Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 96/2011 z dne 28. 11. 2011

4140. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Polzela, stran 12700.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10), Sklepa ministra, pristojnega za urejanje prostora, o ugotovitvi usklajenosti predloga Občinskega prostorskega načrta Občine Polzela št. 35012-103/2007/93 z dne 12. septembra 2011, 7. člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 90/07) in Sklepa o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 64/07) je Občinski svet Občine Polzela na 8. redni seji dne 20. oktobra 2011 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Polzela

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejeme strateški in izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta Občine Polzela (v nadaljevanju strateški in izvedbeni del OPN Polzela), ki določa strategijo prostorskega razvoja Občine Polzela in prostorske izvedbene pogoje za urejanje prostora.

2. člen

(območje OPN Polzela)

OPN Polzela velja na celotnem območju Občine Polzela.

3. člen

(sestavni deli OPN Polzela)

(1) OPN Polzela vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Tekstualni del OPN je odlok, ki je razdeljen na štiri glavna poglavja:
– uvodne določbe,
– strateški del,
– izvedbeni del,
– končne določbe.
(3) Grafični del je ločen na dva dela:
– grafični prikazi strateškega dela,
– grafični prikazi izvedbenega dela.
(4) Priloge vsebujejo:
– Obvezna priloga 1 – Izvleček iz hierarhično višjega akta
– Obvezna priloga 2 – Stanje prostora, tekstualni del
– Obvezna priloga 2 – Stanje prostora, grafični del
– Obvezne priloge 3 – Splošne strokovne podlage za celoten OPN z urbanističnim načrtom Polzela in smernicami nosilcev urejanja prostora
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev s prilogami
– Druge strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN.
(5) OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

4. člen

(oblika OPN)

(1) Oblikovno je OPN razdeljen v več map, ki so razdeljene na formalni del (pravna osnova za izvajanje OPN) in neformalni del (strokovne podlage za izvajanje OPN).
(2) Formalni del je zložen v tri samostojne mape:
– Mapa OPN 1: Odlok OPN
– Mapa OPN 2: Grafični prikazi strateškega dela
– Mapa OPN 3: Grafični prikazi izvedbenega dela.
(3) Obvezne priloge so zložene v samostojnih mapah:
– Mapa OPN priloge 1: Obvezne priloge 1 – Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Mapa OPN priloge 2: Obvezne priloge 2 – Stanje prostora / tekstualni del
– Mapa OPN priloge 2: Obvezne priloge 2 – Stanje prostora / grafični del
– Mapa OPN priloge 3: Obvezne priloge 3 – Splošne strokovne podlage za celoten OPN Polzela, vključno z urbanističnim načrtom Polzele in smernicami nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev OPN Polzela.
(4) Neformalni del je zložen v tri samostojne mape:
– Mapa OPN SP 1: Elaborat pobud
– Mapa OPN SP 2: Dopolnitev strokovnih podlag za poselitev
– Mapa OPN SP 3: Urbanistična delavnica Polzela 2008.

5. člen

(uporabljeni izrazi)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen (po abecedi):
1. Dopolnilna gradnja je gradnja novih objektov v vrzelih med obstoječimi objekti v naselju (tudi dozidava, nadzidava in nadomestna gradnja).
2. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
3. Funkcionalno območje kmetije je območje, ki vključuje vse strnjeno postavljene stanovanjske in gospodarske objekte kmetije, dvorišče, ki ga ti objekti tvorijo, utilitarni vrt v neposredni bližini in vse tiste površine v neposredni bližini, ki so nujne za funkcioniranje objektov (dovozi, parkirne površine ipd.) ne glede na to, ali so plansko opredeljena kot stavbna ali nestavbna zemljišča.
4. Gospodarska javna infrastruktura so infrastrukturna omrežja, sestavljena iz objektov, vodov in naprav, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb in splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je sestavljena iz prometne infrastrukture, energetske infrastrukture, okoljske infrastrukture, vodne infrastrukture, infrastrukture za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja ter elektronskih komunikacij.
5. Gradbena parcela je zemljišče, namenjeno gradnji.
6. Kmetiji pripadajoča zemljišča so vsa zemljišča, ki so v lasti enega kmečkega gospodarstva, ne glede na to, ali so strnjena ali razdrobljena.
7. Komunalna infrastruktura so objekti, vodi in naprave komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.
8. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje peš poti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
9. Morfologija prostora je značilna obstoječa oblikovanost naravnega prostora in razmerja med posameznimi rabami.
10. Morfologija poselitve je značilna obstoječa oblikovanost in struktura poseljenega prostora in razmerja med posameznimi objekti.
11. Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta oziroma z zamikom, pri katerem je vsaj 50 % tlorisa na mestu tlorisa odstranjenega objekta, zgradi nov objekt enakih ali manjših dimenzij; to pomeni, da je na območju, ki je že pozidano, dovoljeno rušenje obstoječega objekta in postavitev novega objekta. Načeloma je možna vedno, kadar ni izrecno prepovedana.
12. Naselje po RPE je naselje, kot je opredeljeno v registru prostorskih enot.
13. Območje naselja po ZPNačrt (ON) je območje naselja, kot ga definira ZPNačrt; ON je okrajšava.
14. Okolica nameravane gradnje pomeni tisto okolico, na katero lahko načrtovana gradnja vpliva in okolico, ki na gradnjo vpliva ne glede ena vrsto vpliva (vizualno, okoljsko, prostorsko, pravno …).
15. Oblikovno ustrezni/primerni pomeni, da so skladni z načeli estetskega oblikovanja in značilnostmi naravnega prostora ter tradicionalne in nove kvalitetne obstoječe gradnje.
16. Območje kmetije je celotno zemljišče enega kmečkega gospodarstva – vsi objekti, funkcionalno zemljišče in vsa ostala pripadajoča zemljišča ne glede na to, ali so strnjena ali razdrobljena.
17. Poselitveno območje je večje ali manjše območje obstoječe poselitve (zaselek, samotna kmetija, razloženo naselje …) in območij načrtovane poselitve, ki ni nujno definirano kot naselje, skladno z ZPNačrt in je lahko samo bivalno brez drugih dejavnosti, ki po ZPNačrtu definirajo naselje (tudi druge poselitvene oblike).
18. Pomožni objekti stanovanjskih objektov so vsi tisti enostavni in/ali nezahtevni objekti za lastne potrebe, ki niso namenjeni nujnim infrastrukturnim ureditvam in katerih vsebino je možno urejati tudi znotraj stanovanjskih objektov, kot so npr. garaže, vrtne ute, lope za orodje, senčnice, bazeni ipd.
19. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov (kot npr. geomehanskih težav, lastniških razmer ipd.) in omejitev (kot npr. varovalnih režimov, geomehanskih omejitev ipd.) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
20. Prilagajanje obstoječim objektom v okolici pomeni, da je potrebno novogradnjo novega objekta ali prenovo obstoječega objekta prilagajati okoliškim objektom.
21. Samosaniran kamnolom je območje opuščenega kamnoloma, ki se je zarasel.
22. Soliter je samostojno rastoče drevo z lepim, glede na vrsto pravilno oblikovanim habitusom.
23. Sonaravno urejanje prostora je urejanje prostora ob upoštevanju ekoloških zakonitosti naravnih procesov, (krajinski, hidrološki, geološki in drugi vidiki) in s tem zagotavljanje trajnostnega razvoja.
24. Sonaravno kmetovanje je neintenzivno kmetijstvo, ki se po načinu kmetovanja, vrsti posevkov in načinu celotnega gospodarjenja podreja naravnim zakonitostim (je okolju prijazno) in prostoru.
25. Stavbno zemljišče kmetije so plansko opredeljena stavbna zemljišča enega kmečkega gospodarstva.
26. Tipologija pozidave je vrsta pozidave.
27. Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003.
28. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je dopustno na podlagi določb tega odloka zgraditi enega ali več samostojnih objektov.
29. Zemljišče, namenjeno gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu, in je enako gradbeni parceli, opredeljeni v veljavnih prostorskih aktih.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomeni niso izrecno določeni v tem odloku oziroma imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih (na dan uveljavitve tega odloka), imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. V primeru spremembe teh predpisov je potrebno preveriti njihovo skladnost in z odlokom neusklajenosti uskladiti.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. STRATEŠKI DEL OPN POLZELA

II./1. SPLOŠNE DOLOČBE STRATEŠKEGA DELA OPN POLZELA

6. člen

(vsebina strateškega dela OPN Polzela)

(1) Strateški del OPN Polzela vsebuje:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– opredelitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– opredelitev okvirnih območij razpršene poselitve,
– usmeritve za prostorski razvoj občine, ki vsebujejo: usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč ter usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev ter
– grafične prikaze strateškega dela.
(2) Grafični prikazi strateškega dela so v samostojni mapi in vsebujejo:

+------------+-----------------------------------+--------------+
|     Št.    |Tema                               |    Merilo    |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    1-01    |Zasnova prostorskega razvoja       |       1:50000|
|            |občine                             |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    2-01    |Zasnova gospodarske javne          |       1:50000|
|            |infrastrukture lokalnega pomena in |              |
|            |grajenega javnega dobra (01)       |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    2-02    |Zasnova gospodarske javne          |       1:50000|
|            |infrastrukture lokalnega pomena in |              |
|            |grajenega javnega dobra (02)       |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    2-03    |Zasnova gospodarske javne          |       1:50000|
|            |infrastrukture lokalnega pomena in |              |
|            |grajenega javnega dobra (03)       |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    2-04    |Zasnova gospodarske javne          |       1:50000|
|            |infrastrukture lokalnega pomena in |              |
|            |grajenega javnega dobra (04)       |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    3-01    |Zasnova okvirnih območij naselij,  |       1:50000|
|            |vključno z območji razpršene       |              |
|            |gradnje, ki so z njimi prostorsko  |              |
|            |povezana, in okvirnih območij      |              |
|            |razpršene poselitve                |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    4-01    |Usmeritve za razvoj poselitve in   |       1:50000|
|            |celovite prenove (01)              |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    4-02    |Usmeritve za razvoj poselitve in   |       1:50000|
|            |celovite prenove (02)              |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    4-03    |Usmeritve za razvoj poselitve in   |       1:50000|
|            |celovite prenove (03)              |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    4-04    |Usmeritve za razvoj poselitve in   |       1:50000|
|            |celovite prenove (04)              |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    5-01    |Usmeritve za razvoj v krajini (01) |       1:50000|
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    5-02    |Usmeritve za razvoj v krajini (02) |       1:50000|
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    5-03    |Usmeritve za razvoj v krajini (03) |       1:50000|
+------------+-----------------------------------+--------------+
|    6-01    |Usmeritve za določitev namenske    |       1:50000|
|            |rabe zemljišč                      |              |
+------------+-----------------------------------+--------------+

II./2. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II./2.01 OSNOVNE UGOTOVITVE, KI IZHAJAJO IZ ANALIZ STANJA, ZNAČILNOSTI IN TEŽENJ TER MOŽNOSTI PROSTORSKEGA RAZVOJA

7. člen

(podrobnejše usmeritve in priporočila za načrtovanje)

(1) Poselitev naj se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih (zunaj območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma potencialnih posebnih varstvenih območij). Kljub v prostoru izraženem trendu je potrebno združevanje ali zlivanja naselij omejevati in nadzorovati. Posebno pomembno je ohranjanje obstoječe morfologije in velikosti naselij Orova vas, Ločica ob Savinji, Selna njiva ter s tem identitete teh naselij in širšega prostora.
(2) Znotraj obstoječih naselij je nujno prestrukturiranje predvsem tistih predelov, ki ne opravljajo več svoje funkcije zato, ker so ali degradirani, zastareli, neustrezni ali pa zgolj le neaktualni. V takih območjih je potrebna premišljena celovita prenova, skladna z razvojno usmeritvijo naselja kot celote in širšega okolja. Posebno pomembno je prestrukturiranje poslovnih, industrijskih in obrtnih območij znotraj naselij.
(3) Pri urejanju obstoječih in pri načrtovanju ali gradnji novih gospodarskih con naj se še posebno teži k zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost oziroma naj se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati prehodnost). Na območju je posebno pomembno prestrukturiranje poslovnih, industrijskih in obrtnih območij znotraj naselij. Potrebno je proučiti njihove potenciale in preveriti interese v prostoru ter jih skladno s tem preoblikovati kot poslovne cone ali pa spremeniti njihovo namembnost. Razvoj že načrtovanih poslovnih območij (Poligon) je smiseln, saj lahko na ta način lokalna skupnost razvoj tovrstnih dejavnosti usmerja v zato urejena območja ter jih hkrati tudi okoljsko in prostorsko nadzira.
(4) Glede na to, da je območje zelo prepleteno s številnimi infrastrukturnimi vodi, predvsem energetskimi in prometnimi, je nujno vse nove tovrstne posege zelo prilagajati prostoru. Zato naj se vso novo gospodarsko javno infrastrukturo načrtuje ob obstoječih gospodarskih conah in v obstoječih infrastrukturnih koridorjih ter zunaj okoljsko in prostorsko občutljivih območij (zunaj območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij). Podzemni in nadzemni daljinski vodi s pripadajočimi objekti naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem in nastajanju novi koridorjev. Večje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. večje energetske objekte, večje industrijske objekte itd.) je smiselno umeščati v načrtovane poslovne cone.
(5) Z načrtovanjem naj se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje kvalitetnih in za območje značilnih krajinskih struktur, ki so po eni strani pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, hkrati pa so tudi pomembna identiteta kulturne krajine Spodnje Savinjske doline.
(6) Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska dejavnost, ki se mora ohraniti, vendar se mora bistveno bolj kot sedaj prilagajati značilnostim prostora. V osrednjem ravninskem delu se ohranja intenzivno kmetijstvo, vendar se postopno preoblikuje tako, da bo imelo manj negativnih vplivov na okolje (postane okolju bolj prijazno). Intenzivno kmetijstvo naj se umakne iz obvodnega prostora Savinje in Ložnice s pritoki (spodbujanje razvoja manj intenzivnega kmetijstva, prilagojenega prostorskim omejitvam in zahtevam po ohranjanju kvalitetnega okolja in širitev obvodnega prostora – življenjski prostor vodotoka).
(7) Na večjih kmetijskih površinah, predvsem v ravninskem delu, naj se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo obmejki, živice, nižinski gozd ali vsaj njegovi otoki ... V severnem gričevnatem delu občine je nujno spodbujanje sonaravnega, naravi prijaznega kmetijstva: razvoj tistih oblik kmetijstva (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava), ki so prostoru prilagojene, saj zagotavljajo varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti in so zato tudi perspektivne. V povezavi s tem je zelo pomembno spodbujanje sodelovanja med posameznimi pridelovalci (npr. oblikovanje skupne blagovne znamke) ter povezovanje kmetijstva z drugimi dejavnostmi (turizem, naravna in kulturna dediščina). Vzpodbuja naj se raba zaraščajočih se kmetijskih površin tako, da ta zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih.
(8) V ravninskem delu je gozd zelo pomembna prostorska prvina, saj ga je zelo malo in je zato še toliko pomembnejši za ohranjanje biotskega ravnovesja in s tem zagotavljanja trajnostnega razvoja. Posegi v prostor naj bodo zasnovani tako, da v čim večji meri – tam kjer je to mogoče in smiselno, vzpodbujajo nastajanje novih predelov nižinskega gozda. Obstoječe ostanke, otoke nižinskega gozda pa je nujno ohranjati. Območja načrtovanih poslovnih con naj bodo zasnova tako, da bo čim večji delež površin ozelenjen, zasnove teh ozelenitev pa naj upoštevajo značilnosti ravninskega prostora (nižinski gozd, obvodne zasaditve, obmejki ipd.). Zasnova rabe prostora naj bo taka, da ohranja gozd kot sklenjeno površino ali pa to strnjenost ponovno vzpostavlja (ohranjanje stabilnosti gozdnih ekosistemov). Posebno pozorno je potrebno načrtovati linijske posege v prostor, saj je gozd zaradi teh posegov najbolj ranljiv. V obvodnem prostoru naj se vzpostavljajo gozdne površine. Gozdarstvo kot gospodarska dejavnost se bo poudarjeno razvijalo predvsem v severnem hribovitem območju.
(9) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih, tudi zadrževalnikov, naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, naj se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Poplave in zadrževalniki so dejstvo, ki ga je potrebno oblikovno nadgraditi in vsebinsko izrabiti v prid trajnostnega razvoja in višje kvalitete bivanja. Zmanjševanje intenzivnosti kmetijstva, spodbujanje sonaravnih oblik kmetijstva, raznolikost kultur, povečevanje deleža nižinskega gozda, predvsem pa umikanje intenzivnega kmetijstva in poselitve z območja življenjskega prostora vodotokov ter zaraščanje teh površin povečujejo samočistilno sposobnost voda in s tem zmanjšujejo negativne vplive drugih dejavnosti (poselitve, prometa, kmetijstva, obrti, industrije). Nove dejavnosti je potrebno (prostorsko in tehnološko) načrtovati tako, da bodo čim manj onesnaževale vode, hkrati pa je z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami nujno zmanjševati onesnaževanje obstoječih dejavnosti.
(10) Odkopavanje mineralne surovine v kamnolomih je poseg v prostor, ki je viden od daleč in ga je v kratkem času težko zadovoljivo sanirati. Zato morajo vsi obstoječi kamnolomi imeti izdelane sanacijske načrte in tehnologijo odkopavanja prilagojeno in podrejeno načrtovani sanaciji. Pomembno pa je, da se načrtovane ureditve tudi sproti izvajajo. Upravljavci kamnolomov morajo zaradi posrednih vplivov kamnoloma (npr. obremenjevanje cest) nujno nenehno sodelovati s krajani in ves čas skrbeti, da se negativni vplivi sproti zmanjšujejo.
(11) Kulturna dediščina je lahko povezovalka prostočasnih dejavnosti ter skupaj z naravno dediščino tudi nosilka razvoja turizma. Ustrezna oblika turizma, prostorsko in okoljsko ustrezen izbor dejavnosti, ki se vanj povezujejo (rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, konjereja …), fizična in vsebinska prenova objektov kulturne dediščine z novimi dejavnostmi (turizem, oddih, prosti čas), povezovanje turizma z obstoječimi dejavnostmi v prostoru (sonaravno kmetijstvo, dediščina) pomeni tak razvoj turizma (oddiha), ki je v obliki in načinu podrejen zahtevam in omejitvam okolja in prostora, vendar je kljub temu ali pa prav zato lahko tudi gospodarsko zanimiva in s tem perspektivna gospodarska panoga, ki bo zagotavljala trajnostni razvoj prostora (zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti). Zanimive vsebine lahko objekte kulturne dediščine (pretežno graščine na severu in cerkve na jugu) med seboj povežejo, primerne dejavnosti lahko privabijo sredstva za obnovo in ohranitev dediščine, dediščina pa pridobi smiselno vsebino. Z zaledjem krajinskega parka Ponikovski kras in naravne vrednote Ložnica, ob navezavi na kvaliteten prostor ob Savinji ter v povezavi s sonaravnim kmetijstvom širšega območja Andraža in Dobriča, je zaokrožena celovitost ponudbe tega prostora.
(12) Na območju občine niso prisotne pomembnejše kulturne dejavnosti državnega pomena, vendar pa je ljubiteljska kulturna dejavnost močna (v občini je registrirano večje število društev, ki se ukvarjajo z različnimi kulturnimi dejavnostmi). Kulturna dejavnost je pomemben element kakovosti bivalnega okolja, saj predstavlja potencial družbenega in gospodarskega razvoja občine. Zato je potrebno zagotavljati tudi prostorske pogoje za njen razvoj. Zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture pomeni zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete. S prostorskim razvojem se zagotavlja tudi optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture (konkretni/operativni cilji na lokalni ravni, ki izhajajo iz evidentiranih potreb in pobud lokalne ravni).

