, lahko sodišče ob pogojih iz prvega odstavka prejšnjega člena odredi, da se ta ukrep izvršuje v zdravstvenem zavodu. Tudi v takem primeru sme ta ukrep skupaj trajati največ dve leti. Sodišče po preteku šestih mesecev ponovno odloči o tem, ali je ta ukrep še potreben.«.
39. člen
V četrtem odstavku 72. člena se beseda »kazni« nadomesti z besedo »mere«.
40. člen
V 75. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če je premoženjsko korist pridobilo več oseb skupaj, se odvzame vsaki osebi delež, ki ga je pridobila; če se ta delež ne more natančneje ugotoviti, ga določi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve.«.
41. člen
Za 77. členom se dodajo novi 77.a, 77.b in 77.c člen, ki se glasijo:
»Odvzem premoženja zaradi kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi
77.a člen
(1) Po določbah tega poglavja se odvzame tudi premoženjska korist ali premoženje, ki ga je s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobila ali s katerim razpolaga hudodelska združba.
(2) Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v hudodelski združbi, se kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, odvzame tudi premoženje, za katero sodišče ugotovi, da izhaja iz kriminalnih dejavnosti, storjenih v tej združbi.
Odvzem premoženja, pridobljenega v zvezi s kaznivim dejanjem
77.b člen
Po določbah tega poglavja se kot premoženje, pridobljeno v zvezi s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, odvzame tudi premoženje, ki ga storilec ali druge osebe, ki se jim premoženje odvzame, uporabljajo v svojo izključno ali pretežno korist s privolitvijo oseb, ki jim premoženje pripada, če so te osebe vedele ali bi bile mogle vedeti, da je premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega ali da je z njim bilo pripravljeno, storjeno ali prikrito kaznivo dejanje ali da je bilo pridobljeno z namenom, da se uporabi za kaznivo dejanje.
Domneva brezplačnosti
77.c člen
(1) Ne glede na pravno podlago prenosa se domneva, da je bila premoženjska korist oziroma premoženje, ki je predmet odvzema po določbah tega poglavja, preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so jih storilec ali njegovi bližnji sorodniki (razmerja iz 224. člena tega zakonika) neposredno ali posredno prenesli na gospodarsko družbo ali drugo pravno osebo, ki je v njihovi večinski lasti ali imajo v njej pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.
(2) Družbi ali osebi iz prejšnjega odstavka se premoženjska korist ali premoženje ne odvzame, če dokaže, da je zanj plačala dejansko vrednost.«.
42. člen
V prvem odstavku 81. člena se za besedo »prestani« dodata vejica in besedilo »plačani ali na drug način v skladu z zakonom izvršeni«, beseda »zapora« se črta, za besedo »imajo« pa se doda beseda »nekdanji«.
43. člen
V 82. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki je bil izrečen samostojno, se izbriše v treh letih od takrat, ko se je prenehal izvrševati ali je izvrševanje zastaralo.«.
44. člen
86. člen se spremeni tako, da se glasi
»Način izvršitve kazni zapora
86. člen
(1) Obsojenci prestajajo kazen zapora v zavodih za prestajanje kazni (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki jih določa zakon.
(2) Obsojenci se razvrščajo v zavode glede na to, koliko mora biti omejena njihova prostost.
(3) Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod.
(4) Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu.
(5) V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Sodišče lahko obsojencu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora.
(6) Če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, ali pa to stori zunaj dovoljenega časa ali ne upošteva omejitve ali prepovedi stikov ali krši druga pravila, ki jih sodišče določi glede izvrševanja hišnega zapora, lahko sodišče s sklepom odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v zavodu.
(7) Kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Organ, pristojen za izvrševanje, določi vrsto dela tako, da ustreza strokovnosti in sposobnosti obsojenca in ga razporedi tako, da ne moti njegovih družinskih, poklicnih in izobraževalnih obveznosti. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila.
(8) Sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora na način iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.
(9) Če je obsojencu potrebna pomoč, nadzor ali varstvo v obliki varstvenega nadzorstva, sodišče lahko v sodbi za čas trajanja dela v splošno korist po določbah tega zakonika o pogojni obsodbi odredi varstveno nadzorstvo, eno ali več navodil in določi svetovalca.
(10) Če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
(11) O dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom.
(12) O dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, za obdolženca, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan način izvršitve kazni, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sodišče odloči v skladu s tem predlogom oziroma sporazumom.«.
45. člen
V 87. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Denarna kazen do tristo šestdeset dnevnih zneskov se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec v obdobju največ enega leta namesto plačila denarne kazni opravi delo v splošno korist brez nadomestila. Obseg dela se določi tako, da se en dnevni znesek nadomesti z eno uro dela.
(5) Glede vprašanj, ki niso urejena v prejšnjem odstavku, se smiselno uporabljajo določbe sedmega do dvanajstega odstavka 86. člena tega zakonika.«.
46. člen
V sedmem odstavku 88. člena se besedilo »na predlog organa« nadomesti z besedo »organ«, beseda »sodišče« pa se črta.
V osmem odstavku se beseda »sodišče« nadomesti z besedilom »organ, ki odloča o pogojnem odpustu,«.
Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za pogojni odpust iz hišnega zapora. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se za čas hišnega zapora namesto vedenja med prestajanjem kazni upošteva spoštovanje omejitev pri njegovem izvrševanju.«.
47. člen
92. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zastaranje izvršitve kazni
92. člen
Če ni v tem zakoniku drugače določeno, se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo:
1) petdeset let od obsodbe na trideset let zapora, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje;
2) trideset let od obsodbe na zapor nad deset let;
3) dvajset let od obsodbe na zapor nad pet let;
4) deset let od obsodbe na zapor nad eno leto;
5) šest let od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen.«.
