Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09) je Strokovni svet na seji 28. oktobra 2011 sprejel

Ta pravilnik določa pogoje in ureja način opravljanja izpitov za pridobitev potrdil o pridobitvi strokovnih nazivov preizkušeni davčnik, preizkušeni računovodja, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, za kar je pristojen Slovenski inštitut za revizijo (odslej Inštitut), vpisu v registre Inštituta in načinu objavljanja podatkov v reviji Revizor in na spletni strani Inštituta.

Kandidat, ki se želi vpisati v izobraževanje, iz katerega bo opravljal strokovne izpite, mora izpolnjevati tele pogoje:
1. da je zaključil najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo,
2. da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
3. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
Kandidat, ki se želi vpisati v izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni revizor informacijskih sistemov, mora imeti uspešno opravljen strokovni izpit za naziv preizkušeni revizor informacijskih sistemov (Certified Information Systems Auditor, CISA), odslej strokovni izpit CISA, pri mednarodni organizaciji Združenje za revidiranje in kontrolo informacijskih sistemov (The Information Systems Audit and Control Association, Inc., ISACA).

Izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu kandidat opravlja izpite iz posameznih predmetov, v drugem pa predstavi in zagovarja zaključno delo ter ustno odgovarja na postavljena vprašanja. Izpiti so pisni.
Naziv in vsebina posameznega predmeta ter nosilec predmeta so določeni v predmetniku, ki je priloga tega pravilnika.

Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita iz (dela) predmeta na podlagi izpita, ki ga je opravil na izobraževanju pri Inštitutu.
Strokovni svet določi, kateri izpiti iz izobraževalnih programov v okviru Inštituta ustrezajo posameznemu predmetu oziroma delu predmeta iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Kandidat je lahko oproščen izpita iz (dela) predmeta na podlagi izpitov iz prvega odstavka tega člena, če ob vpisu v izobraževanje vloži pisno zahtevo za oprostitev. Inštitut kandidata o oprostitvi pisno obvesti.
Kandidat ne more biti oproščen izdelave in zagovora zaključnega dela.

Za opravljanje izpitov ima kandidat na voljo vsaj dva izpitna roka na leto, in sicer spomladi (praviloma maja in junija) in jeseni (praviloma septembra in oktobra).
Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj mesec dni pred dnevom izpita.
Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po veljavnem ceniku.
Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno vsaj tri dni pred tem dnevom, se zaračuna pristojbina za opravljanje izpita.

Strokovni svet imenuje najmanj za štiri leta člane izpitne komisije. Izmed članov izpitne komisije imenuje Strokovni svet tričlansko komisijo za preverjanje izpolnjevanja pogojev za vpis v posamezno izobraževanje. Izmed članov izpitne komisije se sproti imenujeta predsednik in vsaj en član komisije za zagovor zaključnega dela. Člani izpitne komisije skrbijo za izbiro tem zaključnih del.

Kandidat lahko na izpitu iz posameznega predmeta dobi oceno:
– uspešno ali
– neuspešno.
Kandidat opravi izpit, če dobi oceno uspešno.
Kandidat dobi pri izpitu oceno uspešno, če zbere vsaj 51 % možnih točk.
Kandidat mora izpite iz prvega dela opraviti najkasneje v treh letih po vpisu v izobraževanje.
Po opravljenih izpitih mora kandidat izdelati zaključno delo in opraviti zagovor, in sicer najkasneje v dveh letih po opravljenem zadnjem izpitu. Temo in vsebino zaključnega dela potrdi član izpitne komisije.
V zaključnem delu kandidat obravnava praktičen primer oziroma praktične primere strokovnih rešitev z izbranega tematskega področja, za katero se usposablja. Zaključno delo mora praviloma obsegati 40 strani. Izražati mora kandidatova avtorska izhodišča ob opiranju na literaturo. Številčni in drugi podatki iz konkretnih okoliščin so priloga k že omenjenim 40 stranem.
Kandidat zagovarja zaključno delo, ko je dobil oceno uspešno pri vseh izpitih v okviru prvega dela izobraževanja. Zagovarja ga pred izpitno komisijo.
Zagovor zaključnega dela traja do 60 minut. V njem kandidat najprej na kratko predstavi ugotovitve zaključnega dela, nato pa odgovarja na vprašanja članov izpitne komisije. Ti mu lahko postavljajo vprašanja iz vseh predmetov izobraževalnega programa in v zvezi z njegovim zaključnim delom.
Če kandidat zagovora zaključnega dela ne opravi uspešno, lahko zaključno delo popravi in ga najkasneje v 6 mesecih po neuspešnem zagovoru ponovno zagovarja. Ponovni zagovor zaključnega dela se kandidatu zaračuna po veljavnem ceniku.

Inštitut organizira izobraževanje za pridobitev posameznega strokovnega naziva, če je v izobraževanje vpisanih najmanj 15 kandidatov.