II./2.02 RAZVOJNE POTREBE V OBČINI TER RAZVOJNE POTREBE DRŽAVE IN REGIJE

8. člen

(razvojne potrebe občine)

Razvojne potrebe občine, izražene s tem OPN, so:
– širitev poselitvenih območij,
– razvoj turističnih dejavnosti in
– razvoj gospodarske javne infrastrukture (ureditev prometne in okoljske infrastrukture).

9. člen

(razvojne potrebe države)

Razvojne potrebe države so usmerjenje v zagotavljanje delovanja državnega infrastrukturnega omrežja:
– Ohranjanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega daljnovodnega omrežja, ki povezuje vir električne energije, Termoelektrarno Šoštanj, z razdelilno postajo v Podlogu in napaja celotno Slovenijo z električno energijo. Preko ozemlja Občine Polzela potekajo obstoječi in načrtovani daljnovodi v obstoječih koridorjih.
– Ohranjanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega plinovodnega omrežja.
– Vzdrževanje in širitev avtocestne povezave Ljubljana–Maribor.
– Zasnova tretje razvojne osi.
– Uresničitev zasnovanih državnih kolesarskih poti.
– Ohranjanje železniške povezave, njena posodobitev in možnosti navezave proti Dravogradu.

10. člen

(razvojne potrebe regije)

Razvojne potrebe regije so usmerjenje v zagotavljanje delovanja infrastrukturnega omrežja na ravni regije in razvoja tistih dejavnosti, ki so za regijo pomembne:
– Zasnova tretje razvojne osi.
– Posodobitev regionalnih cestnih povezav (avtocesta–Polzela–Velenje) vključno s posodobitvijo železniških prehodov.
– Skupno urejanje ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki.
– Varovanje pred poplavami.
– Usklajen razvoj poselitve in spremljajočih dejavnosti.
– Kmetijska dejavnost Spodnje Savinjske doline.

II./2.03 MEDSEBOJNI VPLIVI IN POVEZAVE Z OBMOČJI SOSEDNJIH OBČIN

11. člen

(1) Občine so kljub temu, da so samostojne, odvisne od svoje neposredne in daljne okolice in s svojim razvojnimi cilji vplivajo druga na drugo. Hkrati pa so z vidika prostora umetne tvorbe, saj njihove meje ločujejo sicer povezane elemente. Zato izpostavljamo samo tiste vplive in povezave, ki so najpomembnejši in hkrati niso posebej opredeljeni v predhodnem poglavju.
(2) Poselitev južnega dela Polzele je del prostorsko obsežne urbanizacije Spodnje Savinjske doline, ki se skoraj neprekinjeno razteza od Celja pa vse do Polzele in Pariželj. Celovito urejanje teh območij (ohranjanje, vzdrževanje, širjenje, zmanjševanje …) presega okvirje ene občine. Samo skupno delovanje občin pri nadaljnjem razvoju teh območij bo zagotavljalo prostoru prijazen trajnostni razvoj.
(3) Poselitev severnega dela Polzele je območje zalednih naselij obeh sosednjih občin, Velenja in Šoštanja, saj dnevne migracije potekajo v obe smeri, infrastrukturno pa se območje prav tako napaja z obeh strani (komunalno opremljanje severnega dela je v upravi Komunalnega podjetja Velenje, upravno pa se prostor navezuje na Polzelo …).
(4) Regionalna cesta Velenje–Polzela je pomembna regionalna cestna povezava, hkrati pa je tudi lokalno zelo pomembna. Ker je v zelo slabem stanju, bo potrebna njena celovita rekonstrukcija, ne glede na načrtovanje tretje razvojne osi.
(5) Spodnjo Savinjsko dolino obroblja gričevje, na vznožju katerega se pojavljajo številni objekti kulturne dediščine (pretežno graščine na severu in cerkve na jugu). Skladno s predlogom planerske delavnice bi bilo možno izrabiti velik turistični potencial, ki ga ponuja niz gradov na gričevnatem obrobju doline, skupaj z ostalo kulturno dediščino območja ter naravnimi vrednotami in drugimi kvalitetami zalednega prostora. Na območju Občine Polzela se v ta niz lahko vključujejo graščine Novi Klošter, Šenek in Komenda.
(6) V severnem delu občine, na njenem vzhodnem in zahodnem delu, je območje številnih pohodniških in planinskih poti, ki seveda presegajo okvirje občine in segajo preko njenih meja.
(7) Načrtovane državne kolesarske poti so posegi, ki so pomembni tudi za sosednje občine. Pomembna regijska povezava je izvedba že načrtovane kolesarske/rekreacijske poti ob Savinji kot dela regijske kolesarske/turistične/rekreacijske poti.
(8) Urejanje vodotokov in obvodnega prostora se ureja skupaj s sosednjimi občinami, saj njihovo urejanje in njihov vpliv presegata občinske meje.

II./2.04 CILJI SKLADNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

12. člen

(cilji)

(1) Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so opredeljeni na podlagi ugotovljenega stanja in ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja.
(2) Dosežen intenzivni razvoj želi Občina Polzela ohranjati tudi v bodoče, hkrati pa želi tudi povečevati njegovo kvaliteto.
(3) Pri načrtovanju vseh posegov v prostor, ki imajo za posledico dejanske ali potencialne spremembe življenjskega okolja, je potrebno pred samimi posegi vsestransko ovrednotili vplive na okolje. Ti posegi so krčenje gozdov, uničevanje plodne zemlje, komasacije, agro- in hidromelioracije, regulacije, gradnja zadrževalnikov in drugih vodnih akumulacij, eksploatacija mineralnih in drugih surovin, urbanizacija, poseganje na področje naravnih in kulturnih rezervatov in spomenikov ter uvajanje in ohranjanje vseh tehnologij, ki onesnažujejo oziroma zastrupljajo okolje itd.
(4) Vse posege v prostor je pomembno usmerjati po načelih varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri usmerjanju nadaljnje rasti naselij je potrebno poleg potreb po absolutnem varovanju najboljših kmetijskih zemljišč upoštevati tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime ter naravno in kulturno dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov ter obrambnostrateške prostorske omejitve. Dobrine, ki jih je potrebno varovati, obsegajo obsežne površine občine.
(5) Spodnja Savinjska dolina je geografsko zaključena celota, zato delitev na posamezne občine ne sme ovirati skupnega razvoja. Pri urejanju prostora je povezovanje med občinami nujno, skupen razvoj dejavnosti lahko ima za vse udeleženke številne pozitivne posledice.
(6) Globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru, ki so opredeljeni kot prioritete:
– vzpostavljanje racionalne poselitve celotnega prostora, s smotrnim razmeščanjem dejavnosti in skladen razvoj vseh območij,
– skladna namenska raba prostora ter
– izboljšanje in varovanje okolja.
(7) Ohranjati in poudariti se morajo tudi že v preteklosti zastavljeni konkretnejši cilji prostorskega razvoja:
– varčna in smotrna raba prostora, ohranjanje potencialov prostora za razvoj dejavnosti,
– varovanje količine in kakovosti naravnih virov,
– varovanje naravnih kakovosti prostora, ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,
– varovanje kulturnih kakovosti prostora,
– ohranjanje zdravega in varnega okolja,
– razvoj naselij s potenciali za intenzivnejši razvoj.
(8) Vsi posegi v prostor morajo biti zasnovani s ciljem zagotavljanja trajnostnega prostorskega razvoja. Spodbujati je potrebno gradnjo energetsko varčnih objektov in rabo obnovljivih virov energije.

II./3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II./3.01 PREDNOSTNA OBMOČJA ZA RAZVOJ POSELITVE IN RAZVOJ DEJAVNOSTI

13. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Kot prednostni območji poselitve sta opredeljeni dve območji – območje lokalnega središča Andraž nad Polzelo in Polzela s celotnim južnim območjem.
(2) Območje lokalnega središča Andraž nad Polzelo ima sicer omejene prostorske možnosti širitve, vendar ima obsežno zaledje, ki gravitira proti njemu in se z njim povezuje.
(3) Območje južnega dela Polzele se razteza od Polzele do Ločice ob Savinji in vključuje naselja Polzela ter Breg pri Polzeli in Ločico ob Savinji z novim naseljem Gmajna. Območje ima velike prostorske možnosti, vendar tudi številne omejitve (poplavnost, območje intenzivnega kmetijstva, območje Nature 2000, kulturna dediščina …), ki jih je pri podrobnem načrtovanju potrebno upoštevati. Razvoj mora biti zasnovan tako, da se dolgoročno, kljub vsebinskemu navezovanju, ohranja ločenost posameznih naselij. Polzela se razvija kot upravno središče občine (notranji razvoj), okrepita se Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji.
(4) Poleg prednostnih območij poselitve se ohranja poselitev znotraj obstoječih ureditvenih območjih in se usmerja k njihovemu zapolnjevanju.
(5) Ohranjajo in poudarjajo (vzdržujejo in prenavljajo) se območja pomembne naselbinske kulturne dediščine: stari del Polzele (vaško jedro, ki ima tudi status naselbinske dediščine,) oziroma širše območje Komende skupaj s Šenekom, stari del naselja Ločica ob Savinji, Orova vas, Selna njiva, Zgornji Podvin, del Spodnjega Podvina, območje Podsevčnik, Zgornje Založe ter posamezni zaselki (npr. območje ob Ložnici v Založah) in posamezne kmetije.
(6) Izhodišča celovitega prostorskega razvoja so grafično prikazana kot koncept celovitega prostorskega razvoja, ki orisuje osnovne razvojne poteze.

14. člen

(območja urbanističnega načrta)

Urbanistični načrt se izdela za Polzelo, urbano in upravno središče občine. Urbanistični načrt je obvezna strokovna podlaga pri izvedbi javnih natečajev ter pri izdelavi strokovnih podlag, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in projektne dokumentacije kot tudi za vse druge načine poseganja v prostor na območju, ki ga obravnava.

15. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti)

Razvoj kulturne dejavnosti se bo preko prostorskega razvoja zagotavljal v naseljih Polzela, Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo.

II./3.02 OMREŽJE NASELIJ Z VLOGO IN FUNKCIJO POSAMEZNIH NASELIJ

16. člen

(1) Pomembnejše lokalno središče je Polzela, ki opravlja naslednje funkcije:
– upravno središče občine (hierarhično najvišje),
– naselje mestnega značaja,
– urbano središče, za katerega se izdela urbanistični načrt,
– družbeni in storitveni center Občine Polzela pa tudi sosednje Občine Braslovče (Parižlje se s številnimi funkcijami navezujejo na Polzelo),
– kulturni center,
– nosilec razvoja,
– naselbinska dediščina (vaško jedro Polzele),
– bivanje (mestni in podeželski tip bivanja).
(2) Lokalno središče Andraž nad Polzelo:
– naselje vaškega značaja,
– obstoječe lokalno središče,
– družbeni center zaledja (šola),
– bivanje (spalno in vaško naselje),
– širše območje Sevčnika.
(3) Naselji s posameznimi elementi lokalnega središča sta Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji.
(4) Breg pri Polzeli:
– razvoj ali prestrukturiranje obstoječe poselitve,
– razvoj in prestrukturiranje proizvodnih dejavnosti,
– razvoj ali prestrukturiranje obstoječih centralnih dejavnosti,
– bivanje (mestni in podeželski tip bivanja).
(5) Ločica ob Savinji:
– oblikovanje novega lokalnega/poslovnega središča (prostorsko ločena širitev poslovnega centra Poligon),
– bivanje (spalno in vaško naselje),
– kulturna dediščina (vaško jedro).
(6) Druge oblike poselitve in njihove funkcije:
– ohranjanje »naselbinske« dediščine (Orova vas, Selna njiva),
– pretežno »spalna naselja« (Založe, Podvin in Dobrič z zaledjem, zaledje Andraža, zaledje Polzele),
– pomembnejše samotne kmetije ali skupine kmetij (območje Založ, Dobriča in Andraža, območje med Bregom in Ločico), manjši in večji zaselki.

II./3.03 TEMELJNE SMERI PROMETNEGA POVEZOVANJA NASELIJ V OBČINI IN REGIJI

17. člen

(1) Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja naselij v regiji je smer vzhod–zahod, ki poteka po avtocesti Ljubljana– Maribor oziroma po stari magistralni cesti Celje– Ljubljana. V fazi načrtovanja je tretja razvojna os, ki naj bi predstavljala tudi temeljno smer povezovanja regije in med regijami v smeri sever– jug.
(2) Druga temeljna povezava med naselji v regiji ali med sosednjimi občinami poteka po regionalni cesti/državni cesti R3-694. Od Polzele do Velenja (navezava na Šoštanj, Topolšico, Črno na Koroškem, Slovenj Gradec) poteka v smeri sever– jug, v delu od avtoceste (navezava na Ljubljano, Maribor, Celje, Žalec, Prebold, Šempeter) do Polzele pa v smeri vzhod– zahod in se nadaljuje v isti smeri po cesti Polzela–Parižlje (navezava na Braslovče, Mozirje, Vransko, Tabor, Ljubljano) oziroma Polzela–Šmartno ob Paki (navezava na Mozirje, Velenje) preko Podvina pri Polzeli.
(3) Lokalni cestni promet poteka krožno (Polzela, Podvin, Dobrič, Andraž, Založe, Polzela) z navezavo v smeri Šoštanj in Lokovica ali Podkraj pri Velenju in Velenje, Šmartno ob Paki, Šempeter.
(4) Preko območja poteka železnica Celje–Velenje, ki je v smeri poti Velenju »slepa«, v smeri proti Celju pa predstavlja povezavo z Ljubljano in Mariborom.

