Na podlagi 21. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 30/11 – odl. US) izdaja minister za kulturo

(1) Zaradi izjemnih kulturnih vrednot, ki imajo za Republiko Slovenijo poseben pomen, z namenom, da se ohrani delo Edvarda Ravnikarja in njegovih sodelavcev, ter zaradi neposredne nevarnosti, da bo celostna ohranitev in predstavitev kulturnih vrednot objekta okrnjena, se enota kulturne dediščine Ljubljana – Cankarjev dom (EŠD 29572) začasno razglasi za kulturni spomenik državnega pomena.
(2) Začasna razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena velja do uveljavitve akta o stalni razglasitvi za kulturni spomenik, vendar najdlje 12 mesecev.
(3) Veljavnost začasne razglasitve se lahko podaljša v skladu z drugim odstavkom 21. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 30/11 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– Cankarjev dom, zgrajen v letih 1978–1984, je avtorsko unikatno delo po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja in s sodelovanjem njegovih sodelavcev ter pomočnikov,
– Cankarjev dom je zaključni objekt in eden ključnih delov urbanistične ureditve sedanjega Trga republike (prej Trg revolucije),
– Cankarjev dom je izjemna namenska arhitektura z določeno funkcijo, z namensko in simbolno tlorisno zasnovo ter poudarjenimi avtorskimi detajli,
– Cankarjev dom ima izjemen pomen kot ena osrednjih kulturnih institucij in kot prostor, v katerem so se odvijali za Slovenijo pomembni zgodovinski dogodki.
(2) Varovane sestavine spomenika so: stavba v celoti, s tlorisno shemo, betonsko konstrukcijo, fasadnim plaščem iz belega kamna, z obema glavnima vhodoma s Prešernove ceste in s ploščadi Trga republike, z določeno namembnostjo osnovnih javnih prostorov, to je vseh avtorsko oblikovanih dvoran s preddverji; lupina likovne galerije, sprejemna dvorana, povezovalna dvorana I. preddverja v kleti, garderobe za obiskovalce in stopnišča ter vsi ovrednoteni detajli, vključno z avtorsko zasnovano in evidentirano notranjo opremo ter stavbnim pohištvom.

(1) Spomenik obsega naslednje nepremičnine: stavbo št. 3, k. o. 1721 – Gradišče I, in parcele št. 30/2, 36/1, 36/26, vse k. o. 1721 – Gradišče I.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 7. julija 2011; izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih sestavin spomenika iz 2. člena tega odloka,
– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih delov v skladu z varovanimi vrednotami spomenika in njegovimi osnovnimi namembnostmi,
– redno vzdrževanje celote in ovrednotenih sestavin spomenika, strokovno vzdrževanje in obnavljanje neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove spomenika,
– podrejanje vseh posegov v spomenik in njegovih delov ohranjanju varovanih sestavin spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,
– v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti strokovno prenovo in povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,
– zagotavljanje neoviranega dostopa javnosti za kulturne in kongresne namembnosti,
– prepoved poseganja v zasnovo odprtega prostora na celotnem obodu, ki ga sestavljajo različni tlaki in avtorsko zasnovane zelene površine,
– pri tehničnem posodabljanju objekta in izvajanju dostopa gibalno oviranim v dvorane je treba varovane sestavine spomenika ohranjati v največji možni meri,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta, če je poseg v spomenik kompleksen.

Za vsak poseg v spomenik, razen če zakon določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije mora najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka Ministrstvu za kulturo predložiti predlog in opraviti druga dejanja, potrebna za trajno razglasitev območja Trga republike v skladu z 12. členom zakona, ter predlagati ustrezne rešitve in ukrepe varstva oziroma prostorske izvedbene pogoje, ki bodo del smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov.

Izvajanje tega odloka nadzoruje inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.