48. člen
V prvem odstavku 93. člena se besedilo »potečeta dve leti« nadomesti z besedilom »potečejo štiri leta«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izvršitev varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, odvzema vozniškega dovoljenja in odvzema predmetov zastara, ko preteče šest let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bili ti ukrepi izrečeni.«.
49. člen
V prvem odstavku 99. člena se v točki 3) za besedo »organu« doda besedilo »ali organu samoupravne lokalne skupnosti ali pri drugi osebi javnega prava«.
V točki 4) se za besedo »predpisi« doda besedilo »(javno pooblastilo)«.
V šestem odstavku se črta drugi stavek.
Za devetim odstavkom se dodajo novi deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(10) Za gospodarsko dejavnost po tem zakoniku se šteje:
1) vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
2) vsaka dejavnost, ki se za dogovorjeno ali predpisano plačilo opravlja poklicno ali organizirano.
(11) Za opravljanje gospodarske dejavnosti oziroma gospodarsko poslovanje po tem zakoniku se štejejo:
1) izvajanje, upravljanje, odločanje, zastopanje, vodenje in nadziranje v okviru dejavnosti iz desetega odstavka tega člena;
2) upravljanje nepremičnin, premičnin, denarnih sredstev, dohodkov, terjatev, kapitalskih naložb, drugih oblik finančnega premoženja ter drugih sredstev pravnih oseb javnega ali zasebnega prava, razpolaganje s temi sredstvi in nadzorstvo nad njimi.
(12) Za veliko količino ponarejenega denarja, vrednotnic in vrednostnih papirjev po tem zakoniku se šteje nominalna vrednost, ki presega 50.000 eurov.«.
50. člen
V 102. členu se v dvanajsti alineji točke 4) za besedo »spopada« vejica nadomesti s podpičjem. Dodajo se nova trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja, ki se glasijo:
»− uporaba strupa ali zastrupljenega orožja;
− uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin, sredstev ali naprav;
− uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan,«.
51. člen
103. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Agresija
103. člen
(1) Uradna ali druga oseba s položajem učinkovitega nadzora ali možnosti odrejanja političnega ali vojaškega delovanja države, ki načrtuje, pripravi, sproži ali izvrši dejanje agresije, ki je po naravi, teži in obsegu očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
(2) Dejanje agresije je uporaba vojaške sile, ki je usmerjana zoper suverenost, ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost druge države ali na kakršen koli drug način, ki ni združljiv z Ustanovno listino Združenih narodov. Za agresijo, ne glede na napoved vojne, štejejo naslednja dejanja:
1) invazija ali oborožen napad na ozemlje, morje, zrakoplove, pristanišča ali plovila druge države, z začasno ali trajno vojaško zasedbo ali nasilno priključitvijo ozemlja te države ali njegovega dela;
2) bombardiranje ali uporaba katerega koli orožja zoper ozemlje druge države;
3) blokada pristanišč ali obale druge države;
4) uporaba oboroženih sil, ki so na ozemlju druge države z njenim privoljenjem, v nasprotju s pogoji te privolitve ali zadrževanje teh sil po izteku časa, določenega v tej privolitvi;
5) dopuščanje drugi državi, da uporabi ozemlje Republike Slovenije, ki je na razpolago tej državi, za izvršitev agresije na drugo državo;
6) pošiljanje oboroženih skupin, plačancev ali paravojaških enot z namenom izvajanja takih dejanj, ki po teži ustrezajo prej naštetim dejanjem.«.
52. člen
V prvem odstavku 108. člena se v tretji alineji črta besedilo »pričvrščenih ploščadi v epikontinentalnem pasu,«.
Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»− zajetje ali prevzem nadzora nad pritrjeno ploščadjo v epikontinentalnem pasu z uporabo sile ali grožnje ali drugega načina ustrahovanja ali nasilno vedenje proti osebi na ploščadi, če tako dejanje ogroža njeno varnost, ali uničenje pritrjene ploščadi v epikontinentalnem pasu oziroma povzročitev škode na njej, ki lahko ogrozi njeno varnost, ali postavitev naprave zaradi uničenja pritrjene ploščadi ali ogrožanja varnosti na njej, ali poškodovanje ali povzročitev smrti osebe v povezavi s katerim od prej navedenih dejanj,«.
Dosedanja četrta alineja, ki postane peta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»− ugrabitev zrakoplova, plovila, sredstev tovornega prevoza ali javnega prevoznega sredstva,«.
Dosedanje peta do osma alineja postanejo šesta do deveta alineja.
V tretjem odstavku se za besedo »pridobi« doda besedilo »ali da na razpolago«, za besedo »potrebna« pa beseda »materialna«.
53. člen
V prvem in drugem odstavku 110. člena se beseda »izvršitev« nadomesti z besedo »storitev«.
54. člen
V prvem odstavku 113. člena se za besedo »služabništva« dodata vejica in besedilo »storitve kaznivih dejanj«, za besedo »razpolaga« se doda besedilo »ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo«, za besedo »se« pa se dodata vejica in besedilo »ne glede na morebitno privolitev te osebe,«.
V drugem odstavku se za besedo «položaja« doda besedilo »ali z dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo,«.
55. člen
V drugem odstavku 115. člena se beseda »izvršile« nadomesti z besedo »storile«.
56. člen
V tretjem odstavku 120. člena se za besedo »za« dodata besedi »uboj ali«.