II./3.04 DRUGA ZA OBČINO POMEMBNA OBMOČJA

18. člen

(voda in obvodni prostor)

(1) Poudarja se pomen vode v prostoru kot del bivalnega (prijetnost bivanja, rekreacija) in naravnega (naravna dediščina, naravni vir) okolja:
– Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Zagotavljati se mora celovita obravnava povodij in porečij. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo ali jih povečajo. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranja tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Vprašanje vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča dejavnosti, ki ne potrebujejo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.
– Izrabi se rekreacijski potencial vodotokov (poti za pohodnike in planince, kolesarske poti, počivališča, razgledišča …), kjer je to smotrno in smiselno ter skladno z načeli trajnostnega urejanja prostora (kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine).
– Izrabi se energetski potencial vodotokov (možnosti gradnje malih hidroelektrarn ipd.), kjer je to smotrno in smiselno, vendar vedno skladno z načeli trajnostnega urejanja prostora. Male hidroelektrarne se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred zajezitvijo oziroma odvzemom vode in za njim.
– Vse ureditve ob Savinji in Strugi se načrtujejo tako, da se vzpostavlja čim večji vizualni stik naselja in reke (ohranjanje obstoječih zelenih površin, vzpostavljanje novih zelenih površin ob vodi, rahljanje strukture poselitve ob vodi ipd.).
– Območje ob Ložnici se vključi v sistem izobraževanja (ekološke, gozdne, geološke, hidrografske … učne poti).
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je treba upoštevati naslednje:
– Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
– Z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima oziroma se morajo zagotoviti izravnalni ukrepi.
– Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
– Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

19. člen

(promet)

Predvidena je celovita prenova prometne ureditve, ki vključuje:
– celovito rekonstrukcijo regionalne ceste Polzela–Velenje,
– gradnjo obvoznice okoli Polzele,
– celovito prenova prometa v naselju Polzela,
– gradnjo lokalne povezava Polzela–Gmajna Ločica,
– poudarjeno vključevanje železnice v potniški (sistem »bus – vlak«) in tovorni promet,
– celovito prenova železnice: elektrifikacija, izvennivojska križanja železnice in ceste, nova postajališča ipd.

20. člen

(mineralne surovine)

Nadaljuje se eksploatacija na območjih obstoječih kamnolomov, vendar se poveča nadzor nad njihovimi negativnimi vplivi in odpravljanjem njihovih posledic ter celovita (kontinuirani in končni) sanacija območij kamnolomov.

21. člen

(raba obnovljivih virov energije)

V smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja se poudarja in spodbuja raba obnovljivih virov energije na celotnem območju občine. Zaradi razvoja tehnologije in možnih novih načinov njihove izrabe je za njihovo umeščanje potrebno izdelati strokovne podlage in presojo vplivov na okolje ter pri tem upoštevati zahteve ministrstva za okolje in prostor ter okoljske in prostorske zakonodaje. Umeščanje infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe rabe obnovljivih virov energije je možno skladno z drugimi določili tega odloka in veljavne zakonodaje, ki se nanašajo na infrastrukturne objekte naprave; umeščanje objektov za rabo obnovljivih virov, ki imajo status stavbe, pa je možno samo znotraj območij ustrezne podrobnejše namenske rabe.

II./4. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

II./4.01 OBSTOJEČA OMREŽJA IN OBJEKTI DRŽAVNEGA IN REGIONALNEGA POMENA

22. člen

(prometna infrastruktura)

Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena prometne infrastrukture so:
– avtocesta, odsek Arja vas–Vransko,
– državna cesta R-694, odsek Ločica–Polzela–Velenje,
– glavna železniška proga 2. reda Celje–Velenje.

23. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena energetske infrastrukture na področju oskrbe z električno energijo so:
– daljnovod DV 1 x 110 kV Podlog–Mozirje,
– daljnovod DV 1 x 220 kV Beričevo–Podlog,
– daljnovod DV 1 x 400 kV Beričevo–Podlog,
– daljnovod DV 1 x 220 kV Šoštanj–Podlog,
– daljnovod DV 1 x 400 kV Šoštanj– Podlog,
– daljnovod DV 1 x 220 kV Podlog–Obersielch.
(2) Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena energetske infrastrukture na področju oskrbe s plinom so:
– plinovod M2, (MMRP Rogatec–RMRP Vodice), premer 400 mm, tlak 50,0 bar;
– plinovod P252, (MRP Polzela – široka potrošnja), premer 100 mm, tlak 4,0 bar;
– plinovod R25, (od M2 v km 53+079 – MRP Polzela), premer 100 mm, tlak 50,0 bar;
– plinovod R25B, (od R25 v km 0+002 – MRP Šempeter S.D.), premer 100 mm, tlak 50,0 bar.

24. člen

(komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

(1) Pomembnejše obstoječe omrežje in objekti državnega in regionalnega pomena na področju oskrbe z vodo:
– prenosni cevovod za pitno vodo/primarni vodovod.
(2) Pomembnejše obstoječe omrežje in objekti državnega in regionalnega pomena na področju oskrbe z vodo:
– prenosni cevovodi za odpadno vodo/glavni vod za odvajanje odpadnih vod.

II./4.02 NAČRTOVANA OMREŽJA IN OBJEKTI DRŽAVNEGA IN REGIONALNEGA POMENA

25. člen

(prometna infrastruktura)

Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena prometne infrastrukture so:
– avtocesta, odsek Arja vas– Vransko, načrtovana širitev za en vozni pas,
– državna cesta R-694, odsek Ločica–Polzela–Velenje, načrtovana obvoznica, predlagana rekonstrukcija,
– glavna železniška proga 2. reda Celje–Velenje, načrtovana elektrifikacija, gradnja postajališča in posodobitev obstoječih križanj s cestami.

26. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena energetske infrastrukture na področju oskrbe z električno energijo so:
– predviden daljnovod DV 2 x 400 kV Beričevo–Podlog,
– predviden daljnovod DV 2 x 400 kV Šoštanj–Podlog,
– predvidena predelava obstoječega DV 1 x 220 kV Beričevo–Podlog na napetostni nivo DV 2 x 400 kV Beričevo–Podlog,
– predvidena predelava obstoječega DV 1 x 220 kV Šoštanj–Podlog na napetostni nivo DV 2 x 400 kV Šoštanj–Podlog,
– predvidena predelava obstoječega DV 1 x 220 kV Obersielach–Podlog na napetostni nivo DV 2 x 400 kV Obersielach–Podlog.
(2) Preko ozemlja Občine Polzela potekajo številni visokonapetostni daljnovodi. Država načrtuje nove daljnovode, občina pa ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov ohranjajo obstoječi koridorji – da se ne širijo, pač pa da se želeni programi izvajajo znotraj obstoječe širine koridorjev (vendar so načrtovani vodi na grafiki kljub temu vrisani), zato je potrebno s tem povezana načela SPRS še posebej upoštevati:
– Pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila.
– Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
– Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev.
– Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
– Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
(3) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena energetske infrastrukture na področju oskrbe s plinom so:
– Vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M2 poteka načrtovani prenosni plinovod M2/1, tlak 70,0 bar, odsek Rogaška Slatina–Trojane, za katerega je izdelan državni prostorski načrt.

II./4.03 POMEMBNEJŠA OBSTOJEČA IN NAČRTOVANA OMREŽJA IN OBJEKTI LOKALNEGA POMENA S PODROČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE

27. člen

(obstoječa prometna infrastruktura)

Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena s področja prometne infrastrukture:
– državna cesta R-694, odsek Ločica–Polzela–Velenje,
– obstoječe omrežje lokalnih cest,
– železnica Celje–Velenje,
– obstoječe kolesarske poti (del omrežja kolesarki poti Spodnje Savinjske doline).

28. člen

(načrtovana prometna infrastruktura)

(1) Za območje Občine Polzela je bila izdelana prometna študija, v kateri je bila na osnovi štetja prometa izdelana podrobna zasnova cestnega prometa.
(2) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja prometne infrastrukture:
– državna cesta R-694, gradnja obvoznice na odseku Breg Polzela,
– državna cesta R-694, nujna rekonstrukcija na odseku Polzela Velenje, želena rekonstrukcija celotnega odseka odsek Ločica–Polzela–Velenje,
– nova lokalna cesta Polzela–Breg–Gmajna–Ločica (manjši odmik z veljavnim planom že načrtovane trase lokalne povezave Polzela–Gmajna–Ločica v južnem delu in navezava na avtocesto),
– nova navezovalna cesta ob razbremenilniku (prestavitev načrtovane cestne povezave ob razbremenilniku na njegovo južno stran),
– celovita (pre)ureditev prometa znotraj naselja Polzela (zasnova prometa, nove povezave, oprema cest s pločniki in kolesarskimi stezami, kjer je to mogoče),
– železnica Celje–Velenje, predvidena elektrifikacija proge št. 31,
– železnica Celje–Velenje, predvidena gradnja železniškega postajališča na Bregu pri Polzeli,
– železnica Celje–Velenje, križanja novih cestnih povezav in železnice se izvedejo v različnih nivojih, obstoječa križanja železnice in cest se posodobijo,
– državna glavna kolesarska pot Polzela Velenje,
– bencinski servis v Ločici.
(3) Na območju Občine Polzela se pojavljajo črne točke za dvoživke. Gre za opredelitev prednostnih odsekov cest, pomembnih za prehajanje dvoživk. V Občini Polzela je takšen prednostni odsek na državni cesti R-694 Polzela–Velenje, blizu sotočja Ložnice in Hotunjščice. Na tem območju se ob načrtovanju rekonstrukcije ceste načrtujejo prehodi in zaščitne ograje za neovirane prehode dvoživk preko cestišča.

II./4.04 POMEMBNEJŠA OBSTOJEČA IN NAČRTOVANA OMREŽJA IN OBJEKTI LOKALNEGA POMENA S PODROČJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ

29. člen

(obstoječa infrastruktura elektronskih komunikacij)

Pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja elektronskih komunikacij:
– obstoječe omrežje telekomunikacijskih zvez v južnem delu občine,
– telefonska centrala na Polzeli.

II./4.05 POMEMBNEJŠA OBSTOJEČA IN NAČRTOVANA OMREŽJA IN OBJEKTI LOKALNEGA POMENA S PODROČJA ENERGETIKE

30. člen

(obstoječa energetska infrastruktura)

Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena s področja energetike:
– obstoječe 20 kV omrežje,
– obstoječe transformatorske postaje 20 kV omrežja,
– obstoječe plinovodno omrežje lokalnega odjema.

31. člen

(načrtovana energetska infrastruktura)

Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja energetike:
– nadgradnja obstoječe 20 kV omrežje skladno z letnim planom Elektra Celje in po potrebi,
– nadgradnja obstoječih transformatorskih postaj 20 kV omrežja skladno z letnim planom Elektra Celje in po potrebi,
– širitev obstoječega plinovodnega omrežja lokalnega odjema,
– gradnja bencinskega servisa v Ločici ob Savinji pred priključevanjem na avtocesto.

II./4.06 POMEMBNEJŠA OBSTOJEČA IN NAČRTOVANA OMREŽJA IN OBJEKTI LOKALNEGA POMENA S PODROČJA KOMUNALNEGA IN VODNEGA GOSPODARSTVA TER VARSTVA OKOLJA

III./4.06.1 VODNO GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA (VODE, VODNI VIRI, VODOTOKI)

32. člen

(obstoječa infrastruktura vodnega gospodarstva)

Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena s področja vodnega gospodarstva in varstva okolja:
– prenosni cevovodi za pitno vodo/primarni vodovod,
– obstoječe vodovodno omrežje,
– obstoječe vodovarstveno območje v Podvinu,
– obstoječi objekti vodnih virov (zajetja, črpališča, vodohrani, rezervoarji, prečrpališča),
– obstoječa vodna in priobalna zemljišča celinskih vod (vodotokov Savinje, Podvinske Struge, Ložnice, Hotunjščice idr.),
– objekt merske mreže (vodnjak) za monitoring podzemskih voda na Bregu pri Polzeli,
– poplavna območja Savinje in Ložnice,
– območje pomembnejše podtalnice (območje med Ložnico in Savinjo).

33. člen

(načrtovana infrastruktura vodnega gospodarstva)

(1) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja za vodnega gospodarstva in varstva okolja:
– gradnja primarnega in sekundarnega vodovodnega razvodnega omrežja z vgradnjo nadzemnih hidrantov,
– z veljavnim planom načrtovani zbiralniki voda na širšem območju Andraža.
(2) Potrebne strokovne naloge:
– razvojni program vodooskrbe občine,
– proučitev zajemanja zalednih vod s širšega območja Slatin pred naseljem Polzela (zadrževanje vode pred izlivom v Podvinsko Strugo),
– proučitev vira termalne vode v Slatinah,
– proučitev umestitve (suhega) vodnega zadrževalnika na območju Ločice (severno od avtoceste),
– strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju vodnih teles v Občini Polzela,
– proučitev odnosa obstoječe in načrtovane širitve poselitve na območju pomembne podtalnice in potrebnih ukrepov,
– preveritev poplavnih območij Savinje in Ložnice,
– izdelava posebnih strokovnih podlag s stališča upravljanja z vodami, vključno s hidravlično-hidrološko analizo vodnega režima v občini za oceno poplavne varnosti območja,
– pridobiti podatke o obstoječih retenzijskih površinah,
– pridobiti podatke o obstoječih erozijskih žariščih,
– določiti območja, kjer je ogrožena stabilnost tal,
– preveriti pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov.

III./4.06.2 KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

34. člen

(obstoječa infrastruktura komunalnega gospodarstva)

(1) Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena s področja komunalnega gospodarstva in varstva okolja:
– prenosni cevovodi za odpadno vodo ali glavni vod za odvajanje odpadnih vod,
– obstoječe omrežje zajemanja odpadnih vod,
– obstoječi zbirni center kosovnih odpadkov v Andražu,
– obstoječi center za zbiranje, sortiranje in predelavo odpadnega gradbenega materiala,
– odvažanje komunalnih odpadkov v regionalni zbirni center v Celju (Bukovžlak).
(2) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja za komunalnega gospodarstva in varstva okolja:
– gradnja kanalizacijskega omrežja skladno s sprejetim Razvojnim programom izgradnje kanalizacijskega sistema v Občini Polzela za obdobje od leta 2005 do 2015 in skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Prebold za obdobje od leta 2005 do 2015,
– odvažanje komunalnih odpadkov v regionalni zbirni center v Celju (Bukovžlak).

II./5. OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

35. člen

(1) Na območju Občine Polzela je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih osem naselij: Andraž nad Polzelo (1/10146186), Breg pri Polzeli (2/10146216), Dobrič (3/10146291), Ločica ob Savinji (4/10146593), Orova vas (5/10146747), Podvin pri Polzeli (6/10146828), Polzela (7/10146852), Založe (8/10147255).
(2) Na območju občine je opredeljenih 25 območij naselij (ON):
– Na območju Andraž nad Polzelo je opredeljenih devet območij naselij:
– ON(1) Andraž center,
– ON(2) Andraž cerkev,
– ON(3) Andraž Gričar,
– ON(4) Topolovec,
– ON(5) Podsevčnik,
– ON(6) Nad klancem,
– ON(7) Zgornji Sevčnik,
– ON(8) Spodnji Sevčnik,
– ON(9) Andraž Založe.
– Na območju Breg pri Polzeli sta opredeljeni dve območji naselji:
– ON(1) Breg pri Polzeli sever,
– ON(2) Breg pri Polzeli jug.
– Na območju Ločica ob Savinji sta opredeljeni dve območji naselji:
– ON(1) Ločica ob Savinji,
– ON(2) Breg Gmajna,
– ON(3) Poligon.
– Na območju Orove vasi je opredeljeno eno območje naselja:
– ON(1) Orova vas.
– Na območju Podvin pri Polzeli so opredeljena štiri območja naselja:
– ON(1) Ajnzel,
– ON(2) Zgornji Podvin,
– ON(3) Spodnji Podvin,
– ON(4) Vinski vrh.
– Na območju Založe je opredeljenih pet območij naselij:
– ON(1) Založe,
– ON(2) Zgornje Založe,
– ON(3) Gorica,
– ON(4) Dominik,
– ON(5) Klošter,
– ON(6) Trojčki.