Inštitut izda kandidatu, ki uspešno opravi izpite iz prvega dela izobraževanja in zagovor zaključnega dela, potrdilo o pridobitvi strokovnega naziva in ga vpiše v register pri Inštitutu. Imetnik strokovnega naziva lahko uporablja pridobljeni strokovni naziv.
Inštitut vodi tudi seznam aktivnih imetnikov strokovnega naziva. Aktivni imetnik strokovnega naziva je tisti imetnik strokovnega naziva, ki pri svojem delu spoštuje Kodeks poklicne etike, deluje v skladu s pravili stroke in se nenehno strokovno izobražuje.
V seznam aktivnih imetnikov strokovnega naziva se vpisujejo tile podatki:
– ime in priimek imetnika strokovnega naziva,
– datum odločbe o podelitvi strokovnega naziva,
– datum obdobja vpisa v seznam,
– ime organizacije, v kateri je imetnik strokovnega naziva zaposlen,
– elektronski naslov imetnika strokovnega naziva.

Inštitut izda kandidatu na podlagi pri Inštitutu opravljenega strokovnega izpita in ustreznih delovnih izkušenj certifikat in mu kot imetniku certifikata podeli strokovni naziv preizkušeni davčnik.
Za ustrezne delovne izkušnje iz prejšnjega odstavka se štejeta dve leti delovnih izkušenj na področju davčnega svetovanja, revizije, računovodstva in/ali odvetništva.

Preizkušeni davčnik, ki želi dejavno sodelovati v delu Sekcije preizkušenih davčnikov, ima pravico zaprositi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov. Inštitut podatke o aktivnem preizkušenem davčniku v seznamu objavlja dve leti. Po preteku tega obdobja ima preizkušeni davčnik pravico zaprositi za ponovno objavo za naslednje dveletno obdobje, če opravi program izobraževanja v skladu s pravilnikom, ki ureja dodatno izobraževanje, ter pri svojem delu spoštuje Kodeks poklicne etike preizkušenega davčnika in deluje v skladu s pravili stroke, razvrščenimi v Hierarhijo pravil davčnega proučevanja in svetovanja preizkušenih davčnikov.
O kršitvi Kodeksa poklicne etike ter pravil stroke odloča Strokovni svet v skladu s pravilnikom.

Kandidat mora pri prvem delu izobraževanja opraviti pisne izpite iz:
– civilnega prava in gospodarskih pogodb,
– davčnega postopka, davčne službe in davčnega načrtovanja,
– gospodarskega prava, prava družb in upravljanja podjetij,
– mednarodne obdavčitve,
– poslovnih financ in finančnega analiziranja,
– računovodenja in slovenskih računovodskih standardov,
– obračunavanja davka od dohodka pravnih oseb,
– obračunavanja davka na dodano vrednost,
– obračunavanja dohodnine, prispevkov, dajatev in drugih davkov,
– upravljanja tveganj in notranjega kontroliranja.

Inštitut izda kandidatu na podlagi pri Inštitutu opravljenega strokovnega izpita in ustreznih delovnih izkušenj certifikat in mu kot imetniku certifikata podeli strokovni naziv preizkušeni računovodja.
Za ustrezne delovne izkušnje iz prejšnjega odstavka se štejeta dve leti delovnih izkušenj v računovodstvu.

Preizkušeni računovodja, ki želi dejavno sodelovati v delu Sekcije preizkušenih računovodij in računovodij, ima pravico zaprositi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih računovodij. Inštitut podatke o aktivnem preizkušenem računovodji v seznamu objavlja dve leti. Po preteku tega obdobja ima preizkušeni računovodja pravico zaprositi za ponovno objavo za naslednje dveletno obdobje, če opravi program izobraževanja v skladu s pravilnikom, ki ureja dodatno izobraževanje, ter pri svojem delu spoštuje Kodeks poklicne etike računovodje in deluje v skladu s pravili stroke.
O kršitvi Kodeksa poklicne etike in pravil stroke odloča Strokovni svet v skladu s Pravilnikom o postopku ugotavljanja kodeksov poklicne etike in pravil stroke.

Kandidat mora pri prvem delu izobraževanja opraviti izpite iz civilnega prava in gospodarskih pogodb,
– davčnega prava in obdavčitve pravnih oseb,
– gospodarskega prava, prava družb in upravljanja podjetij,
– mednarodnih računovodskih standardov,
– obvladovanja tveganj in notranjega kontroliranja,
– posebnosti računovodenja v drugih organizacijah,
– poslovnih financ in finančnega analiziranja,
– računovodenja in slovenskih računovodskih standardov,
– računovodstva za odločanje,
– sestavitve letnega poročila, konsolidiranja in revidiranja.

Inštitut izda kandidatu na podlagi pri Inštitutu opravljenega strokovnega izpita in ustreznih delovnih izkušenj certifikat in mu kot imetniku certifikata podeli strokovni naziv preizkušeni notranji revizor.
Za ustrezne delovne izkušnje iz prejšnjega odstavka se štejeta dve leti delovnih izkušenj na področju notranje revizije ali revizije.