57. člen
V naslovu 125. člena se beseda »soglasjem« nadomesti z besedo »privolitvijo«.
Četrti odstavek se črta.
58. člen
135. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Grožnja
135. člen
(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
(4) Pregon za dejanje iz drugega odstavka tega člena se začne na predlog.«.
59. člen
Za 135. členom se doda nov 135.a člen, ki se glasi:
»Mučenje
135.a člen
(1) Kdor komu namenoma povzroči hudo bolečino ali trpljenje, bodisi telesno ali duševno, da si od njega ali tretje osebe pridobi informacijo oziroma priznanje, da ga kaznuje za dejanje, ki ga je storil on ali tretja oseba ali je za to dejanje osumljen on ali tretja oseba, da bi ga ustrahoval ali nanj izvajal pritisk ali da bi ustrahoval tretjo osebo ali nanjo izvajal pritisk ali iz katerega drugega razloga, ki temelji na kateri koli obliki kršitve enakopravnosti, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Če bolečino ali trpljenje iz prejšnjega odstavka povzroči ali prizadene uradna oseba ali kdo drug, ki nastopa z uradnim statusom ali pooblastilom ali na pobudo take osebe ali z njeno izrecno ali tiho privolitvijo, se kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let.«.
60. člen
V tretjem odstavku 137. člena se črta besedilo »ali poskusi to storiti«.
61. člen
V drugem odstavku 138. člena se črta besedilo »ali poskusi to storiti«.
62. člen
Prvi odstavek 143. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Kdor brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«.
V tretjem odstavku se za besedo »medmrežju« doda besedilo »ali drugače javno«.
Četrti odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»(4) Kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da posreduje v javno objavo ali javno objavi občutljive osebne podatke, se kaznuje z zaporom do dveh let.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »četrtega«.
63. člen
V prvem odstavku 148. člena se črta besedilo »z namenom prodaje«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Pri ugotavljanju premoženjske vrednosti po določbah tega člena in 149. člena tega zakonika se upošteva korist iz neupravičene uporabe materialnih avtorskih pravic oziroma neupravičenega reproduciranja, dajanja na voljo javnosti, razširjanja ali dajanja v najem avtorski sorodnih pravic v pridobitne namene.«.
64. člen
V drugem odstavku 158. člena, drugem odstavku 159. člena, drugem odstavku 160. člena, drugem odstavku 161. člena, drugem odstavku 162. člena in 169. členu se za besedo »obveščanja« doda besedilo »ali na spletnih straneh«.
65. člen
V prvem odstavku 166. člena se besedilo »razen če je šlo za prenos oddaje v živo in teh dejanj ni mogel preprečiti« nadomesti z besedilom »pod enim od naslednjih pogojev:
1) če je avtor do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ostal neznan;
2) če je bila informacija objavljena brez avtorjeve privolitve;
3) če so bile takrat, ko je bila informacija objavljena, podane stvarne ali pravne ovire za pregon avtorja, ki še vedno trajajo«.
V drugem odstavku se besedi »Enako se« nadomestita z besedilom »Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se enako«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, se ne kaznuje za dejanje iz prvega odstavka tega člena, če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.«.
66. člen
V prvem odstavku 170. člena se besedilo »z njim izenačenim spolnim ravnanjem« nadomesti z besedilom »s tem izenačenemu spolnemu ravnanju«, beseda »in« pa nadomesti z besedo »ali«.
V tretjem odstavku se besedilo »z njim izenačenem spolnemu ravnanju« nadomesti z besedilom »s tem izenačenemu spolnemu ravnanju«.
67. člen
V drugem odstavku 173. člena se za besedo »telo« dodata vejica in besedilo »ali na tak način doseže storitev dejanja z drugo osebo«.
V tretjem odstavku se za besedo »vzgojo,« doda beseda »zdravljenje,«
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Dejanje iz prvega odstavka tega člena ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti.«.
68. člen
Za 173. členom se doda nov 173.a člen, ki se glasi:
»Pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene
173.a člen
(1) Kdor osebo, mlajšo od petnajst let, prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarja za srečanje z namenom, da bi zoper njo storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka 173. člena tega zakonika ali zaradi izdelave slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, in so nagovarjanju sledila konkretna dejanja za uresničitev srečanja, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Dejanje iz prejšnjega odstavka ni protipravno, če je bilo storjeno zaradi uresničitve dejanja iz prvega odstavka 173. člena in pod pogoji iz petega odstavka 173. člena tega zakonika.«.
69. člen
Drugi odstavek 175. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji mladoletne osebe ali posega po prostituciji mladoletne osebe ali kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo, novačenjem ali nagovarjanjem navede, pridobi ali spodbudi mladoletno osebo k prostituciji, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če sta bili dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeni proti več osebam ali v okviru hudodelske združbe, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.«.
70. člen
V prvem odstavku 176. člena se beseda »pokaže« nadomesti z besedo »prikaže«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo, prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil, novačenjem, nagovarjanjem ali zaradi izkoriščanja navede, pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, za sodelovanje v pornografski ali drugačni seksualni predstavi ali kdor taki predstavi vedoma prisostvuje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor zase ali za drugega pridobiva, proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe, ali kdor poseduje tako gradivo ali pridobi dostop do takega gradiva s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, ali razkriva identiteto mladoletne osebe v takem gradivu.«.