36. člen

(določitev okvirnih območij naselij na območju naselja Andraž nad Polzelo z oznako 1/10146186 v registru prostorskih enot)

(1) Celotno območje naselja po RPE Andraž nad Polzelo ima razčlenjeno strukturo razpršene poselitve, ki jo sestavljajo številni večji ali manjši, pretežno gručasti, pa tudi obcestni zaselki, posamezne kmetije in vmesna razpršena gradnja različne namembnosti (stanovanjske hiše, počitniški objekti).
(2) Osrednje območje poselitve je oblikovano na grebenu, ki poteka v nekoliko zlomljeni liniji, pretežno v smeri od juga proti severu ob cesti Andraž Podkraj. Obstoječi teren ter zahteva po ohranjanju morfologije poselitve in kulturne dediščine onemogoča njihovo fizično združitev, zato so kljub svoji funkcionalni povezanosti opredeljena kot štiri območja naselij: spodnji, južni del Andraža imenovan Andraž center (ON(1)), območje okoli cerkve in pokopališča, imenovano Andraž cerkev (ON(2)), zgornji del, imenovan Andraž Gričar z oznako (ON(3)) in skrajni severni del, območje Topolovca (ON(4)).
(3) Na širšem območju pod pobočjem Sevčnik je zaradi specifičnih značilnosti, strnjenosti in velikosti, predvsem pa glede na razvojne možnosti ali razvojne omejitve opredeljenih pet območij naselij, ki so med seboj zelo različna: štiri obstoječa območja naselij Podsevčnik (ON(5)), Nad klancem (ON(6)), Zgornji Sevčnik (ON(7)) in Spodnji Sevčnik (ON(8) ter novo naselje Andraž Založe z oznako 1/10146186(9)).

37. člen

(določitev okvirnih območij naselij na območju naselja Breg pri Polzeli z oznako 2/10146216 v registru prostorskih enot)

Osrednje območje naselja po RPE Breg pri Polzeli je pretežno strnjena oblika poselitve, ki jo tvorita dve območji naselij, ki sta med seboj zelo različni. Breg pri Polzeli sever (NO(1)) je večje gručasto naselje ob cesti Ločica–Polzela, severno nad železniško progo. Breg pri Polzeli jug (NO(2)) je veliko strnjeno naselje ob Strugi, južno ob železniški progi. Razpršene poselitve in razpršene gradnje je zelo malo.

38. člen

(območje naselja Dobrič z oznako 3/10146291 v registru prostorskih enot)

Celotno območje naselja po RPE Dobrič ima razčlenjeno strukturo poselitve, ki jo sestavlja nekaj gručastih ali obcestnih zaselkov, posamezne kmetije in vmesna ali okoliška razpršena gradnja različne namembnosti. Območja naselij niso opredeljena.

39. člen

(določitev okvirnih območij naselij na območju naselja Ločica ob Savinji z oznako 4/10146593 v registru prostorskih enot)

Območje naselja po RPE Ločica ob Savinji tvorijo tri območja naselij: območje prvotnega starega dela naselja, gručaste vasi Ločica ob Savinji, vključno z obstoječo zazidavo na njeni zahodni strani (NO(1)), območje novega strnjenega naselja na gmajni ob Savinji, imenovanega Breg Gmajna, vključno z razširitvijo proti staremu delu Ločice (NO(2)), in območje poslovne cone Poligon (NO(3)). Razpršene poselitve in razpršene gradnje je zelo malo.

40. člen

(določitev okvirnega območja naselja na območju naselja Orova vas z oznako 5/10146747 v registru prostorskih enot)

Območje naselja Orova vas (NO(1)) je strnjen zaselek v ravnini.

41. člen

(določitev okvirnih območij naselij na območju naselja Podvin pri Polzeli z oznako 6/10146828 v registru prostorskih enot)

(1) Celotno območje naselja po RPE Podvin pri Polzeli ima razčlenjeno strukturo razpršene poselitve, ki jo sestavlja nekaj večjih gručastih vasi in zaselkov, posamezne kmetije in vmesna razpršena gradnja različne namembnosti (stanovanjske hiše, počitniški objekti).
(2) Na območju so opredeljena štiri območja naselij (ON): razloženo naselje Ajnzel (NO(1)), dve gručasti vasi ob cesti Polzela Šmartno ob Paki, Zgornji Podvin (NO(2)) in Spodnji Podvin (NO(3)), in ob pobočje razloženo naselje Vinski Vrh (NO(4)).

42. člen

(določitev okvirnega območja naselja na območju naselja Polzela z oznako 7/10146852 v registru prostorskih enot)

Območje naselja Polzela (NO(1)) je osrednje naselje občine (upravno središče občine).

43. člen

(določitev okvirnih območij naselij na območju naselja Založe z oznako 8/10147255 v registru prostorskih enot)

(1) Celotno območje naselja po RPE Založe je območje razpršene poselitve s posameznimi koncentracijami poselitve, posameznimi kmetijami in številno razpršeno gradnjo različne namembnosti (stanovanjske hiše, počitniške hiše).
(2) Na območju je opredeljenih šest naselij: razložena vas Založe (NO(1)), gručaste vasi Zgornje Založe (NO(2)) in Gorica (NO(3)), naselje počitniških objektov Dominik (NO(4)), območje graščine Klošter (NO(5)) in gručasti zaselek Trojčki (NO(6)).

II./6. OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE

44. člen

(1) Območja razpršene poselitve znotraj OPN Polzela so vsa tista območja, ki niso zajeta v okvirna območja naselij in so v primerjavi z njimi manj intenzivno poseljene površine. Oblikujejo jih manjši zaselki ali posamezni domovi. Morfologija poselitve sicer ima (pretežno) značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali njihovi ostanki (nasledniki), vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje (predvsem kot zaledna poselitev Velenja, kjer se pojavljajo počitniške hišice ali stanovanjske hiše, ki so zrasle iz njih).
(2) Razpršeno poselitev območja Občine Polzela lahko razdelimo v dva dela, gričevnat in ravninski. Značilna je poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.

II./7. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

II./7.01 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

II./7.01.1 NOTRANJI RAZVOJ NASELIJ, PRENOVA, ŠIRITEV

45. člen

(razvoj naselij)

(1) Razvoj naselja vključuje notranji razvoj naselja, prenovo in širitev. Notranji razvoj naselja in prenova imata prednost pred širitvijo naselja.
(2) Notranji razvoj naselja, prenova ali širitev so pojmi, ki se pri razvoju posameznih naselij običajno pojavljajo prepleteno in jih je težko enoznačno ločevati. Zato so naselja razvrščena v te kategorije glede na pretežno prevladujočo razvojno vizijo. Notranji razvoj je nujen v vsakem naselju ali poselitvenem območju, sicer območje nazaduje. Prenova se vedno pojavi kot posledica notranjega razvoja ali prestrukturiranja, delna ali celovita pa je ponekod potrebna že sama po sebi. Širitev naselij je predvidena na tistih območjih, kjer je potreba po razvoju iz različnih razlogov velika. Seveda je osnovni razlog običajno potreba po oblikovanju novih zazidljivih površin za potrebe poselitve in razvoj spremljajočih dejavnosti.

46. člen

(območje notranjega razvoja naselja)

(1) Območja notranjega razvoja naselja so površine, kjer se s prenovo, sanacijo oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavljajo kvalitetnejše bivalne razmere.
(2) Naselja ali poselitvena območja brez večjih sprememb ali območja izrazitega notranjega razvoja v smislu zapolnjevanja in kvalitetne nadgradnje, prestrukturiranja, lahko tudi delne prenove:
– območje po RPE Podvin pri Polzeli – območja naselij ON(1) Anzelj, ON(2) Zgornji Podvin, ON(3) Spodnji Podvin, ON(4) Vinski vrh;
– območje po RPE Dobrič/zaselek Pižornov vrh;
– območje po RPE Andraž nad Polzelo – območji naselij ON(5) Podsevčnik in ON(7) Zgornji Sevčnik ter zaselka Kotunje in Podbrežnik;
– območje po RPE Založe – območja naselij ON(1) Založe, ON(2) Zgornje Založe, ON(3) Gorica, ON(4) Dominik in ON(6) Trojčki;
– območje naselja ON(1) Orova vas,
– območje po RPE Ločica ob Savinji – območje prvotnega, starega dela naselja, gručaste vasi Ločica ob Savinji NO(1) – ohranjanje naselja kot zaključene celote kljub širitvi v bližini, ki se sicer na naselje navezuje.
– območje po RPE Ločica ob Savinji – območje naselja ON(2) Poligon – poslovna cona.
(3) Naselje ali poselitveno območje izrazitega notranjega razvoja v smislu delitve območja na dve ločeni celoti, znotraj njiju pa zapolnjevanje in kvalitetna nadgradnja, prestrukturiranja, lahko tudi delna prenova:
– območje po RPE Dobrič – območje zaselka Zornik (območje mešane rabe se nekoliko zmanjša in razdeli na dve območji z različno namensko rabo, eno kmetijsko in eno območje sekundarnih in stalnih bivališč).
(4) Naselja ali poselitvena območja izrazitega notranjega razvoja, ki se odraža kot zmanjševanje naselja, znotraj njega pa zapolnjevanje in kvalitetna nadgradnja, prestrukturiranje, lahko tudi delna prenova:
– območje po RPE Dobrič – območje zaselka Tomaž (območje mešane rabe se zmanjša in razdeli na dve ločeni območji),
– območje po RPE Dobrič – območje zaselka Dobrič (območje mešane rabe se zmanjša in razdeli na dve ločeni območji).
(5) Naselja ali poselitvena območja izrazitega notranjega razvoja, ki se na eni strani odraža kot zmanjševanje naselja in na drugi kot manjša razširitev naselja, znotraj njega pa zapolnjevanje in kvalitetna nadgradnja, prestrukturiranje, lahko tudi delna prenova:
– območje po RPE Andraž nad Polzelo – jedro, ki ga tvorijo območja naselij ON(1) Andraž center, ON(2), Andraž cerkev, ON(3) Andraž Gričar in ON(4) Topolovec, obstoječe lokalno središče (del območja s spremembo namembnosti iz stavbnih v kmetijska zemljišča in obratno).

47. člen

(območja prenove naselja)

(1) Območja prenove so območja ali površine, na katerih se izvaja celovita prenova ali delna prenova.
(2) Celovita prenova se določi, kadar je treba izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v določenem naselju ali delu naselja, ali kadar je ob tem mogoče z ohranitvijo identitetnih vrednosti naselja in arhitekture ter kulturne dediščine ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Območje celovite prenove se na osnovi strokovnih podlag občinskega prostorskega načrta lahko določi tudi za naselja, za katera ni predvidena izdelava urbanističnega načrta. Celovita prenova se izdela tudi za degradirana območja oziroma območja z več porušenimi, poškodovanimi, neprimerno izrabljenimi ali opuščenimi objekti, ki so predmet prenove.
(3) Območje delne prenove se določi za površine v naselju, če so te zaradi neprimerne ali ekstenzivne rabe, neustrezne kakovosti bivanja ali neprimerne komunalne opremljenosti razvrednotene.
(4) Predvidena prenova:
– območje po RPE Ločica ob Savinji – območje naselja ON(2) Breg Gmajna (potreba po prenovi v preteklosti stihijsko nastalega naselja, prestrukturiranje, razvoj);
– območje po RPE Andraž nad Polzelo – območji naselij ON(6) Nad klancem in ON(8) Spodnji Sevčnik (potreba po prenovi stihijske pozidave).

48. člen

(območje širitve naselja)

(1) Območja širitve naselja so površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.
(2) Naselja ali poselitvena območja predvidene širitve:
– območje po RPE Andraž nad Polzelo – območje naselja ON(4) Topolovec (širitev naselja na eni strani in zmanjšanje na drugi),
– območje po RPE Breg pri Polzeli – območje naselja ON(1) Breg sever, območje nad železnico (širitev naselja v omejenem obsegu, notranji razvoj, zapolnjevanje),
– območje po RPE Breg pri Polzeli – območje naselja ON(2) Breg jug, območje pod železnico (notranji razvoj, prestrukturiranje obstoječe poselitev, prestrukturiranje industrijskega območja, dodatno vnašanje storitvenih in centralnih dejavnost),
– območje po RPE Dobrič – Slatine (raziskovanje možnosti nastanka novega turističnega središča).

49. člen

(območje širitve, notranjega razvoja in prenove naselja)

Naselja ali poselitvena območja predvidene širitve ter izrazitega notranjega razvoja in delne prenove:
– območje naselja ON (1) Polzela, obstoječe upravno središče, ki (ob upoštevanju opredeljenih omejitev) nima velik možnosti širitve (manjše širitve, kvaliteten notranji razvoj, mestoma prestrukturiranje, mestoma prenova);
– območje po RPE Založe – območje naselja ON(5) Klošter (celovita prenova, prestrukturiranje in širitev, nova namenska raba).

II./7.01.2 RAZVOJ DEJAVNOSTI PO NASELJIH

50. člen

(1) Kmetijstvo, bivanje:
– pretežno kmetije: območje po RPE Andraž nad Polzelo – območje naselja ON(5) Podsevčnik in zaselka Selna njiva in Zornik (del), območje po RPE Dobrič – zaselek Pižornov vrh, območje po RPE Podvin pri Polzeli – območje naselja ON(4) Vinski vrh;
– kmetije, spalno naselje: območje po RPE Andraž nad Polzelo – Kotunje, območje naselij ON(4) Topolovec, in ON(4) Nad klancem in zaselek Kotunje, območje po RPE Založe – območje naselij ON(1) Založe, ON(2) Zgornje Založe, ON(3) Gorica, območje naselja ON(1) Orova vas, območje po RPE Breg pri Polzeli – območje naselja ON(1) Breg sever, območje po RPE Podvin pri Polzeli – območje naselij ON(2) Zgornji Podvin in ON(3) Spodnji Podvin;
– kmetije, spalno naselje, vikendi: območje po RPE Andraž nad Polzelo – območje naselja ON(7) Zgornji Sevčnik in zaselek Zornik (del), območje po RPE Dobrič – zaselka Tomaž in Dobrič.
(2) Kmetijstvo, bivanje (kmetije, spalno naselje), storitvene dejavnosti:
– območje po RPE Ločica ob Savinji – območje naselja ON(1) Ločica ob Savinji (stari del), območje po RPE Založe – območje naselja ON(6) Trojčki.
(3) Upravne dejavnosti, storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, bivanje, proizvodnja, kmetijstvo:
– območje naselja ON(1) Polzela – občinsko središče.
(4) Upravne (lokalne) dejavnosti, družbene dejavnosti, bivanje, kmetijstvo:
– območje po RPE Andraž nad Polzelo – območje naselij ON(1) center, ON(2) cerkev in ON(3) Gričar.
(5) Bivanje (spalno naselje):
– območje po RPE Ločica ob Savinji – območje naselja ON(2) Breg Gmajna, območje po RPE Andraž nad Polzelo – območje naselja ON(8) Spodnji Sevčnik.
(6) Bivanje (vikendi):
– območje po RPE Založe – območje naselja ON(4) Dominik in počitniški zaselek Založe.
(7) Poslovna cona (proizvodnja, storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti):
– območje po RPE Ločica ob Savinji – območje naselja ON(3) Poligon.
(8) Proizvodnja, bivanje (spalno naselje), storitvene dejavnosti:
– območje po RPE Breg pri Polzeli – območje naselja ON(2) Breg jug.
(9) Turizem, rekreacija:
– območje po RPE Dobrič – območje v raziskovanju Slatine,
– območje po RPE Založe – območje naselja ON(5) Novi Klošter.
(10) Poslovna cona (storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, bivanje):
– območje po RPE Ločica ob Savinji – območje naselja ON(2) Breg Gmajna.
(11) Storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, bivanje:
– območje po RPE Breg pri Polzeli – območje naselja ON(2)Breg jug, območje po RPE Ločica ob Savinji – območje naselja ON(2) Breg Gmajna (družbene dejavnosti, zelene površine, manjše storitvene dejavnosti, bivanje).

II./7.01.3 SANACIJE IN PRENOVE RAZPRŠENE GRADNJE

51. člen

(1) Na območju občine je razpršena gradnja prisotna kot območje večjih zaselkov, ki so večinoma že infrastrukturno bolj ali manj opremljeni.
(2) Razpršena gradnja v območju razpršene poselitve ostaja kot točkovni pojav, ki se kot tak tudi ohranja, vendar se ne širi.
(3) Na območju naselja Andraž po RPE se obstoječa razpršena gradnja opredeli kot novo naselje (ON(9) Andraž Založe.