Preizkušeni notranji revizor, ki želi dejavno sodelovati v delu Sekcije preizkušenih notranjih revizorjev, ima pravico zaprositi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih notranjih revizorjev, ki nenehno skrbijo za svoje strokovno in etično ravnanje v skladu s pravili stroke. Inštitut podatke o aktivnem preizkušenem notranjem revizorju v seznamu objavlja dve leti. Po preteku tega obdobja ima aktivni preizkušeni notranji revizor pravico zaprositi za ponovno objavo za naslednje dveletno obdobje, če opravi program izobraževanja v skladu s pravilnikom, ki ureja dodatno izobraževanje, ter pri svojem delu spoštuje Kodeks poklicne etike notranjega revizorja in deluje v skladu s pravili stroke, razvrščenimi v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja.
O kršitvi Kodeksa poklicne etike ter pravil stroke odloča Strokovni svet v skladu s Pravilnikom o postopku ugotavljanja kodeksov poklicne etike in pravil stroke.

Kandidat mora pri prvem delu izobraževanja opraviti pisne izpite iz:
– civilnega prava in gospodarskih pogodb,
– gospodarskega prava, prava družb in upravljanja podjetij,
– izvajanja notranjerevizijskih poslov,
– poslovnih financ in finančnega analiziranja,
– pravil o strokovnem in etičnem ravnanju pri notranjem revidiranju,
– računovodstva za odločanje,
– sestavitve letnega poročila, konsolidiranja in revidiranja,
– vloge notranje revizije in notranjerevizijskega načrtovanja,
– upravljanja poslovnih procesov ter informacijske tehnologije in z njo povezanih tveganj.

Inštitut izda kandidatu na podlagi pri Inštitutu opravljenega strokovnega izpita in ustreznih delovnih izkušenj certifikat in mu kot imetniku certifikata podeli strokovni naziv preizkušeni revizor informacijskih sistemov.
Za ustrezne delovne izkušnje iz prejšnjega odstavka se štejeta dve leti delovnih izkušenj na področju revizije informacijskih sistemov.

Preizkušeni revizor informacijskih sistemov, ki želi dejavno sodelovati v delu Sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov, ima pravico zaprositi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov, ki nenehno skrbijo za svoje strokovno in etično ravnanje v skladu s pravili stroke. Inštitut podatke o aktivnem preizkušenem revizorju informacijskih sistemov v seznamu objavlja dve leti. Po preteku tega obdobja ima preizkušeni revizor informacijskih sistemov pravico zaprositi za ponovno objavo za naslednje dveletno obdobje, če opravi program izobraževanja v skladu s pravilnikom, ki ureja dodatno izobraževanje, ter pri svojem delu spoštuje Kodeks poklicne etike revizorjev informacijskih sistemov in deluje v skladu s pravili stroke, razvrščenimi v Hierarhijo pravil revidiranja informacijskih sistemov.
O kršitvi Kodeksa poklicne etike ter pravil stroke odloča Strokovni svet v skladu s Pravilnikom o postopku ugotavljanja kodeksov poklicne etike in pravil stroke.

Kandidat mora pri prvem delu izobraževanja opraviti pisne izpite iz:
– standardov, smernic, orodij in tehnik ter dobrih praks revidiranja informacijskih sistemov,
– mednarodnih standardov, dobrih praks in kontrolnih okvirov na področju informacijske tehnologije,
– informacijskega prava,
– mednarodnih pravil revidiranja in revizorjevega poročanja.

Revizor, kateremu je Inštitut izdal certifikat in mu kot imetniku certifikata podelil strokovni naziv revizor ter ki skrbi za svoje nenehno strokovno in etično ravnanje v skladu s pravili stroke, ima pravico zaprositi za vpis v seznam aktivnih revizorjev. Inštitut podatke o aktivnem revizorju v seznamu objavlja dve leti. Po preteku tega obdobja ima revizor pravico zaprositi za ponovno objavo za naslednje dveletno obdobje, če opravi program izobraževanja v skladu s pravilnikom, ki ureja dodatno izobraževanje, ter pri svojem delu spoštuje Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev in deluje v skladu s pravili stroke, razvrščenimi v Hierarhijo pravil revidiranja.
O kršitvi Kodeksa poklicne etike in pravil stroke odloča Revizijski svet v skladu s Pravilnikom o postopku ugotavljanja kodeksov poklicne etike in pravil stroke.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati Pravilnik o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih preizkušeni računovodja, preizkušeni notranji revizor, preizkušeni poslovni finančnik in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vpisu v registre pri Inštitutu ter načinu objavljanja podatkov z dne 5. novembra 2002 in Pravilnik o pridobitvi potrdila o strokovnem nazivu preizkušeni davčnik, vpisu v register preizkušenih davčnikov in načinu objavljanja podatkov z dne 5. novembra 2002.
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po sprejetju.