71. člen
V 178. členu dosedanje besedilo postane prvi odstavek tega člena.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Dejanje iz prejšnjega odstavka ni protipravno, če zdravnik opusti določen način zdravljenja, poseg ali medicinski postopek na izrecno pisno zahtevo bolnika ali druge osebe, ki je sposobna odločati o sebi in pomoč zavrača tudi še potem, ko je poučena o nujnosti pomoči ter o mogočih posledicah zavrnitve in tudi potem, ko jo je zdravnik ponovno poskusil prepričati, naj spremeni svojo odločitev.«.
72. člen
V drugem odstavku 179. člena se v točki (a) za besedo »dejavnosti« dodata besedi »iz malomarnosti«.
73. člen
V četrtem odstavku 181. člena se besedilo »na predpisani način izjavljeno« nadomesti z besedilom »z zakonom predpisano«.
74. člen
V prvem odstavku 186. člena se za besedo »prodaje« doda besedilo »ali dajanja v promet«.
V drugem odstavku se za besedo »drogo« dodata vejica in besedilo »ali nedovoljeno snov v športu,«.
V tretjem odstavku se beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje se vzamejo. Prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se odvzamejo, če imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu posebej prirejene prostore ali če je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen.«.
75. člen
V 187. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ni protipravno, če storilec ravna po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe droge, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva.«.
76. člen
Drugi odstavek 189. člena se črta.
77. člen
192. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
192. člen
(1) Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti ali k opuščanju dela, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči, se kaznuje z zaporom do petih let.«.
78. člen
199. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zaposlovanje na črno
199. člen
(1) Kdor v nasprotju s predpisi zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ali zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj za delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Kdor zaporedoma ali trajneje ali v znatnem številu zaposluje tujce, ki niso državljani države članice Evropske unije in nezakonito prebivajo na ozemlju Republike Slovenije, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno z zaposlitvijo delavcev, ki niso usposobljeni za izvajanje del s posebnimi pooblastili ali s pravico poseganja v telesno ali duševno celovitost posameznika ali pod posebej izkoriščevalskimi delovnimi pogoji ali z izkoriščanjem žrtve trgovine z ljudmi ali z zaposlitvijo mladoletne osebe, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.«.
79. člen
V prvem odstavku 209. člena se besedilo »gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti« nadomesti z besedilom »gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti«.
V drugem odstavku se beseda »člena« nadomesti z besedo »odstavka«.
80. člen
212. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organiziranje denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo
212. člen
(1) Kdor organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, priredi, sodeluje ali pomaga pri prirejanju iger na srečo, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali koncesija pristojnega organa.
(3) Če si je z dejanji iz prejšnjih odstavkov sam ali kdo drug pridobil večjo premoženjsko korist ali povzročil drugemu večjo premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(4) Če si je z dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega člena sam ali kdo drug pridobil veliko premoženjsko korist ali povzročil drugemu veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.«.
81. člen
V prvem odstavku 221. člena se za besedo »Kdor« doda besedilo »neupravičeno vstopi ali«.
82. člen
V prvem odstavku 223. člena se beseda »njegovo« nadomesti z besedo »svojo«, za besedo »ima« pa se doda beseda »ta«.
83. člen
Naslov 225. člena se spremeni tako, da se glasi: »Protipravno omejevanje konkurence«.
Dosedanje besedilo postane prvi odstavek tega člena.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Storilcu kaznivega dejanja kršitve prepovedi omejevalnih sporazumov iz prejšnjega odstavka, ki je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito in je sodeloval pri njegovem preiskovanju in odpravljanju posledic ter ni prisilil drugih k udeležbi pri omejevanju konkurence, niti jih ni prisilil, da so v njej še naprej udeleženi, se sme kazen odpustiti.«.
84. člen
226. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem
226. člen
(1) Kdor, zato da obveznosti ne bi bile plačane, navidezno ali dejansko poslabša svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika in s tem povzroči stečaj ali kdor z enakim namenom povzroči izpolnitev pogojev za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije, tako da:
1) premoženje ali njegov del, ki bi sodil v stečajno maso, navidezno proda, odsvoji brezplačno ali za izredno nizko ceno ali uniči;
2) sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve;
3) prikrije, uniči, spremeni ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejanskega premoženjskega stanja ali plačilne sposobnosti;
4) na drug goljufiv način doseže, da se začne stečajni postopek ali postopek za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Kdor ve, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila, pa nesmotrno troši sredstva, se čezmerno zadolžuje, sklepa škodljive pogodbe, neodplačno ali navidezno ali pod ceno prenaša premoženje na druge osebe ali na drug način zmanjšuje vrednost svojega premoženja ali premoženja oziroma podjetja, ki ga upravlja ali opušča pravočasno zavarovanje ali uveljavljanje terjatev, ali kako drugače očitno krši svoje dolžnosti pri vodenju gospodarske dejavnosti ali finančnem poslovanju in s tem povzroči dolgoročno plačilno nesposobnost ali prezadolženost, pa zaradi tega pride do stečaja ali izpolnitve pogojev za izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti brez likvidacije in do večje premoženjske škode za upnike, se kaznuje z zaporom do petih let.
(3) Če je zaradi dejanj iz prejšnjih odstavkov nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.«.
85. člen
V naslovu 229. člena se besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedama »Evropske unije«.
V prvem odstavku se besedilo »Evropskih skupnosti ali proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti« nadomesti z besedilom »Evropske unije ali proračunov, ki jih upravlja Evropska unija.«.
86. člen
Naslov 230. člena se spremeni tako, da se glasi »Preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti«.
V prvem odstavku se za besedama »pristojen za« dodata besedi »podelitev ali«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kdor tistega, ki je podelil ali odobril posojilo ali ugodnost iz prejšnjega odstavka, preslepi glede namena uporabe ali mu prikrije, da jih je uporabil v druge namene, kot so bili odobreni ali dogovorjeni, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.«.