II./7.01.4 OHRANJANJE POSELITVE NA OBMOČJIH RAZPRŠENE POSELITVE

52. člen

(1) Na območju razpršene poselitve se prioritetno ohranja avtohtoni vzorec poselitve, in sicer kot morfološki pojav ali oblika poselitve (samotne kmetije, manjši in večji zaselki) in vsebinsko (spodbujanje ohranjanja živosti kmetij).
(2) Na območju, kjer se v enem zaselku, na enem mestu pojavljajo aktivne kmetije in stanovanjska območja in kjer pogosto kmetije postopno preraščajo v izključno stanovanjske objekte, se spodbuja ohranjanje živosti kmetij in aktiviranje že opuščenih kmetij. Če to ni mogoče, se ohranja morfološka struktura poselitve (sicer bivalni objekti, umeščeni v prostor po vzoru razporeditve kmečkih domov).
(3) Na območju, kjer v zaselku ni več nobene aktive kmetije, se sicer posebej ne spodbuja njihovo oživljanje, a se dopušča, hkrati pa se ohranja morfološka struktura poselitve (sicer bivalni objekti, umeščeni v prostor po vzoru razporeditve kmečkih domov). Če ni interesa, se tovrsten zaselek postopno opušča.
(4) Po potrebi se za celotno območje razpršene poselitve pripravi posebna strokovna podlaga (ali podrobni prostorski načrt), na osnovi katere se usmerja način urejanja tega prostora s ciljem ohraniti to poselitev.

II./7.01.5 URBANISTIČNO OBLIKOVANJE NASELIJ

53. člen

(koncept razvoja posameznih naselij – splošne usmeritve urbanističnega oblikovanja naselij)

(1) Območje naselja ON(1) Polzela:
– upravno središče,
– urbanistični načrt kot osnova za opredelitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(2) Območje po RPE Andraž nad Polzelo:
– obstoječe lokalno središče,
– dosledno ohranjanje morfologije naselja,
– ohranjanje kmetijstva in morfološke strukture posameznih kmetij,
– zmanjševanje naselja na eni strani, manjše povečevanje na drugi, zapolnjevanje, večja širitev samo na območju naselja ON(2) Topolovec,
– predvideni podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (glej podrobnejšo karto),
– dosledno ohranjanje morfologije zaselka Selna njiva in območja naselja ON(5) Podsevčnik,
– ohranjanje posameznih kmetij znotraj naselij, posebej znotraj zaselkov Zornik in Selna njiva ter Podsevčnik,
– ohranjanje kmetijstva in morfološke strukture posameznih kmetij na celotnem območju Andraža,
– ohranjanje obstoječih kvalitet in saniranje degradiranih območij naselja ON(8) Spodnji Sevčnik,
– sanacija degradiranega dela zaselka Zornik in območja naselja ON(6) Nad klancem (sanacija infrastrukture, komunalna ureditev naselja).
(3) Območje po RPE Dobrič – širše območje:
– ohranjanje posameznih kmetij znotraj naselij, posebej znotraj zaselka Tomaž,
– ohranjanje kmetijstva in morfološke strukture posameznih kmetij na celotnem območju Dobriča.
(4) Območje po RPE Dobrič – območje Slatine:
– predvideno turistično središče,
– potrebno raziskovanje termalnega izvira,
– predvidena izdelava strokovnih podlag o možnostih razvoja turizma.
(5) Območje po RPE Založe – območje naselja ON(5) Novi Klošter:
– predvideno turistično središče,
– predvidena izdelava strokovnih podlag za razvoj turizma in podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(6) Območje po RPE Založe – širše območje:
– ohranjanje posameznih kmetij znotraj naselij, posebej znotraj območja naselja ON(6)Trojčki,
– dosledno ohranjanje morfologije območja naselja ON(2) Zgornje Založe,
– ohranjanje kmetijstva in morfološke strukture posameznih kmetij na celotnem območju Založ,
– sanacija degradiranega dela območja naselja ON(4) Dominik (sanacija infrastrukture, komunalna ureditev naselja).
(7) Območje po RPE Podvin pri Polzeli:
– ohranjanje posameznih kmetij znotraj naselij, posebej znotraj območij naselij ON(1) Anzelj, ON(2) Zgornji Podvin, ON(3) Spodnji Podvin in ON(4) Vinski vrh,
– ohranjanje kmetijstva in morfološke strukture posameznih kmetij na celotnem območju.
(8) Območje naselja ON(1) Orova vas:
– dosledno ohranjanje morfologije naselja.
(9) Območje po RPE Breg pri Polzeli:
– oblikovanje naselja z združevanjem območij nad železnico in pod njo s prenovo industrijskega območja in z vnosi storitvenih in centralnih dejavnosti l (tri gručaste enote Breg pri Polzeli se povežejo v celoto),
– predvidena izdelava več samostojnih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) (glej podrobnejšo karto).
(10) Območje po RPE Ločica ob Savinji:
– dosledno ohranjanje morfologije starega naselja,
– ohranjanje kmetijstva in morfološke strukture posameznih kmetij na celotnem širšem območju,
– oblikovanje novega lokalnega središča – širitev poselitve in zasnovane poslovne cone (brez proizvodnih dejavnosti!),
– predvidena izdelava strokovnih podlag in podrobnega prostorskega načrta (OPPN) (glej podrobnejšo karto).

II./7.02 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

II./7.02.1 RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, KI SO VEZANE NA NARAVNE VIRE

GOZDARSTVO

54. člen

(območja gozda)

(1) Na območju obravnave je gozd pomemben element prostora, saj predstavlja nekaj manj kot 50 % površin. Porašča pretežno gričevnat in hribovit severni del občine, ki je na negozdnih površinah drobno, mozaično strukturirana krajina. V dolino se najbolj izrazito zajeda na območju severno in severozahodno od Polzele. V ravnini je delež gozda zelo majhen, skoraj ga ni, ohranili so se samo še njegovi ostanki. Prav na takih območjih pa je gozd pomemben prostorski element, ki v kmetijsko intenzivnih ravninah s posameznimi »zaplatami« predstavlja pomembno ekološko in estetsko členitveno prvino.
(2) V Občini Polzela je gozdnatost v okviru slovenskega povprečja. Gozdne površine, na katerih prevladujejo gozdovi listavcev, so v osrednjem in zlasti v severnem delu občine. V južnem delu (kmetijska in primestna krajina) pa se pojavljajo samo manjše, a zato nič manj pomembne gozdne površine. V tem delu je proizvodnja lesa drugotnega pomena, posebej pa so pomembne funkcije gozdov. Po podatkih gozdnogospodarskih načrtov je povprečna lesna zaloga 111 m3/ha iglavcev ter 151 m3/ha listavcev, povprečni prirastek je 2,61 m3/ha/leto iglavcev ter 3,32 m3/ha/leto listavcev, povprečni možni posek pa 22,63 m3/ha/10 let iglavcev ter 26,90 m3/ha/10 let listavcev. Med skupinah drevesnih vrst v lesni zalogi prevladuje bukev (37 %), po deležu ji nato sledijo smreka (28 %) ter bori (13 %) in hrasti (12 %), manjši pa je delež drugih trdih listavcev (6 %) in plemenitih listavcev (2 %).

55. člen

(zasnova razvoja gozda)

Deleža gozdnih površin v osrednjem in severnem delu Občine Polzela ni smiselno povečevati. Z novim gozdnogospodarskim načrtom usmerjamo gospodarjenje v boljše izkoriščanje obstoječih rastnih potencialov ter povečevanje deleža listavcev. S tem se bomo približali naravnim zgradbam gozdnih sestojev, kar bo vodilo k večji stabilnosti gozdov. Več pozornosti pri načrtovanju in izvajanju posegov v gozdu bo potrebno posvečati na ravninskem delu Občine Polzela. V predelu kmetijsko–primestne krajine je namreč delež gozdov izredno majhen, po drugi strani pa so to pogosto površine, ki so zaradi vplivov kmetijstva in urbanizacije še dodatno degradirane. Pri gospodarjenju je potrebno upoštevati večnamenskost teh površin ter ohranjati zaprt, stabilen gozdni rob. Vse posege je potrebno dodatno podrobno presoditi. Posebno pozornost bo potrebno v tem predelu posvečati oblikovanju sonaravne, okolju prijazne krajine. Zato je smotrno, da se v okviru krajinske ureditve posameznih industrijskih ali stanovanjskih con načrtuje tudi čim bolj sonaravne zasaditve kot prekinitve enakomerne kmetijske krajine in kot estetski element.

56. člen

(zasnova območij varovanj in omejitev s področja gozdarstva)

(1) Kot varovalni gozdovi so po določilih 43. člena Zakona o gozdovih opredeljene površine, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija. Dodatno zakonsko opredelitev so varovalni gozdovi dobili s sprejemom Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ter njeni spremembi (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09). V območju Občine Polzela so kot varovalni gozdovi opredeljeni tisti, v katerih je varovalna funkcija gozda na 1. stopnji poudarjenosti. Skupna površina varovalnih gozdov je 44,62 ha.
(2) V Občini Polzela ni gozdov s posebnim namenom brez dovoljenega ukrepanja.
(3) Zavod RS za gozdove v gozdnogospodarski načrtih v skladu z resorno zakonodajo določa in ovrednoti funkcije gozdov. Tri glavne skupine funkcij gozdov, ekološko, socialno in produkcijsko, opredeljuje več funkcij. Prisotnost posamezne funkcije je ovrednotena s tremi stopnjami pojavnosti. Prva stopnja pomeni, da funkcija določa način gospodarjenja z gozdom; druga stopnja pomeni, da funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom; tretja stopnja pa pomeni, da funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom. Če stopnja ni določena, pomeni, da ta funkcija ni izrazita, nikakor pa ne pomeni, da gozd te funkcije v prostoru ne opravlja.
(4) Ekološko skupino funkcij opredeljujejo varovalna, hidrološka in klimatska funkcija ter funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na območju občine je v večjih površinah zastopana samo ob vodotokih (Ložnica) in na predelu Ponikevskega krasa.
(5) Socialno skupino funkcij opredeljuje devet funkcij. Na obravnavanem območju niso poudarjene obrambna, raziskovalna, rekreacijska, turistična in poučna funkcija ter zaščitne funkcije gozda. Točkovno je poudarjena funkcija varovanja kulturne dediščine. Na severnem in delno zahodnem obrobju občine močno izstopa higiensko-zdravstvena funkcij. Gozdovi na tem območju torej opravljajo pomembno vlogo varovanja naselij in rekreacijskih površin pred škodljivimi ali nadležnimi vplivi imisij, zlasti hrupa, prahu, aerosolov, plinov in žarčenja oziroma blažijo škodljive ali nezaželene učinke industrijskih objektov. Estetska funkcija pomeni, da ima gozd splošno priznano estetsko vrednost; takšne površine so obsežnejše na območju Gore Oljke, Vinskega vrha in Kloštra.
(6) Proizvodna skupina funkcij je na območju Polzele najbolj poudarjena. Pomeni, da je gozd območje pomembne gospodarske dejavnosti, ki je opredeljena s tremi funkcijami: lesnoproizvodno funkcijo, ki jo opravljajo zlasti gozdovi na rodovitnejših rastiščih, na katerih je mogoče pridelovati večje količine kakovostnega lesa, funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin, ki jo opravljajo zlasti gozdovi, ki omogočajo nabiranje oziroma pridobivanje večjih količin nelesnih gozdnih dobrin, ter lovnogospodarsko funkcijo, ki na območju ni opredeljena.

57. člen

(cilj skladnega razvoja prostora in gozda)

(1) Glavni cilji, ki jim je potrebno slediti v okviru prostorskega razvoja, so:
– ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih,
– varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih,
– zagotavljanje krajinsko-ekološke pestrosti v ravninskih in obvodnih krajinah (nižinski gozd, obvodni sestoji),
– zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni krajini,
– povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov.
(2) Za usmerjanje razvoja gozdarske dejavnosti v prostoru ter za načrtovanje prostorskega razvoja so v Gozdnogospodarskem načrtu za Celjsko gozdnogospodarsko območje in Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ponikva opredeljeni naslednji splošni cilji:
– pestra krajina s čim gostejšo mrežo naravnih ekosistemov v kmetijski krajini kot tudi v gozdnati krajini;
– ohranjeni gozdni ekosistemi z veliko avtoregenerativno sposobnostjo;
– ohranjeni pomembni elementi krajine, kot so gozdni robovi, obvodni pasovi, mokriščna vegetacija in posamično gozdno drevje v kmetijski in primestni krajini;
– ohranjena celovitost gozdnih kompleksov;
– povečana večnamenska vloga gozdov v prostoru;
– trajno zagotavljanje vseh funkcij gozdov;
– usklajeni odnosi med različnimi uporabniki prostora, zlasti v območjih, kjer se prepletajo številne, večkrat nasprotujoče si splošno koristne funkcije gozdov (Šenek, Podvin pri Polzeli);
– funkcijam prilagojeno gospodarjenje – varovalni gozdovi;
– trajni vrednostni donosi;
– stabilni in vitalni gozdovi;
– gozdovi s sonaravnejšo drevesno sestavo in zadostnim deležem tudi manjšinskih drevesnih vrst;
– povečana izkoriščenost gozdnih zemljišč, še zlasti aceretalnih rastišč;
– sonaravno gospodarjenje z avtohtonimi drevesnimi vrstami;
– povečan obseg in boljša kvaliteta opravljenih gojitvenih del;
– s sonaravnim gospodarjenjem izkoriščen naravni pomladek, pospeševanje pomlajevanja avtohtonih listavcev v ravninskih predelih občine;
– usklajen odnos med gozdom in rastlinojedo divjadjo;
– usklajen odnos med izkoriščanjem gozdov in prostoživečimi divjimi živalmi;
– uporaba okolju prijaznih tehnologij in opreme za izvajanje del v gozdovih;
– optimalno odprti gozdovi z gozdnimi cestami;
– redno in kvalitetno vzdrževane gozdne prometnice;
– osveščena javnost o pomenu gozdov in gozdnega prostora.

KMETIJSTVO

58. člen

(1) Na območju, podobno kot v celotni Sloveniji, prevladuje gozd. Sledijo mu travniki in pašniki, predvsem v ravnini pa tudi njive. Na območju drobno strukturirane krajine se pojavljajo vinogradi predvsem na osončenih pobočjih gričevij, ki obrobljajo dolino, prav tako tudi razpršena poselitev. Ekstenzivni sadovnjaki prevladujejo predvsem ob (starih) stanovanjskih objektih. Izstopa nekaj večjih intenzivnih sadovnjakov. Poselitev je najgostejša v južnem delu, ob Savinji, kjer leži tudi Polzela. Plansko opredeljenih kmetijskih zemljišč je dobrih 43 % (od tega najboljših kmetijskih zemljišč dobrih 30 %, drugih območij kmetijskih površin pa dobrih 12 %), kar je skoraj toliko kot plansko opredeljenih gozdnih zemljišč (slabih 45 %).
(2) 76 % ozemlja Občine Polzele je na osnovi Programa razvoja podeželja in skladno z Evropsko zakonodajo kot območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) uvrščeno v kategorijo hribovska in gorska območja. Zanje je značilna precejšnja omejenost možnosti uporabe zemljišč in dražja uporaba specialne mehanizacije. Zaradi višje lege je skrajšana vegetacijska doba, v kombinaciji s strmo lego in omejeno uporabo mehanizacije je omejen tudi izbor rastlin. V nižjih legah pa je na strmih območjih zelo omejena uporaba mehanizacije. Z vidika nadaljnjega razvoja teh območij je pomembno ohranjanje živosti prostora, saj le to zagotavlja tudi ohranjanje kmetijske rabe tega prostora.
(3) V Občini Polzela so kot območja z omejitvami za čebelarstvo opredeljena območja v širini 1 km na vsako stran avtoceste, merjeno od zunanjega roba avtoceste
(4) Usmeritve za razvoj kmetijstva in kmetijskih dejavnosti:
– Na celotnem območju se spodbuja razvoj manj intenzivnega kmetijstva, prilagojenega prostorskim omejitvam in zahtevam po ohranjanju kvalitetnega okolja – s tem je manj negativnih vplivov na okolje (npr. intenzivna kmetijska raba naj ne sega do roba vodotokov), oziroma tistih kmetijskih dejavnosti, ki lahko te cilje dosegajo.
– Spodbuja se obdelovanje zaraščenih površin.
– Predvsem v gričevnatih predelih občine se vzpodbuja ekološko kmetijstvo in druge oblike sonaravnega kmetovanja ter razvoj tistih kmetijskih panog, ki so za to primerne. Zaradi drobne strukturiranosti prostora se spodbuja medsebojno sodelovanje posameznih kmetijskih gospodarstev.
– Spodbuja se povezovanje kmetijstva z nekmetijskimi dejavnostmi, ki so s kmetijstvom združljive (turizem in druge prostočasne dejavnosti).

