Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 – odl. US) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Grosuplje na 7. redni seji dne 16. 11. 2011 sprejel

Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno – arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
EŠD 2534 Šmarje - Sap – Cerkev sv. Križa.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Križa stoji na zahodnem, najvišjem delu naselja Šmarje - Sap. Cerkev je romanska arhitektura, katere najstarejše jedro predstavlja ladja, prekrita z ostanki ambiciozneje zasnovane poslikave na severni fasadi. Starejša poslikava sodi v skupino t.i. goriških slikarskih delavnic iz konca 14. in začetka 15. stoletja. Mlajša poslikava s kompozicijo Kristusovega križa z mučilnimi orodji in sv. Krištofa z bajeslovnimi vodnimi bitji je iz zgodnjega 16. stoletja. Zvonik in prezbiterij, ki je nadomestil romansko apsido, sta iz časa baročnih preureditev. Zakristija, prizidana ob južno steno prezbiterija, je iz 19. stoletja. Na zunanjščini in v notranjosti cerkve so vzidane rimske spolije. Glavni oltar posvečen sv. Križu oziroma sv. Heleni je iz leta 1891, stranski oltar s svetnikom brez atributov je prav tako iz 19. stoletja.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Mali vrh, na parceli št. 877/2. Vplivno območje spomenika obsega travnike južno in vzhodno od cerkve. Vplivno območje obsega parcele št. 881, 891 in 892, vse k.o. Mali vrh. Cerkev stoji v območju arheološke dediščine EŠD 11900 Šmarje - Sap – Arheološko najdišče Razdrto.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje,
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora,
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana.
Za arheološko najdišče v območju spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje arheoloških vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,
– podrejanje vsake rabe in posegov v območje ter okoliški prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in posameznih elementov te enote,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje novih objektov z nadzemno in podzemno infrastrukturo trajnega ali začasnega značaja, ter nosilcev reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod.

Lastnik in/ali upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.

Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, OE Ljubljana.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 3. členu tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.