87. člen
V prvem odstavku 231. člena se besedi »pri trgovanju« nadomestita z besedama »zaradi trgovanja«.
88. člen
V 236. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za poslovno skrivnost se štejejo listine in podatki, ki so z zakonom, statutom, pravili ali drugim splošnim aktom ali odredbo pristojnega organa ali druge upravičene osebe razglašeni za industrijsko, bančno ali drugo poslovno skrivnost in so tako pomembni, da so z njihovo izdajo očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice.«.
89. člen
Naslov 237. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zloraba informacijskega sistema«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali ga neupravičeno uporablja tako, da uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem vnese kakšen podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema ali neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do treh let.«.
90. člen
Prvi odstavek 240. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje, prekorači pravice ali opusti dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, se kaznuje z zaporom do petih let.«.
V tretjem odstavku se besedi »enega leta« nadomestita z besedama »dveh let«.
91. člen
V tretjem odstavku 243. člena se za besedo »količino« doda besedilo »ali veliko premoženjsko vrednost«.
92. člen
246. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zloraba negotovinskega plačilnega sredstva
246. člen
(1) Kdor z zlorabo čeka, kreditne ali plačilne kartice ali drugega negotovinskega plačilnega sredstva, ki ga je upravičen uporabljati, banko ali drugega izdajatelja v nasprotju z dogovorom o uporabi tega sredstva zaveže k izplačilu zneska, za katerega ve, da nima kritja na računu, in tako pridobi premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobljena večja premoženjska korist, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(3) Če je bila z dejanjem iz prvega odstavka tega člena pridobljena velika premoženjska korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog.«.
93. člen
Naslov 247. člena se spremeni tako, da se glasi: »Uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva«.
V prvem odstavku se beseda »bančnih« nadomesti z besedo »plačilnih«, beseda »bančno« pa z besedo »plačilno«.
V drugem odstavku se za besedo »kartico« črta vejica, besedilo »s katero je mogoče pridobiti« nadomesti z besedilom »ali drugo negotovinsko plačilno sredstvo in si pridobi«, za besedo »kartice« pa doda besedilo »ali drugega negotovinskega plačilnega sredstva.«.
94. člen
V prvem odstavku 248. člena se za besedo »izdela« dodata vejica in besedilo »hrani, prenese«, besedilo »bančne ali kreditne kartice« pa nadomesti z besedilom »kreditne, plačilne ali druge kartice ali drugega negotovinskega plačilnega sredstva«.
95. člen
V prvem odstavku 249. člena se beseda »večjo« nadomesti z besedo »veliko«, besedilo »od šestih mesecev do treh let« pa z besedilom »od enega do osmih let«.
V drugem odstavku se beseda »večjo« nadomesti z besedo »veliko«.
V tretjem odstavku se za besedo »podatkov,« doda besedilo »ne vodi ali«, besedi »od enega« pa se črtata.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
96. člen
V prvem odstavku 250. člena se beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«.
V drugem odstavku se črta besedilo »velike premoženjske vrednosti«, beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«, za besedo »prodajo« pa doda besedilo »pa gre za blago, ki skupaj dosega večjo premoženjsko vrednost,«.
V tretjem in petem odstavku se beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Vrednost blaga po tem členu se določa po njegovi tržni vrednosti na območju Republike Slovenije.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
97. člen
V prvem odstavku 252. člena se besedi »prejšnjem členu« nadomesti z besedilom »prvem odstavku, če gre za listino iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pa po tretjem odstavku prejšnjega člena«.
V drugem odstavku se beseda »Enako« nadomesti z besedilom »S kaznijo iz tretjega odstavka prejšnjega člena«.
98. člen
Naslov šestindvajsetega poglavja se spremeni tako, da se glasi: »KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLŽNOST, JAVNA POOBLASTILA IN JAVNA SREDSTVA«.
99. člen
Za 257. členom se doda nov 257.a člen, ki se glasi:
»257.a člen
Oškodovanje javnih sredstev
(1) Uradna oseba, javni uslužbenec ali druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, zavestno krši predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let in z denarno kaznijo.
(3) Uporabnik javnih sredstev po tem členu je pravna oseba javnega prava ali njena enota ali pravna oseba zasebnega prava ali zasebnik, če s temi sredstvi ali na njihov račun izvaja javno službo ali druge dejavnosti v javnem interesu ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije ali druge izključne ali posebne pravice.
(4) Javna sredstva po tem členu so nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, terjatve, kapitalske naložbe in druge oblike finančnega premoženja države, samoupravne lokalne skupnosti, Evropske unije ali druge pravne osebe javnega prava.«.
100. člen
V 258. členu se za besedo »oseba« doda besedilo »ali javni uslužbenec«, besedi »enega leta« pa nadomestita z besedama »treh let«.
101. člen
V tretjem odstavku 260. člena se črta besedilo »ali zaradi objave ali uporabe podatkov v tujini,«.
102. člen
V drugem odstavku 262. člena se pred besedo »pravic« vstavi beseda »uradnih«.
Na koncu tretjega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če to ne nasprotuje pravilom mednarodnega prava.«.
103. člen
265. člen se črta.
104. člen
V prvem odstavku 286. člena se za besedilom »postopku parlamentarne preiskave« doda besedilo »ali v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije«, za besedo »dokazov« pa se doda besedilo »ali kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil«.
105. člen
V prvem odstavku 287. člena se za besedilom »postopku parlamentarne preiskave« doda besedilo »ali v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije«.