REKREACIJA IN PROSTOČASNE DEJAVNOSTI

59. člen

(usmeritve razvoja rekreacije in prostočasnih dejavnosti v prostoru)

(1) Poudarja se pomen vode v prostoru kot del bivalnega (prijetnost bivanja, rekreacija) in naravnega (naravna dediščina, naravni vir) okolja. Čim bolj se izrabi rekreacijski potencial vodotokov, kjer je to smotrno in smiselno ter v skladu z načeli trajnostnega urejanja prostora (poti za pohodnike in planince, kolesarske poti, počivališč, razgledišča …). Območje obvodnega prostora se vključi v sistem izobraževanja (ekološke, gozdne, geološke, hidrografske … učne poti).
(2) Izvede se celovita, fizična in vsebinska prenova objektov kulturne dediščine z novimi dejavnostmi (turizem, oddih, prosti čas), ki postanejo gospodarsko zanimive, vendar je njihov razvoj podrejen kvalitetam okolja. Objekti kulturne dediščine Občine Polzela (predvsem graščine Novi Klošter, Šenek in Komenda) se povežejo med seboj in z objekti kulturne dediščine celotne Spodnje Savinjske doline (pretežno graščine na severu in cerkve na jugu). Z zaledjem krajinskega parka Ponikovski kras in naravne vrednote Ložnica, ob navezavi na kvaliteten prostor ob Savinji ter v povezavi s sonaravnim kmetijstvom, je zaokrožena celovitost ponudbe tega prostora.
(3) V severnem delu občine, na njenem vzhodnem in zahodnem delu, je območje številnih pohodniških in planinskih poti, ki seveda presegajo okvirje občine in segajo preko njenih meja.
(4) Uresničitev načrtovane državne kolesarske poti je možna po več trasah, ki jih je možno voditi pretežno po obstoječih stranskih cestah in kolovozih ter z manjšimi intervencijami, ki bi omogočile lažjo povezavo in kolesarje ločila od motornega prometa.
(5) Obstoječe vinske poti in prehod na sonaravno kmetijstvo lahko zaokrožita celovitost ponudbe s ponudbo kvalitetnih prehrambenih izdelkov.
(6) Na območju Slatin, v zaledju Polzele, je zaradi potencialnih virov termalne vode in kvalitetne naravne in kulturne krajine možen razvoj turističnega centra Slatine (termalni vir).

60. člen

(usmeritve razvoja kulturne in turistične dejavnosti)

(1) Na območju občine se nahajajo številni spomeniki kulturne in naravne dediščine. Prav tako so urejene učne in druge poti ter druga turistična in športna infrastruktura. Vse te danosti želi Občina Polzela izrabiti tudi za razvoj turizma, ki bi temeljil na:
– prezentaciji objektov kulturne, etnološke in naravne dediščine (graščina Šenek s parkom in urejenimi učnimi potmi, Komenda, graščina Klošter s parkom, arhitekturni spomeniki Malteškega viteškega reda (Komenda, Gora Oljka, cerkev sv. Marjete), sušilnica hmelja, Mešičev mlin, sakralni in drugi spomeniki),
– predstavitvi pomembnejših občanov Polzele (Neža Maurer),
– naravnih danostih,
– izgradnji oziroma urejanju javne turistične infrastrukture (parkirišča, peš in učne poti, kolesarske poti, Andraška pot …),
– prireditvah kulturnega, doživljajskega in razvedrilnega značaja,
– prezentaciji vloge območja občine v zgodovini in sedanjosti ter njeni promociji.
(2) Z namenom pospešitve razvoja kulture, športa in turizma v občini je predvidena ustanovitev Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela kot nosilca razvoja kulturne in turistične dejavnosti na območju občine:
– upravljanje javne infrastrukture na področju kulture, športa in turizma,
– izvajanje razstavne in muzejske dejavnosti, organiziranje dejavnosti propagande ter dejavnosti, povezane s kulturo, športom in turizmom,
– prirejanje kulturnih in športnih prireditev ter prireditev komercialnega značaja,
– povezovanje kulturnih, športnih in turističnih programov in projektov z drugimi dejavnosti z namenom oblikovati celovito ponudbo in promocijo v Občini Polzela ter celovitega informiranja o kulturnem, športnem in turističnem dogajanju na območju občine,
– povezovanje z drugimi nosilci kulturnih, športnih in turističnih programov na območju regije in širše.
(3) Na območju občine je prisoten živahen kulturni utrip, ki temelji na delovanju društev. Prostori knjižnice, prostori za delovanje društev in organiziranje različnih prireditev in dogodkov so v glavnem na razpolago v kulturnem domu in v graščini Šenek. V bodoče je potrebno skrbeti za prostorske možnosti razvoja kulturnih dejavnosti na celotnem območju občine, prednostno pa v celotnem južnem delu občine, kjer je večja koncentracija prebivalcev, predvsem pa večje možnosti širitve poselitve.

MINERALNE SUROVINE

61. člen

(1) Na območju Občine Polzela je en pridobivalni prostor, za katerega je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine (kamnolom Andraž). Poleg njega je še obstoječi aktivni kamnolom Podgora. Po podatkih arhiva GeoZS so na območju vsaj trije kamnolomi, med njimi je samo eden potencialno zanimiv za izkoriščanje (Dobrič), dva pa sta že »samosanirana«.
(2) Eksploatacija obstoječih kamnolomov se ohranja in nadaljuje, potrebna je sprotna sanacija in končna sanacija po zaključenem odkopavanju.

II./7.02.2 POSEBNA OBMOČJA, NA KATERIH SE OHRANJAJO IN RAZVIJAJO PREPOZNAVNE KVALITETE IN VREDNOTE PROSTORA, POMEMBNE Z VIDIKA KRAJINSKIH TER URBANISTIČNIH IN ARHITEKTURNIH ZNAČILNOSTI

62. člen

(ohranjanje prepoznavnosti)

Ohranjanje prepoznavnosti prostora je potrebno zagotavljati na celotnem območju občine, tako da se zagotavlja ohranjaje kvalitete prostora, celovito ohranjanje naravne in kulturne dediščine, še posebej varovanih območij naravne in kulturne dediščine, ter varovanje značilne kulturne krajine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati ohranjanje morfologije prostora na celotnem območju občine, ohranjanje gozdnih območij predvsem v ravninskem delu, ohranjanje značilnega razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in drugimi površinami naselij, ohranjanje vodnih, predvsem pa obvodnih in tudi razlivnih površin vodotokov kot območij pretežno sonaravnega urejanja, ohranjanje kulturne krajine in s tem povezano ohranjanje živosti kmetij, ohranjanje urbanističnih značilnosti avtohtone oblike pozidave prostora in načina njenega umeščanja v prostor, ohranjanje kvalitetne arhitekture naselij in posameznih objektov in v povezavi s tem omejevanje vnašanja arhitekturnih vzorcev iz drugih prostorov.

POSEBNA KRAJINSKA OBMOČJA

63. člen

(krajinska območja)

Območje Občine Polzela je s ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja, varovanja kvalitete prostora in ohranjanja kulturne krajine razdeljeno na več krajinskih območij ali sistemov. Razdelitev je obvezno izhodišče za usmerjanje razvoja in delitev na enote urejanja prostora oziroma določanje prostorskih izvedbenih pogojev:
– Območje A – gričevnato zaledje, območje prevladujoče razpršene gradnje:
– zakraselo gozdnato hribovje, višje gričevje (A1),
– gričevno gozdno-kmetijsko podolje (A2),
– vinogradniška južna gričevna pobočja (A3).
– Območje B – ravninski svet Savinjske doline:
– ravninski svet ob Ložnici (B1),
– aluvialna ravnica reke Savinje (B2).

A. GRIČEVNATO ZALEDJE, OBMOČJE PREVLADUJOČE RAZPRŠENE GRADNJE

64. člen

(zakraselo gozdnato hribovje, višje gričevje (A1)) (Vinca, Vimperk, Podgora, Gora Oljka, Sevčnik, Tajna)

(1) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – kvalitete:
Krajina osamelega Savinjskega krasa, imenovanega Ponikovski (Ponikvanski) kras, z razgibanim gričevnim reliefom, ki se opaznejše dvigne z grebenoma Gore Oljke in Vimperka ter na vzhodu s Sevčnikom. Značilen je izredno členjen mikrorelief s številnimi vrtačami, površinskim skalovjem in kamenjem. Ob vzhodnem vznožju Sevčnika je izjemen naravno ohranjen potok Trnava v ozki soteski, enako gornji tok Ložnice ob zahodnem vznožju. Gosti bukovi gozdovi na karbonatni podlagi so predvsem na Gori Oljki. Naravna posebnost so kraške jame, brezna, npr. Baševa jama na Vinci), pobočni izviri na obrobju visokih vzpetin. O davni geološki preteklosti govorijo fosilni ostanki živali Panonskega morja, mestoma na skalah zahodnega pobočja Sevčnika. Uporabna kamninska sestava apnencev in dolomitov pogojuje večji kamnolom Podgora v vplivnem območju Gore Oljke, ki je že v Občini Šmartno ob Paki. Značilna oblika gozdnatega grebena Gore Oljke in Vimperka s cerkvenima poudarkoma je pomembna krajinska identiteta in eden najvidnejših simbolov občine ter Spodnje Savinjske doline. Obe sta znani izletniški in romarski točki, Oljka je tudi izjemna turistična lokacija širšega območja in razgledna pozicija. Poselitev je zaradi gozdnega pokrova redkejša, značilna predvsem za vznožje, v obliki posamičnih domačij, mestoma z razpršenimi vikendi.
(2) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – slabosti:
– Koncentracija turističnega in izletniškega obiska na Goro Oljko je določena obremenitev za ovršje, zlasti s širitvijo komunikacij in parkiranjem.
– Neustrezna arhitektura Planinskega doma.
– Zaraščanje nekaterih planih delov južnega pobočja Sevčnika.
– Gosta, razpršena pozidava južnega pobočja Sevčnika s heterogeno arhitekturo in velikimi gradbenimi posegi v njihovi okolici (betonske škarpe, cestni useki). Podobno je na zahodnem pobočju Oljke in na južnem grebenu (pod Jugom). Glede na prevladujočo tradicionalno velikost objektov so tudi predimenzionirani gospodarski objekti na domačijah.
– Raznolikost arhitekturne opreme.

65. člen

(gričevno gozdno-kmetijsko podolje (A 2)) (Dobrič, Lovče, Zgornje Založe, Andraž nad Polzelo, Podsevčnik – Jajče, Gornja, Srednja in Spodnja Tajna, Slatine)

(1) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – kvalitete:
Podolje z vmesnimi višjimi, gozdnatimi vzpetinami in planimi gričevnatimi slemeni ima sicer dokaj izenačeno nadmorsko višino, 400–500 m, vendar je relief zelo razgiban, valovit, z vmesnimi ožjimi in širšimi dolinami naravno izredno ohranjenih potokov (Kotunjščica, Laščica, Ložnica s svojim kraškim izvirom, Trnava, Slatina, Kamenščica in še manjši travniški potočki in zamoki ter številni pobočni izviri, ki jih zaznamuje značilna vegetacija (vrbovje, jelševje, trstičje). Značilni so tudi znaki zakraselosti: razgaljene skale na površju, številne vrtače, suhe doline, ponori in ponikve, tudi kraške jame (Tajna jama, jama Kramarca, Rekonk itd.). Prevladujejo mešani gozdovi z vmesnimi vložki borovih in smrekovih predelov na silikatnih tleh s tufi, laporji in dolomiti. Redko so na višjih termofilnih legah ohranjeni suhi travniki, npr. Podsevčnik, verjetno Jajče; pestrost travne vegetacije. Površinski pokrov je mozaičen, drobno strukturiran, obdelovalne kulture se pojavljajo v grudah. Njive so pogosto v vrtačah in v reliefnih depresijah, dolinah. Sadovnjaki pretežno starih sort sadnega drevja se izmenjujejo z njivami in travniki. Sadjarstvo v Dobriču, tudi v Založah, je bilo v preteklosti večji vir dohodka, tradicija je bolj živa v Dobriču. Pred leti še pogoste manjše njive hmelja, značilne kulture Spodnje Savinjske doline, so danes večinoma povsem opuščene, nanje spominjajo ohranjene hmeljske sušilnice. Založe s koncentracijo živinoreje, paša, izginjanje vegetacijske pestrosti zaradi gnojenja. Krajinska dominanta območja je cerkev sv. Andraža s spremljajočimi objekti. Poselitev je sicer v obliki posamičnih domačij z večjim številom stavb, ki kažejo na samooskrbno gospodarstvo v preteklosti. Domačije se neredko združujejo v gručaste zaselke dveh ali treh, sicer pa so razporejene po prisojnih grebenih, površjih vzpetin ali pa naravnih mejah, dvignjenih obrobjih vlažnih ravnin npr. Andraž – Topolovec, Andraž – Podsevčnik. Velik je prodor posamičnih stanovanjskih objektov na lažje dostopnih lokacijah ob cestah in v bližini domačij. Veliko je lepih starih hišnih in drugih posamičnih dreves. Opazno je veliko število kapelic in znamenj, pa tudi veliko originalnih kmečkih stavb in gospodarskih objektov – zanimivi kozolci, kašče itd. Značilni so bili številni mlini in žage ob potokih, na kar še spominjajo ledinska imena, zlasti ob Hotunjščici in Ložnici, pa tudi na pritokih, le redki so še ohranjeni na svojih lokacijah, nobeden pa ni več delujoč. Kljub spremembam je krajina izredno slikovita.
(2) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – slabosti:
– Neorganizirana gradnja posamičnih stanovanjskih hiš mestoma izničuje izvirni poselitveni vzorec in arhitekturno izvirnost tega območja, neurejen promet s kmetijskimi zemljišči, deagrarizacija – Podsevčnik, greben Andraž – Topolovec, Lovče, Požrlov hrib s pobočjem so koncentracije take gradnje, med njimi je največji delež polkmetov.
– Odsotnost vlaganja v stare stanovanjske objekte, pogoste nadomestne gradnje in detajli neprimernih arhitektur oziroma izvedb, propadanje izvirnih lesenih gospodarskih objektov, kozolcev.
– Skoraj popolna opustitev vodnih objektov (mlini, žage), ki bi bili potencial za energetske in druge gospodarske objekte, npr. turistična ponudba, obenem zadrževalniki visoke vode.
– Opuščanje, staranje sadovnjakov zaradi slabih pogojev prodaje, država ne stimulirana dejavnosti.
– Koridor daljnovoda visoke napetosti poteka čez precej poseljene kraje.
– Kamnolom Andraž je rana v prostoru (preučitev možnosti sanacije in regionalno usmerjenega izkoriščanja kamna).
– Parkiranje tovornih vozil v gričevju (avtoprevozništvo), pojav garažnih hal, neurejeno vprašanje skladiščno-obrtnih objektov nasploh, ki jih sicer merilo prostora in krajinska zgradba gričevja zaradi svoje kvalitete in merila slabo preneseta.
– Pojav velikih, predimenzioniranih in arhitekturno neprimerno oblikovanih gospodarskih objektov.
– V manjši meri pojav praznjenja in propadanja domačij zaradi neobljudenosti.
– Neprimerna opremljenost ograj na mostovih.

66. člen

(vinogradniška južna gričevna pobočja (A 3)) (Spodnje Založe, Dominik, Vinski vrh, Spodnji Podvin, Vinca)

(1) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – kvalitete:
Posebnost južnih leg severnega obrobja Spodnje Savinjske doline; ugodne lege zaradi laporno-peščenih tal in prisojnih leg; nekdaj večje strnjene površine pod enim lastnikom, tradicionalno na teh lokacijah vinski hrami nižje stanujočih kmetov. Značilna vrhkletna arhitektura z lesenimi zgornjimi etažami. Vezanje trte h kolom z vrbovimi šibami. Značilna veduta na Vinski vrh s cerkvijo in vinogradi.
(2) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – slabosti:
Delež obdelanih vinogradov je višji, vendar razpada strnjeni vzorec zaradi prodaje in razparceliranja, razpršena gradnja vikendov in stanovanjskih hiš neprimernih arhitektur, mestoma zaraščanje, obdelava v vinogradniških terasah.

