Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) in 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09 in 38/10) je Občinski svet Občine Kobarid na 9. redni seji dne 10. 11. 2011 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine EŠD 29579, Jevšček – Domačija pri Cendolu (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
– domačijo pri Cendolu opredeljuje izvirnost, starost ter ohranjenost in ogroženost, tako v pomenu fizične ogroženosti kot izginjanja. Je redko ohranjen dokument razvojnega obdobja na lokalnem nivoju, ki ga označuje gradnja iz kamna in z lesenimi elementi. Domačija danes obsega hišo, hlev ter vodnjak – štirn. Do druge polovice 20. stoletja je na domačiji stala še zidana kašča, na mestu katere so sezidali novo stanovanjsko hišo;
– danes Cendolova domačija, ki jo uvrščamo v beneško-slovenski stavbni tip predstavlja redko ohranjeno razvojno obliko bivalne kulture od 19. stoletja naprej. Notranjost hiše, ki se je ohranila v nespremenjeni podobi od njene zadnje večje obnove leta 1955, odraža vsakdanji način življenja takratnega lokalnega prebivalstva. Zidana stanovanjska stavba je obsegala izbo in kuhinjo, kjer so kurili in kuhali na prostostoječem ognjišču. Sčasoma so hišo v 19. stoletju tlorisno povečevali in jo zvišali za etažo ter pridobili bivalno nadstropje. Za dostop v nadstropje so vzpostavili zunanjo komunikacijo, to je kamnito ali leseno stopnišče z gankom. Slamnato kritino je zamenjala streha s plitkejšim naklonom, ki so jo prekrili s korci. Posamezne gospodarske enote na domačiji so gradili spontano, po potrebi. Hlev, vodnjak ali kaščo pa so postavili v neposredni bližini hiše. Stanovanjska hiša na domačiji pri Cendolu je pomembna priča tudi glede razumevanja razvoja bivalne kulture. Leta 1955 so preuredili kuhinjo in ognjišče v njej zamenjali z zidanim štedilnikom, ki predstavlja bistven napredek glede bivalnih pogojev. S štedilnikom je bilo mogoče sočasno ogrevati tudi sosednje prostore, kuhati, peči, greti vodo, sušiti drva, itd. Predvsem pa se dim ni več valil po kuhinji, ampak so ga speljali v dimno tuljavo oziroma skozi dimnik.

(1) Spomenik zajema območje s parcelnimi številkami: 1361 (cela), 1632 (cela), 1370 (cela), 1371 (del), 3259 (del/pot), vse k.o. Livek.
(2) Vplivno območje spomenika zajema območje s parcelnimi številkami 3259 (del/pot), 1353 (cela), 1371 (del), 1364 (cela), vse k.o. Livek.
(3) Meje spomenika in vplivnega območja so zarisane v kartografski prilogi na zemljiškem katastru v merilu 1:223, k.o. Livek in na topografski karti TTN5 Tolmin 42, ki sta sestavni del odloka.

(1) Ravnanje s kulturnim spomenikom mora dosledno upoštevati in ohranjati njegove kulturne vrednote in družbeni pomen.
(2) Ohranitev kulturnega spomenika je potrebno upoštevati v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora.
(3) Prepovedana je odstranitev (rušenje) kulturnega spomenika.

(1) Za spomenik velja pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje vseh zunanjih in notranjih značilnosti objektov s stanovanjsko in gospodarsko namembnostjo ter okolice domačije z vplivnim območjem (karografska priloga). Za objekte na domačiji velja varovanje:
– njihovih gabaritov, zasnove in členitve fasad oziroma oblikovanosti pročelij;
– smeri slemena z originalno obliko strehe in kritine;
– okrasnih elementov: portalov, okenskih ter vratnih okvirjev in njihove delitve;
– zunanjih kamnitih in lesenih stopnic;
– stavbnega pohištva: vrat, oken, ganka;
– historičnega tlaka pred vhodom v hišo in na dvorišču oziroma v območju domačije;
– tlorisne razporeditve v hlevu;
– tlorisne razporeditve v hiši z obema kletema, pritličjem in nadstropjem ter ohranjene opreme oziroma inventarja;
– v kuhinji zidanega štedilnika ter pohištva – vzidane omare;
– značilnih naravnih lokalnih materialov;
– pojavnosti v prostoru in razmerja spomenika do njegovega vplivnega območja.
(2) Dovoljena so vzdrževalna, investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcija, ki velja za zahodno podrto steno hiše.
(3) Na podlagi varstvenega režima za vplivno območje spomenika se zagotovi prostorska celovitost, dostopnost in primerna uporaba.

Posegi so možni ob pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Nova Gorica.

Po uveljavitvi akta o razglasitvi se pravni status nepremičnega spomenika in njegovega vplivnega območja zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba nepremičnega spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.