V drugem odstavku se beseda »otroka« nadomesti z besedama »mladoletne osebe«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor razkrije identiteto zaščitnega prijavitelja korupcije, če so s tem razkritjem prijavitelju povzročene hujše posledice.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če stori dejanje iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena uradna oseba, se kaznuje z zaporom do petih let.«.
106. člen
V prvem odstavku 293. člena se za besedo »priprt« dodata vejica in besedilo »ali ki prestaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu,«.
107. člen
V 297. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.«.
V drugem odstavku se za besedo »kdor« doda besedilo »na način iz prejšnjega odstavka«, beseda »omalovažuje« se nadomesti z besedo »opravičuje«, na koncu pa se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.«.
V četrtem odstavku se za besedo »sramotitvijo« doda beseda »etničnih,«.
V šestem odstavku se za besedo »prvega« dodata besedi »in drugega«.
108. člen
V prvem odstavku 299. člena se za besedo »prepreči« doda besedilo »ali poskusi preprečiti«.
V drugem odstavku se za besedo »člena« doda beseda »huje«.
V tretjem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«.
109. člen
V 307. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kdor protipravno sestavi, izdela, ponuja, proda, menja, dostavi, uvozi, izvozi, vnese v državo ali iznese iz nje strelno, kemično, biološko ali jedrsko orožje, strelivo ali eksploziv ali vojaško orožje in vojaško opremo, katerih promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni ali so omejeni, ali pri tem posreduje, ali kdor tako orožje, strelivo ali eksploziv, razen strelnega orožja ali streliva, za katero se lahko izda orožna listina, protipravno pridobi ali hrani, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.«.
V tretjem odstavku se za besedama »tako orožje« doda besedilo »ali če storilec z namenom nedovoljene prodaje pridobi ali hrani strelno orožje ali strelivo, za katero se lahko izda orožna listina, ali če ga hrani v veliki količini ali vrednosti«.
Peti odstavek se spremeni tako da se glasi:
»(5) Kdor protipravno izdela, pridobi, ponuja, proda, menja, pošilja, dostavi, uvozi, izvozi, vnese v državo ali iznese iz nje sestavne oziroma rezervne dele orožja, streliva, eksploziva, eksplozivnih naprav in eksplozivnega orožja ali vojaškega orožja in vojaške opreme, snov, sestavine, programsko opremo ali tehnologijo, za katere ve, da bodo uporabljene za proizvodnjo ali delovanje predmetov iz prejšnjih odstavkov, jih s tem namenom hrani ali pri tem posreduje, se kaznuje z zaporom do petih let.«.
110. člen
V tretjem odstavku 308. člena se besedilo »kdor skupino dveh ali več takih tujcev« nadomesti z besedilom »kdor dva ali več takih tujcev«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »z zlorabo uradnega položaja ali pravic«.
Peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(5) Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizira nezakonito preseljevanje ali organizira preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.
(6) Če storilec z dejanji iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo.«.
111. člen
316. člen se črta.
112. člen
V 323. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.«.
113. člen
324. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nevarna vožnja v cestnem prometu
324. člen
(1) Voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da
1) vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali
2) prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti, ali
3) vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem:
– ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali
– na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali
– ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z denarno kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje motornega vozila, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(5) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(6) Storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.«.
114. člen
329. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ugrabitev zrakoplova ali plovila
329. člen
Kdor s silo ali resno grožnjo, da bo uporabil silo, prevzame nadzor nad zrakoplovom, ki leti, ali nad plovilom, ki pluje, se kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.«.
115. člen
330. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Napad na varnost zračnega prometa
330. člen
(1) Kdor spravi v nevarnost let zrakoplova, tako da položi ali prinese v zrakoplov razstrelivo ali druge podobne naprave ali snovi, uniči ali poškoduje navigacijske naprave na zrakoplovu ali napravi na njem kakšno drugo škodo ali daje napačna obvestila v zvezi z letom ali z napadom na posadko civilnega zrakoplova omejuje ali zmanjšuje sposobnost opravljanja dolžnosti članov posadke, ali s kršitvijo varnostnih navodil, ki so vidno označena ali jih potnikom posreduje vodja zrakoplova ali ostali člani posadke, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor ogrozi varnost na letališču tako, da s silo ali grožnjo z uporabo sile prisili osebje letališča, da prekine poslovanje v zvezi s poleti zrakoplovov, ali z razstrelivom ali drugo podobno napravo ali snovjo uniči ali poškoduje zrakoplov ali naprave, namenjene za varnost zračnega prometa.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb ali uničenje zrakoplova ali letališča, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.«.
116. člen
332. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Obremenjevanje in uničevanje okolja
332. člen
(1) Kdor s kršitvijo predpisov:
1) z izpusti, emisijami ali vnosi količin snovi ali ionizirajočega sevanja v zrak, zemljo ali vodo spravi v nevarnost življenje ene ali več oseb ali povzroči nevarnost nastanka hude telesne poškodbe ali dejanske škode kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam;
2) zbira, prevaža, predeluje ali odstranjuje odpadke tako, da spravi v nevarnost življenje ene ali več oseb ali povzroči nevarnost nastanka hude telesne poškodbe ali dejanske škode kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam;
3) iz 35. točke 2. člena Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov, pošilja nezanemarljive količine odpadkov v eni pošiljki ali v več pošiljkah, ki se zdijo povezane;
4) upravlja obrat, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali se v njem skladiščijo nevarne snovi ali pripravki, kar bi zunaj obrata lahko povzročilo smrt ene ali več oseb ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam;
5) povzroči nevarnost bistvenega poslabšanja habitata znotraj zaščitenega območja;
6) proizvaja, uvaža, izvaža, daje na trg ali uporablja snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če ima dejanje iz točke 1), 2), 4) ali 5) prejšnjega odstavka za posledico hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.