B. RAVNINSKI SVET

67. člen

(ravninski svet ob Ložnici (B 1)) (Orova vas, Sp. Založe, ravnica pod Podsevčnikom, Brezovec)

(1) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – kvalitete:
Zaradi vlažnih, oglejenih tal ob poplavni Ložnici je poseljen le njen dvignjeni rob in dvignjeni naplavinski pomol z Orovo vasjo. Obdelovalna zemljišča so vlažni travniki s trstišči in redkejše njive, orane v ogone, proti obrobju pravokotne, orane vzporedno s smermi terena. Poleg vijugastega toka stare Ložnice, naravovarstveno zanimivega habitata, se pojavljajo še trije regulacijski kanali – razbremenilniki visokih voda kot linearne krajinske poteze. Ohranjena struga Ložnice, številni obmejki in terenske depresije tvorijo z raznoliko vegetacijsko zgradbo svojstveno krajinsko podobo. Vegetacije je bilo pred intenziviranjem kmetijstva več, nekdaj značilne so bile manjše zaplate hrastovih gozdičev. Pojav poljskih kapelic in znamenj proti zahodu in ob njih posamična drevesa so krajinska posebnost severnega obrobja Polzele, ki je žanrsko povezana s širšim šeneškim območjem kot ostankom krajine 19. stoletja, vizualno izredno privlačna tudi v pogledih iz Šeneka. K prvotni poselitveni shemi sodijo posamezne zaključene gručaste domačije na obrobju, (Malerčk, Žgank, Basle, Lepe, Jelen, Vrbon, Kodre) in Orova vas s prevladujočo gručasto strukturo z zametki obcestno grajene vasi, tipične za Spodnjo Savinjsko dolino in nekaj ohranjenimi originalnimi kmečkimi objekti. Rob doline poudarjajo tri fevdalno-posestniške arhitekture, izstopajoče po masi in arhitekturnem izrazu: malteški dvor Komenda na kamnitem reliefnem pomolu, podaljšku Tajne in Šeneškega obrobja in dve podeželski posestniški bivališči s pripadajočima parkoma in posestma: Šenek in Novi Klošter; vsi trije danes spomeniško vredni ambienti. Slednji – kot naslednik dominikanskega samostana z izginulo cerkvijo vrh hriba Dominik, je s svojimi ribniki med drugim pripomogel k vzdrževanju vodnega režima širšega območja.
(2) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – slabosti:
– Siceršnjo izvirno arhitekturno krajino, velikostno prilagojeno krajinskemu merilu, danes še z redko ohranjeno tradicionalno arhitekturo, na mestih prekinjajo nove, prevelike stavbne mase stanovanjskih in gospodarskih objektov – hlevov.
– Enako je s silhueto prvotne Polzele, spremenjeno z velikimi masami objektov centralnih dejavnosti in z blokovno stanovanjsko gradnjo. S tem je odvzeta dominanca kvalitetnim starim arhitekturam – pokopališki kapeli z gajem, cerkvi, Komendi, zaradi dozidave razsežne mase upokojenskega doma tudi Šeneku.
– Prevladuje heterogena arhitektura, raznolike kritine in obdelava fasad.
– Sterilni kanali razbremenilnikov.
– Koridorji daljnovodov skozi ravnico so moteč dejavnik.
– Monokulturni nasadi na žičnicah zakrivajo kvalitetne poglede (npr. Novi Klošter).
– Propad kompleksa Novi Klošter zaradi razdrobljenosti lastništva, neprimerne skladiščne dejavnosti v gospodarskih objektih, propad dvorca in majerije.

68. člen

(aluvialna ravnica reke Savinje (B 2)) (Polzela, Breg, Ločica, Ločiška gmajna, Poligon)

(1) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – kvalitete:
Ravninski svet na nekdanjem naplavinskem območju Savinje je kot meandrirajoča reka pred veliko regulacijo konec 19. stoletja reliefno zaznamovala ta predel. Še danes se vidi starejša rečna terasa, ki se z mestoma visoko ježo dviguje nad teren mlajše rečne terase. Stopnja je opazna zlasti v vaseh Breg in Ločica, kjer sta prvotni vasi locirani na njenem robu v tipični naselbinski obcestni zgradbi, kar je delno še ohranjeno, vključno z nekaj še izvirnimi domačijskimi ambienti. Tudi območje stare Polzele s cerkvijo je na dvignjenem svetu, ki proti jugu postopno preide v ravnico nekdanje Gmajne. Tu je še nekaj nepozidanih odprtih kmetijskih zemljišč, dragocenih kot členitvena sestavina matičnega naselja od močno pozidanega južnega področja občine v ostankih nekdanjih poplavnih logov ob Savinji. Močno vlogo v rabi prostora in oblikovanju prostora je igral vodni razbremenilnik Struga, ki je obenem služil kot mlinščica in pogonska moč nekaj večjim mlinom in žagam, ki so se razvile ob njej, z njimi pa tudi veliki posestniki (npr. Brinski mlin in žaga na Bregu, Mešičev mlin na Polzeli). Vodna sila je gnala tudi prve industrijske obrate v drugi polovici 19. stoletja, predhodnike današnje tovarne Garant in Tovarne nogavic. Struga je tudi meja nekdanjega poplavnega pasu Savinje, ki pa je danes v veliki meri pozidan. Spomin na minule čase je ohranjen na Polzeli predvsem s starimi domačijami na apneno-dolomitni vzpetini okrog Komende in ob Strugi, kjer najdemo prijetno okolje tudi po zaslugi hiš z oblikovanimi portali 19. stoletja iz krajevno značilnega peščenjaka. Nekdanja trgovina, šola, župnišče, pošta ter dve ohranjeni stari gostilniški poslopji ter pokopališče s kapelo tvorijo vstopni del na Polzelo, ki je zelo prepoznaven zlasti v južni silhueti, čeprav je načet z blokovno gradnjo. Silhueta je opaznejša zaradi obsežne cezure kmetijskih zemljišč, ki sega vse do Orove vasi in prvih domačij vasi Breg z gostilno Orešnik. Naslednja cezura, ki ločuje stari Breg od Ločice, je površina rimskega vojaškega tabora, pomembne antične ostaline, ki zaseda prostor 400 x 400 m in je kot izjemno vreden in pričevalen prostor še danes ohranjen nepozidan, z izjemo dveh hiš in preteklega rigolanja za hmeljišča. Nekoliko dvignjen ravninski svet zahodno od Podvina pod Goro Oljko so kvalitetna kmetijska zemljišča z jasno berljivo parcelacijo in zazidalno strukturo posameznih domačij na obrobju. Območje ob Savinji proti Ločici in Grobeljskem mostu pa je skoraj strnjeno pozidano. Vmesni ostanki poplavnih logov, redkih jelševo-borovih gozdičev in vrbovja ter travnikov so vedno redkejši ostanki nekdanje obrečne vegetacije na nerodovitnih plitvih tleh.
(2) Značilnosti poselitve in krajinske zgradbe – slabosti:
– Razpršena, stihijska, arhitekturno heterogena gradnja v poplavnem pasu reke; komunalno neurejen svet z drago prognozo protipoplavnih varovanj in komunalnih ureditev; princip gradnje se nadaljuje.
– Raznolikost arhitektur in vrtnih ureditev.
– Divje gramoznice, izkoriščanje proda.
– Koncentracija industrijskih objektov – Garant, Tovarna nogavic.
– Raznolika nova arhitektura brez upoštevanja stavbne tradicije vsaj v proporcih.
– Avtocestni priključek, ki narekuje povečan razvoj infrastrukture in servisne dejavnosti (obrtna cona, skladišča, parkirišča kamionov itd); potreba po obvoznici okrog Polzele.
– Avtocestni nasipi kot močna prostorska bariera.

OHRANJANJE NARAVE

69. člen

(usmeritve)

(1) Varovanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine. Evidentiranih naravnih vrednot v Občini Polzela je veliko. Na zavarovanih območjih narave veljajo posebni režimi, opredeljeni s predpisi. Ostalo so naravne vrednote, za katere ni predvideno zavarovanje z aktom, ampak plansko varovanje, kar pomeni, da je potrebno v nadaljnjih postopkih planiranja in konkretnih posegih v prostor na območjih in objektih naravnih vrednot pridobiti soglasje ustrezne strokovne službe. Načeloma se na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ne načrtuje ali izvaja kakršnihkoli posegov in dejavnosti, ki bi lahko pomenili tajno spremembo lastnosti le-teh.
(2) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove naravne vrednote o tem obvestiti strokovne službe.

70. člen

(zavarovana območja)

Na območju je več naravnih znamenitosti zavarovanih:
– Po Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 77/98) sta zavarovana kot krajinski park Ponikovski kras (KP, 3015) in kot naravni spomenik Tajna jama (NS, 40527).
– Po Odloku o razglasitvi naravnega spomenika je reka Ložnica s poplavnim območjem za naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 89/98) zavarovana kot naravni spomenik Reka Ložnica s poplavnim območjem (NS, 5673).
– Po Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št.78/98) je zavarovanih več dreves: na območju Šeneka lipa, tulipanovec, čuga in beli gaber, Majheničeva smreka v Dobriču, Cevzarjeva bukev v Andražu, zeleni bor pri Novem Kloštru in robinija na Polzeli.

71. člen

(naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti)

(1) Na območju so številna območja opredeljena kot naravne vrednote kot hidrološke in/ali geomorfološke vrednote, posamezna drevesa, jame, izviri idr. – skladno z resornimi predpisi. Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
(2) Na vzhodnem delu območja občine, ki je zgrajen iz karbonatnih kamenin, je območje pričakovanih vrednot; tu strokovne službe pričakujejo odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna). Na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih, predvsem podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot,
(3) Habitatni tipi in značilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju, tako da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, obmejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah.
(4) Kot ekološko pomembno območje je opredeljeno območje Savinja – Letuš (EPO, 16800). Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti ne načrtuje prostorskih ureditev, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se te načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(5) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je ta prekinjena.
(6) Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, ni dovoljeno postavljati obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

OBMOČJA KULTURNE DEDIŠČINE

72. člen

(1) Območje Občine Polzela ima bogato kulturno dediščino. Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirana dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka). Registrirana dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, se razvršča v različne podvrste. Na območju Občine Polzela je prisotna stavbna dediščina, naselbinska dediščina, registrirano arheološko najdišče in vplivna območja dediščine). V nadaljnjih postopkih planiranja in konkretnih posegih v prostor je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za objekte in območja kulturne dediščine. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, ki je varovano po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot prostorski potencial.

VODE

73. člen

(1) Vode se bo načeloma uporabljalo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.
(2) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev ...). Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno graditi, postavljati objektov ali drugih trajnih ovir, ki bi preprečevale dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka in prost prehod. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov.
(3) Vodno telo podzemne vode je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, ki omogočata znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode. Zaradi ohranitve ali doseganja dobrega stanja voda ali njihovega dobrega ekološkega potenciala so določena vodna telesa podzemnih voda. Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje. Navedeno je potrebno upoštevati pri zasnovi posameznih dejavnosti.
(4) Območja z omejitvami za razvoj oziroma območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so po predpisih o vodah vodovarstvena območja, območja kopalnih voda, poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– prostorski razvoj na vseh, zlasti pa na ogroženih in varstvenih območjih po predpisih o vodah, je treba načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč ter varstva voda;
– na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine;
– območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki;
– v ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(5) Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati kriterije za določitev vodovarstvenega območja ter omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.
(6) Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije zunaj vodnega zemljišča. Na takem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnih območjih je potrebno ohranjati obstoječe retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine zunaj naselij) in jih zavarovati pred nadaljnjo degradacijo. Ob nadaljnji krčitvi je potrebno zagotoviti nadomestne površine. Ureditve na celotnem območju občine je potrebno načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(7) Za erozijska območja se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(8) Za plazljiva območja se določijo zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(9) Naravne vodotoke je potrebno ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjati je treba značilno vzdolžno razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturirati regulirane vodotoke, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu. Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
(10) Hidroenergetska raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov ter ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote.
(11) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z vodnimi predpisi in predpisi s področja varstva okolja.
(12) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na osnovi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z resorno zakonodajo.

II./7.02.3 OBMOČJA ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA

74. člen

(1) Območje ob Ložnici in del območja ob Savinji je uvrščeno v območje poplavno ogroženih območij. Za celotno območje poplavne varnosti Savinje se izdeluje državni lokacijski načrt ali državni prostorski načrt.
(2) Na območju Občine Polzela je možno pričakovati naslednje naravne nesreče:
– poplave: poplavna območja na območju Savinje in Ložnice;
– erozije celinskih voda: erozijsko območje na poplavnih območjih Savinje in Ložnice;
– zemeljske ali hribinske plazove: plazljivo območje na širšem območju gričevnatega zaledja (Podvin, Andraž nad Polzelo in Založe);
– potresi (nizka stopnja ogroženosti): na območju celotne občine;
– ekološke nesreče (nizka stopnja ogroženosti): na območju industrije na Polzeli (Garant) in na Bregu pri Polzeli (Tovarna nogavic Polzela);
– ekološke nesreče (nizka stopnja ogroženosti): razlitje nevarnih snovi na cesti Šempeter–Polzela, Polzela–Parižlje, Polzela–Šmartno ob Paki, Polzela–Velenje;
– ekološke nesreče (nizka stopnja ogroženosti): razlitje nevarnih snovi na železnici Celje–Velenje;
– ekološke nesreče: okvara magistralnega plinovoda na obstoječih (plinovod M2, MMRP Rogatec – RMRP Vodice, premer 400 mm, tlak 50,0 bar; plinovod P252, MRP Polzela – široka potrošnja, premer 100 mm, tlak 4,0 bar; plinovod R25, od M2 v km 53+079 – MRP Polzela, premer 100 mm, tlak 50,0 bar; plinovod R25B, od R25 v km 0+002 – MRP Šempeter S.D., premer 100 mm, tlak 50,0 bar) in načrtovanih trasah plinovodov (vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M2 načrtovani prenosni plinovod M2/1, tlak 70,0 bar, odsek Rogaška Slatina–Trojane).
(3) Območje občine sodi med območja s potresno nevarnostjo V. do VII. stopnje po MSC potresni lestvici. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s šibkejšo in srednjo predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(4) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Savinje in Ložnice. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preverjenje in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tudi prepoved gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v predpisanem varstvenem pasu vodotokov in območjih njihovih visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine brez dodatnih ureditev. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov ter območij, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se na poplavnih območjih ne načrtujejo.
(5) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo zunaj teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(6) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo nove prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.
(7) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(8) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(9) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(10) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč na Polzeli in v Andražu nad Polzelo. Ruševine se odložijo na za to urejenih površinah (obstoječi zbirni center za inertne gradbene odpadke v Andražu) oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na posebej urejenih prostorih na pokopališču Polzela ter Andraž.
(11) Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so za posamezna naselja naslednja:
– za naselje Andraž: Dom krajanov Andraž ter športno igrišče Andraž,
– za naselje Breg pri Polzeli: Športno igrišče Ločica ob Savinji ter Poligon Ločica,
– za naselje Dobrič: Dom krajanov Andraž ter športno igrišče Andraž,
– za naselje Ločica ob Savinji: Športno igrišče Ločica ob Savinji ter poligon Ločica,
– za naselje Orova vas: športne površine pri osnovni šoli Polzela,
– za naselje Podvin: športne površine pri osnovni šoli Polzela,
– za naselje Polzela: športne površine pri osnovni šoli Polzela,
– za naselje Založe: površine ob Kloštru.
(12) Helioport in lokaciji za sprejem mednarodne pomoči v primeru naravnih nesreč sta predvideni pri Zdravstvenem domu Polzela in na avtopoligonu v Ločici ob Savinji, helioporta za te namene pa na parkirišču pred TUŠ-em in na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Regijski logistični center je na Izpostavi URSZR v Občini Celje.
(13) Objekti, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami: gasilski dom Andraž nad Polzelo, gasilski dom Polzela, zaklonišče Polzela v OŠ Polzela in Šenek.

II./7.02.4 OBMOČJA IN OBJEKTI ZA POTREBE OBRAMBE

75. člen

Skladno s smernicami nosilcev urejanja prostora na območju Občine Polzela ni območij ali objektov za potrebe obrambe.

II./7.03 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

76. člen

(1) Izhodišča za določitev osnovne namenske rabe:
– obstoječa plansko opredeljena namenska raba,
– načela trajnostnega razvoja,
– zahteve nosilcev urejanja prostora,
– Zakon o prostorskem načrtovanju,
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij,
– zastavljeni cilji urejanja prostora občine.
(2) Izhodišča za določitev podrobne namenske rabe:
– osnovna namenska raba,
– dejanska namenska raba,
– Zakon o prostorskem načrtovanju,
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07).

II./7.04 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

77. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za celotno območje OPN)

(1) Izhodišča za opredelitev prostorski izvedbenih pogojev so podana že z zasnovo enot urejanja prostora, ki je ciljno zastavljena tako, da združuje območja, za katera bodo v bodoče veljala enaka ali vsaj podobna pravila igre, torej enaki oziroma podobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na osnovi zasnove prostorskega razvoja in zasnove gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za razvoj poselitve, celovito prenovo, razvoj v krajini in za določitev namenske rabe zemljišč opredelijo usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, kjer je to smiselno.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno območje občine razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.
(4) Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
(5) Za naselje Polzela so usmeritve za prostorske izvedbene pogoje izdelane na podlagi urbanističnega načrta Polzela.

