Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 – odl. US) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Grosuplje na 7. redni seji dne 16. 11. 2011 sprejel

Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostnoarhitekturne vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostnoarhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
EŠD 2137 Blečji vrh – Cerkev sv. Benedikta.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Benedikta stoji na severnem robu vasi. Cerkev sestavljena iz pravokotne ravno stropane ladje in skoraj kvadratnega križno grebenasto obokanega prezbiterija je zgodnjegotska arhitektura, nastala konec 13. stoletja z naslonom na romansko tradicijo. Sredi 18. stoletja je bil k zahodni ladijski steni prizidan zvonik, zakristija je bila k severni steni prezbiterija prizidana v začetku 19. stoletja. Na južni ladijski steni je pod ometi ohranjena poslikava, verjetno sv. Krištof.
Veliki oltar posvečen sv. Benediktu je iz leta 1808. Južni stranski oltar iz druge polovice 18. stoletja, posvečen sv. Filipu in Jakobu, ima v niši oljno sliko delo Franca Antona Nierenbergerja. Severni stranski oltar, pendant južnemu, ima v niši sliko sv. Janeza in Pavla, ki je delo istega avtorja.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Blečji vrh, na parceli št. *1. Vplivno območje spomenika obsega nepozidane, pretežno z gozdom zaraščene površine severno od cerkve. Vplivno območje obsega parcele št. 2/1, 2/4 in 3, vse k.o. Blečji vrh. Cerkev z vplivnim območjem stoji v območju arheološke dediščine EŠD 9344 Blečji vrh – Arheološko območje.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje,
– ohranjanje namembnosti spomenika, skladno s prvotno namembnostjo,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranita njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora,
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana,
– prepoved vseh posegov v zemeljske plasti vplivnega območja, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS.

Lastnik in/ali upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.

Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, OE Ljubljana

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah navedenih v 3. členu tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.