(3) Če ima dejanje iz točke 1), 2) ali 4) prvega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
(4) Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se storilec za dejanje iz prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let, za dejanje iz drugega odstavka tega člena z zaporom do treh let, za dejanje iz tretjega odstavka tega člena pa z zaporom od enega do osmih let.
(5) Če je dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski družbi za izvedbo teh dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.«.
117. člen
333. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Onesnaženje morja in voda s plovil
333. člen
(1) Kdor s kršitvijo predpisov s plovil izpusti ali odredi izpustitev nafte, kemikalij ali drugih onesnaževal v morje, jezerske ali rečne vode in s tem onesnaži morje, vode ali obale, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor onesnažuje s ponavljajočimi se izpusti manjšega obsega, ki v posameznem primeru ne povzročijo poslabšanja kakovosti morja, jezerske ali rečne vode, v primeru, da gre za ponavljajoče izpuste, pa tako poslabšanje povzročijo.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico poslabšanje zdravja ljudi ali nepopravljivo poškodbo ali uničenje voda ali obale, živalskega ali rastlinskega sveta, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let.
(5) Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se storilec za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z zaporom do treh let, za dejanje iz tretjega odstavka tega člena z zaporom od šestih mesecev do petih let, za dejanje iz četrtega odstavka tega člena pa z zaporom od enega do osmih let.
(6) Če je dejanje iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena storjeno v hudodelski družbi za izvedbo teh dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.«.
118. člen
334. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi
334. člen
(1) Kdor v nasprotju s predpisi ali s tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih sprejema, poseduje, uporablja, prenaša, spreminja, odlaga, zavrže, omogoča pridobitev, razširja, proizvaja, obdeluje, skladišči, prevaža, uvaža, izvaža ali odstranjuje jedrske snovi ali druge nevarne radioaktivne snovi, kar bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali veliko premoženjsko škodo ali veliko dejansko škodo na okolju, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico hudo telesno poškodbo ali veliko premoženjsko škodo ali veliko dejansko škodo na okolju, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(3) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
(4) Kdor pridobi jedrske snovi s tatvino, ropom, zatajitvijo, poneverbo, goljufijo, zlorabo položaja ali pooblastila, grožnjo ali uporabo sile ali drugim načinom ustrahovanja, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(5) Kdor z dejanjem, ki je usmerjeno proti jedrskemu objektu, ali dejanjem, ki posega v delovanje jedrskega objekta, povzroči zaradi izpostavljenosti sevanju ali sproščanju radioaktivnih snovi hudo telesno poškodbo ali smrt ene ali več oseb, veliko premoženjsko škodo ali veliko dejansko škodo na okolju ali kdor povzroči nevarnost nastanka katere od navedenih posledic, se kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.
(6) Kdor grozi, da bo jedrske snovi uporabil tako, da bo povzročil hudo telesno poškodbo ali smrt ene ali več oseb, veliko premoženjsko škodo ali veliko dejansko škodo na okolju ali da bo storil dejanje iz četrtega ali petega odstavka tega člena zato, da bo katera koli fizična ali pravna oseba prisiljena, da stori ali opusti katero koli dejanje, se kaznuje z zaporom do petnajstih let.
(7) Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se storilec za dejanje iz prvega odstavka tega člena kaznuje z zaporom do treh let, za dejanje iz drugega odstavka tega člena z zaporom od šestih mesecev do petih let, za dejanje iz tretjega odstavka tega člena pa z zaporom od enega do osmih let.
(8) Če je bilo dejanje iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega ali šestega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi za izvedbo teh dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.«.
119. člen
335. člen se črta.
120. člen
V prvem odstavku 341. člena se besedi »šestih mesecev« nadomestita z besedama »enega leta«.
V drugem odstavku se črta beseda »storilec«, besedi »enega leta« pa nadomestita z besedama »dveh let«.
121. člen
V prvem odstavku 344. člena se beseda »petih« nadomesti z besedo »treh«.
V drugem odstavku se beseda »desetih« nadomesti z besedo »petih«.
122. člen
V prvem odstavku 360. člena se besedilo »in 353. do« nadomesti z besedilom »ter 354. in«.
123. člen
374. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Piratstvo
374. člen
(1) Član posadke ali potnik na plovilu ali zrakoplovu, razen vojaške ladje ali zrakoplova ter javne ladje ali zrakoplova, ki s kršitvijo pravil mednarodnega prava z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali drugega hudo oškodoval, na odprtem morju ali na kraju, ki ni pod oblastjo nobene države, stori protipravno dejanje nasilja, zadrževanja ali kakršnega koli plenjenja zoper drugo plovilo ali zrakoplov, osebe ali stvari, ki so na njih, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Za piratstvo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi, če dejanje stori član posadke vojaške ali javne ladje ali zrakoplova, ki se je protipravno uprla in prevzela oblast nad ladjo ali zrakoplovom.
(3) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.«.
