Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 – odl. US) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Grosuplje na 7. redni seji dne 16. 11. 2011 sprejel

Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
EŠD 2462 Vino – Cerkev sv. Štefana.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Štefana stoji na jugozahodnem delu območja naselja Vino ob glavni cestni povezavi med naseljema Smrjene in Udje. Cerkev, sestavljena iz pravokotne ladje in kratkega, tristrano zaključenega prezbiterija z ozkimi šilasto zaključenimi okenskimi odprtinami v treh stranicah in križno rebrastim obokom je gotska arhitektura, nastala morda že v 14. stoletju. Sredi 18. stoletja je bila preoblikovana cerkvena ladja, k zahodni steni ladje je bil prizidan zvonik, k severni steni baročna kapela. V 19. stoletju je bila ob severno steno prezbiterija prizidana zakristija. Veliki oltar posvečen sv. Štefanu je datiran z letnico 1715 na hrbtni strani. Južni stranski oltar posvečen sv. Simonu in Judi je delo iz srede 17. stoletja, oljna slika s svetnikoma pred krajino je iz začetka 18. stoletja. Oltar v kapeli posvečen sv. Antonu Padovanskemu je pendant južnega stranskega oltarja, kipa angelov na krilih sta iz konca 18. stoletja.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Vino, na parceli št. *24. Vplivno območje spomenika obsega travnike s posameznimi drevesi na severni in južni strani cerkve. Območju pripada tudi objekt mežnarije z gospodarskim poslopjem.
Vplivno območje obsega parcele št. 485/1, 531, 527, 25/1 in 25/2, vse k.o. Vino.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje,
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora,
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana,
– redno vzdrževanje že prenovljenega objekta mežnarije, dopustna sprememba naklona strešine,
– ohranjanje obstoječe funkcije, gabaritov, oblikovanja in materialov gospodarskega poslopja.

Lastnik in/ali upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.

Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, OE Ljubljana.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah navedenih v 3. členu tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.