124. člen
Za 374. členom se doda nov 374.a člen, ki se glasi:
»Kršitev omejevalnih ukrepov
374.a člen
(1) Kdor v nasprotju z omejitvami, ki so določene v predpisih o izvrševanju omejevalnih ukrepov, sprejetih na podlagi pravnih aktov in odločitev mednarodnih organizacij, ali omejitvami, ki se v skladu s pravno ureditvijo mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, ponudi, proda, nakaže, prenese, menja, dostavi, uvozi, izvozi, vnese v državo ali iznese iz nje blago, tehnologijo, denar ali premoženje ali pri tem posreduje ali omogoči dostop do takega blaga, tehnologije, denarja ali premoženja ali do koristi od njih ali tega ne onemogoči ali kdor tako blago, tehnologijo, denar ali premoženje protipravno pridobi ali hrani in si tako pridobi veliko premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Blago, tehnologijo, denar in premoženje iz prejšnjega odstavka se vzame.«.
125. člen
V 375. členu, ki postane prvi odstavek tega člena, se za besedama »100. člena« dodata vejica in besedilo »prvega odstavka 102. člena, točke 3) četrtega odstavka 103. člena, šestega odstavka 109. člena, drugega odstavka 113. člena in 115. člena«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Vzgojni ukrep, izrečen mladoletniku, se izbriše v enem letu od takrat, ko je bilo izvrševanje ustavljeno.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
126. člen
(1) Če je bil s pravnomočno odločbo pred uveljavitvijo tega zakona izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sme ta trajati največ pet let.
(2) Če varnostni ukrep iz prejšnjega odstavka ob uveljaviti tega zakona traja več kot pet let, ga pristojno sodišče po uradni dolžnosti takoj ustavi in o tem obvesti zdravstveni zavod, v katerem se ukrep izvaja, pristojni center za socialno delo, zakonitega zastopnika in najbližje osebe obsojenca po zakonu, ki ureja duševno zdravje.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka zdravstveni zavod, v katerem se ukrep izvaja, po uradni dolžnosti izvede postopek, ki ga zakon, ki ureja duševno zdravje, določa za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
(4) Do objave odredbe ministra, pristojnega za zdravje, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije, da so izpolnjeni pogoji za zdravljenje in varstvo v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, se ukrep iz 70.a člena zakonika izvaja v zdravstvenih zavodih, v katerih se je izvajal pred uveljavitvijo tega zakona.
127. člen
(1) Do uskladitve določb Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09, v nadaljnjem besedilu ZIKS-1) z določbami spremenjenega in dopolnjenega 86. člena zakonika sodišče na podlagi tega zakona pošlje izvršljivo sodbo o izvršitvi kazni zapora s hišnim zaporom tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji na območju, kjer se izvaja hišni zapor. Zavodu se posredujejo tudi vse odločbe in obvestila o izvajanju hišnega zapora.
(2) Do spremembe ZIKS-1 se za namene izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom za poziv obsojencu na prestajanje, odložitev izvršitve ter za nastop hišnega zapora smiselno uporabljajo določbe ZIKS-1, ki veljajo za kazen zapora. Zavod za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, na dan, ki je določen za nastop hišnega zapora, opravi dejanja iz prvega odstavka 29. člena ZIKS-1. Začetek prestajanja hišnega zapora se šteje od dneva, ko so bila ta dejanja opravljena.
(3) Za namene izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom zavod iz prejšnjega odstavka upravlja zbirke osebnih podatkov iz 31., 32., 33., 35., 37., 38., 39. in 40. člena ZIKS-1, ki se nanašajo na obsojence na prestajanju kazni zapora v zavodih, in obdeluje osebne podatke obsojencev v hišnem zaporu v zbirkah podatkov na način, da ustrezno navede, da se obdelujejo osebni podatki obsojencev v hišnem zaporu. Osebne podatke obsojencev v hišnem zaporu se obdeluje ločeno od osebnih podatkov drugih obsojencev.
(4) Do uskladitve določb ZIKS-1 z določbo spremenjenega sedmega, osmega in novega devetega odstavka 88. člena zakonika o pogojnem odpustu obsojenca iz hišnega zapora in o postavitvi obsojenca na pogojnem odpustu pod varstveno nadzorstvo, določitvi svetovalca, ki opravlja varstveno nadzorstvo, ter o določitvi nalog v okviru varstvenega nadzorstva, odloča komisija za pogojni odpust po ZIKS-1.
(5) Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu iz prejšnjega odstavka lahko komisija za pogojni odpust brez soglasja obsojenca:
– pridobi podatke, ki jih po ZIKS-1 za potrebe odločanja o pogojnem odpustu brez soglasja obsojenca lahko pridobi zavod, in
– od sodišča in policije pridobi podatke o morebitnih kršitvah pravil, ki jih je sodišče določilo glede izvrševanja hišnega zapora.
(6) Minister, pristojen za pravosodje, v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona uskladi določbe Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist (Uradni list RS, št. 109/08) s spremenjenim 86. in dopolnjenim 87. členom zakonika.
(7) Minister, pristojen za pravosodje, v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona uskladi določbe Pravilnika o izvrševanju varstvenega nadzorstva (Uradni list RS, št. 85/09) s spremenjenim 86., dopolnjenim 87. ter spremenjenim in dopolnjenim 88. členom zakonika.
128. člen
(1) Določbi novega tretjega odstavka 135. člena in četrtega odstavka 246. člena zakonika se uporabljata za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
(2) Za kazniva dejanja iz 135. in 146. člena zakonika, storjena pred uveljavitvijo tega zakona, se glede načina pregona uporabljajo določbe zakonika, ki so veljale pred uveljavitvijo tega zakona.
129. člen
Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 713-01/11-11/43
Ljubljana, dne 2. novembra 2011
EPA 1893-V
Državni zbor
Republike Slovenije
Ljubo Germič l.r.
Predsednik