III. IZVEDBENI DEL OPN POLZELA

III./1. SPLOŠNE DOLOČBE

78. člen

(vsebina izvedbenega dela OPN Polzela)

(1) Izvedbeni del OPN Polzela določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju PIP),
– območja, za katera se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (v nadaljevanju OPPN) in usmeritve za njihovo izdelavo.
(2) Ta odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javnopravne režime v prostoru in na osnovi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Določila tega odloka je potrebno upoštevati pri izdelavi predvidenih strokovnih podlag in OPPN.
(5) Grafični prikaz izvedbenega dela vsebujejo:

+--------------------+----------------------------+-------------+
|        Št.         |Tema                        |   Merilo    |
+--------------------+----------------------------+-------------+
|        1-01        |Pregledna karta občine z    |     1:50 000|
|                    |razdelitvijo na liste       |             |
+--------------------+----------------------------+-------------+
|        1-02        |Pregledna karta občine z    |     1:30 000|
|                    |razdelitvijo na liste       |             |
+--------------------+----------------------------+-------------+
|        2-00        |Pregledna karta občine s    |     1:50 000|
|                    |prikazom osnovne namenske   |             |
|                    |rabe in ključnih omrežij    |             |
|                    |gospodarske javne           |             |
|                    |infrastrukture              |             |
+--------------------+----------------------------+-------------+
|        3-00        |Prikaz območij enot urejanja|      1:5 000|
|   (3-01 do 3-13)   |prostora, osnovne oziroma   |             |
|                    |podrobnejše namenske rabe   |             |
|                    |prostora in prostorskih     |             |
|                    |izvedbenih pogojev          |             |
|                    |(posamezni listi)           |             |
+--------------------+----------------------------+-------------+
|        4-00        |Prikaz območij enot urejanja|      1:5 000|
|   (4-01 do 4-13)   |prostora in gospodarske     |             |
|                    |javne infrastrukture        |             |
|                    |(posamezni listi)           |             |
+--------------------+----------------------------+-------------+
|                    |Legenda                     |             |
+--------------------+----------------------------+-------------+

79. člen

(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje enot urejanja prostora so določene na zemljiških parcelah in topografskih podatkih v merilu 1:5000. Kjer podatek o zemljiških parcelah pozicijsko ni dovolj natančen, so uporabljeni izključno topografski podatki.
(2) Osnovna namenska raba prostora je pripravljena na osnovi podatkov veljavnih pravnih režimov (veljavnega prostorskega plana občine, podatkov nosilcev urejanja prostora). Odstopanja od stanja v naravi so možna, njihovo usklajevanje lahko poteka samo kot spreminjane tega OPN.
(3) Drugi grafični prikazi iz prejšnjega člena tega odloka so pripravljeni na osnovi podatkov o dejanskem stanju v prostoru, ki se lahko v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.

III./2. PRAVILA ZA UPORABO ODLOKA PRI IZDELAVI OPPN IN IZDAJI GRADBENIH DOVOLJENJ

80. člen

(uporaba pravil)

Pravila za urejanje prostora, ki izhajajo iz tega odloka, se uporabljajo za:
– s tem odlokom določeno izdelavo različnih strokovnih podlag za iskanje in utemeljevanje ustreznih (kvalitetnih, optimalnih) prostorskih rešitev, utemeljitev in presojo njihove sprejemljivosti ter sprejemanje odločitev o izvedbi prostorskih ureditev,
– s tem odlokom določeno izdelavo poenotenih in strokovno utemeljenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov,
– pripravo dokumentacije za izdajo gradbenih dovoljenj,
– gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.

81. člen

(način upoštevanja pravil)

(1) Pravila za urejanje prostora, določena s tem odlokom, se ob upoštevanju predpisov, ki določajo varstvene zahteve s področij varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave ter varovanja kulturne dediščine glede ureditev, ukrepov in omejitev v prostoru ter obveznih in drugih strokovnih podlag, določenih s to uredbo, uporabljajo za načrtovanje prostorskih ureditev.
(2) Pri pripravi prostorskih aktov se upoštevajo splošna pravila prostorskega načrtovanja ter glede na vrsto prostorske ureditve tudi pravila za načrtovanje prostorskih sistemov in pravila za načrtovanje in graditev objektov.
(3) Pri pripravi posameznega prostorskega akta, občinskega podrobnega prostorskega načrta, je poleg navedenega potrebno upoštevati vse zahteve tega OPN, ki se neposredno ali posredno nanašajo na obravnavano območje. Določila odloka se upoštevajo skladno z naslednjo hierarhijo pravil (od najpomembnejšega navzdol):
– pravila znotraj MO – izhodišča za izdelavo konkretnega OPPN,
– Urbanistični načrt Polzele (velja samo znotraj območja naselja Polzela oziroma območja Urbanističnega načrta),
– druga pravila znotraj MO,
– pravila znotraj EUP,
– pravila znotraj območij enake podrobne namenske rabe,
– splošna pravila PIP,
– priporočila in usmeritve.
(4) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi tega odloka se upoštevajo vsa določila odloka po naslednji hierarhiji pravil za GD (od najpomembnejšega navzdol):
– pravila znotraj MO,
– pravila znotraj EUP,
– pravila znotraj območij enake podrobne namenske rabe,
– splošna pravila PIP,
– priporočila in usmeritve.
(5) Pri upoštevanju določil odloka so, ne glede na hierarhična določila drugega in tretjega odstavka tega člena, vse zahteve določb enakovredne. Hierarhija je pomembna v primeru, če so si določila v nasprotju, kar pa ne velja za druga zakonska določila in zahteve varstva okolja.
(6) Na območjih, kjer je možna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi tega dokumenta, lahko upravni organ ali občina v postopku zahteva izdelavo dodatnih elaboratov, ki izkazujejo pravilnost oziroma ustreznost projektantskih rešitev ali urbanističnega umeščanja v prostor.
(7) V OPPN, izdelanem na osnovi tega OPN, in v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelani na osnovi tega OPN, morajo biti zahteve iz tega OPN jasno grafično prikazane in opisane, dopustna odstopanja pa posebej utemeljena. Znotraj območja Urbanističnega načrta Polzela mora biti posebej jasno grafično prikazano in opisano upoštevanje njegovih zahtev.
(8) Pri poimenovanju OPPN je potrebno uporabiti v tem odloku navedeno ime, kot dodatni podatek pa je potrebno navesti enoto urejanja prostora oziroma manjša območja urejanja, ki jih OPPN vključuje.

III./3. ENOTE UREJANJA PROSTORA

82. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Izvedbeni del OPN Polzela določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora po enotah urejanja prostora.
(2) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (z oznako EUP), ki zajemajo celotno območje občine.
(3) Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem je določena namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanja narave in varstvom kulturne dediščine ter za katerega so za posamezne vrste posegov v prostor določeni enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enote urejanja prostora obsegajo posamezna naselja ali njihove dele ali zaključeno območje odprtega prostora.
(4) Posamezne enote urejanja prostora so označene z oznako, ki vsebuje okrajšavo enote urejanja prostora (EUP) + zaporedno številko vseh enot urejanja prostora + oznako skupnih značilnosti poselitve območja (KPR ali KPG ali RPR ali RPG) + začetnico naselja ali dela naselja ali oznako reliefa ali druga območja (AP ali AS ali ZA ali PP ali PO ali LS ali BP ali RA ali GR ali SA ali LO), pri čemer je:
EUP = enota urejanja prostora,
KPR = koncentrirana poselitev ravnine,
KPG = koncentrirana poselitev gričevja,
RPR = razpršena poselitev ravnine,
RPG = razpršena poselitev gričevja,
DOP = druga območja,
DPN = državni prostorski načrt,
AP = Andraž nad Polzelo,
AS = Andraž nad Polzelo – območje Sevčnik,
ZA = Založe,
PP = Podvin pri Polzeli,
PO = Polzela,
LS = Ločica ob Savinji,
BP = Breg pri Polzeli,
RA = ravnina,
GR = gričevje,
SA = Savinja,
LO = Ložnica.
(5) Zaradi posebnosti so nekatere enote urejanja prostora razdeljene na manjša območja, za katera ni nujno, da pokrivajo celotno območje te enote.
(6) Manjše območje (z oznako MO) znotraj enote urejanja prostora je podenota enote urejanja prostora, ki zajema območje s skupno, enotno osnovno namensko rabo ter prostorsko zaključeno celoto praviloma tudi s skupno, enotno ali sorodno podrobnejšo namensko rabo.
(7) Posamezna manjša območja znotraj enote urejanja prostora so poleg celotne oznake enote urejanja prostora, ki ji pripadajo, označene z oznako, ki vsebuje okrajšavo manjšega območja (MO) + ime enote (krajevno ime, opis, idr.) + zaporedno številko, ki predstavlja tekoče številčenje vseh MO, pri čemer je:
AP = Andraž nad Polzelo, Andraž nad Polzelo – center,
AS = Andraž nad Polzelo – območje Sevčnik,
AC = Andraž nad Polzelo – območje Cerkev,
AG = Andraž nad Polzelo – območje Gričar,
KA = Andraž nad Polzelo – območje kamnoloma,
ZA = Založe,
ZZ = Založe – območje Zgornje Založe,
NK = Založe – območje Novi Klošter,
PP = Podvin pri Polzeli,
PO = Polzela,
LS = Ločica ob Savinji,
BP = Breg pri Polzeli.
(8) Območja, za katera je predvidena izdelava strokovnih podlag ali OPPN, in območja veljavni prostorskih aktov, imajo ob oznaki še dodatno oznako (* zvezdico).
(9) Za posamezno enoto urejanja prostora veljajo:
– splošna določila o (osnovni in podrobnejši) namenski rabi – opredeljena (osnovna in podrobnejša) namenska raba, splošna določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP, ter splošni prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP, če ni s tem odlokom določeno drugače;
– posebna določila o podrobnejši namenski rabi – opredeljena podrobnejša namenska raba, posebna določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP, ter posebni prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne EUP, če ni s tem odlokom določeno drugače, ter
– vsi (splošni in posebni) veljavni varstveni in drugi režimi, če ni s tem odlokom določeno drugače.
(10) Za posamezno manjše območje znotraj enote urejanja prostora veljajo:
– splošna določila o (osnovni in podrobnejši) namenski rabi – opredeljena (osnovna in podrobnejša) namenska raba, splošna določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP, ter splošni prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP, če ni s tem odlokom določeno drugače;
– posebna določila o podrobnejši namenski rabi – opredeljena podrobnejša namenska raba, posebna določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP, ter posebni podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne EUP oziroma način urejanja z OPPN, če ni s tem odlokom določeno drugače, ter
– vsi (splošni in posebni) veljavni varstveni in drugi režimi, če ni s tem odlokom določeno drugače.
Tabela 1: Pregledni prikaz enot urejanja prostora

+-------------+--------------+-----------+----------+-----------+
|skupne       |posebnosti    |krajevna   |oznaka    |ime enote  |
|značilnosti  |enote         |opredelitev|Enote     |           |
|enot         |              |enote      |Urejanja  |           |
|             |              |           |Prostora  |           |
+-------------+--------------+-----------+----------+-----------+
|območje      |Območje       |Polzela    |EUP 01    |Polzela    |
|Koncentrirane|Urbanističnega|           |KPR PO    |           |
|Poselitve V  |načrta        |           |          |           |
|Ravnini      |Polzela       |           |          |           |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |              |Ločica ob  |EUP 02    |Ločica +   |
|             |              |Savinji    |KPR LS    |Gmajna     |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |              |Breg pri   |EUP 03    |Breg       |
|             |              |Polzeli    |KPR BP    |           |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |              |Orova vas  |EUP 04    |Orova vas  |
|             |              |           |KPR OV    |           |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |              |Založe     |EUP 05    |Trojček    |
|             |              |           |KPR TR    |           |
+-------------+--------------+-----------+----------+-----------+
|območje      |              |Andraž     |EUP 06    |Andraž     |
|Koncentrirane|              |(EUP KPG AP|KPG AP    |center     |
|Poselitve v  +--------------+…)         +----------+-----------+
|Gričevnatem  |              |           |EUP 07    |Andraž     |
|zaledju      |              |           |KPG AP    |cerkev     |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 08    |Andraž     |
|             |              |           |KPG AP    |Gričar     |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 09    |Topolovec  |
|             |              |           |KPG AP    |           |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |              |Andraž     |EUP 10    |Podsevčnik |
|             |              |(območje   |KPG AS    |           |
|             +--------------+Sevčnik)   +----------+-----------+
|             |              |(EUP KPG AS|EUP 11    |Na klancu  |
|             |              |…)         |KPG AS    |           |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 12    |Zgornji    |
|             |              |           |KPG AS    |Sevčnik    |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 13    |Spodnji    |
|             |              |           |KPG AS    |Sevčnik    |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |              |Založe     |EUP 14    |Založe     |
|             |              |(EUP KPG ZA|KPG ZA    |           |
|             +--------------+…)         +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 15    |Zgornje    |
|             |              |           |KPG ZA    |Založe     |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 16    |Gorica     |
|             |              |           |KPG ZA    |           |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 17    |Dominik    |
|             |              |           |KPG ZA    |           |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 18    |Novi       |
|             |              |           |KPG ZA    |Klošter    |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |              |Podvin pri |EUP 20    |Ajnzel     |
|             |              |Polzeli    |KPG PP    |           |
|             +--------------+(EUP KPG PP+----------+-----------+
|             |              |…)         |EUP 21    |Zgornji    |
|             |              |           |KPG PP    |Podvin     |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 22    |Spodnji    |
|             |              |           |KPG PP    |Podvin     |
|             +--------------+           +----------+-----------+
|             |              |           |EUP 23    |Vinski vrh |
|             |              |           |KPG PP    |           |
+-------------+--------------+-----------+----------+-----------+
|območje      |Območje       |Savinja    |EUP 24    |Med        |
|Razpršene    |razpršene     |           |RPR SA    |Savinjo in |
|Poselitve    |poselitve v   |           |Razpršena |Ložnico    |
|             |ravnini       |           |poselitev |           |
|             |              |           |ravnine   |           |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |Območje       |Ložnica    |EUP 25    |Prostor    |
|             |razpršene     |           |RPG LO    |nad        |
|             |poselitve v   |           |Razpršena |Ložnico    |
|             |gričevnatem   |           |poselitev |in nad     |
|             |zaledju       |           |gričevja  |Polzelo    |
+-------------+--------------+-----------+----------+-----------+
|Enote        |Obstoječi     |Andraž     |EUP 26    |Kamnolom   |
|Urejanja     |kamnolom      |           |DOP AP    |Andraž     |
|Prostora /   |              +-----------+----------+-----------+
|Druga Območja|              |Podgora    |EUP 27    |Kamnolom   |
|             |              |           |DOP PG    |Podgora    |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |Predvideno    |Slatine    |EUP 28    |Turistično |
|             |turistično    |           |DOP SL    |območje    |
|             |območje       |           |          |Slatine    |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |Centralne     |Podvin pri |EUP 30    |Območje    |
|             |dejavnosti,   |Polzeli    |DOP PP    |centralnih |
|             |parkirišča    |           |          |dejavnosti |
|             |              |           |          |Podvin     |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |Centralne     |Ločica ob  |EUP 31    |Območje    |
|             |dejavnosti    |Savinji    |DOP LS    |centralnih |
|             |              |           |          |dejavnosti |
|             |              |           |          |Ločica     |
|             |              |           |          |ob Savinji |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |Stanovanjska  |Andraž pri |EUP 33    |Novo       |
|             |dejavnost     |Polzeli    |DOP AP    |naselje    |
|             |              |           |          |Andraž     |
|             |              |           |          |Založe     |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |Počitniške    |Založe     |EUP 34    |Počitniški |
|             |hiše          |           |DOP ZA    |zaselek    |
|             |              |           |          |Založe     |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |OLN POLIGON   |           |EUP 35    |OLN        |
|             |              |           |DOP LS    |Poligon    |
|             +--------------+-----------+----------+-----------+
|             |TRIKOTNIK     |           |EUP 36    |Trikotnik  |
|             |              |           |DOP LS    |           |
+-------------+--------------+-----------+----------+-----------+
|Enote        |DPN           |           |EUP 37    |DPN        |
|Urejanja     |avtocesta     |           |DPN LS    |avtocesta  |
|Prostora /   +--------------+-----------+----------+-----------+
|DPN          |DPN           |           |EUP 38    |DPN        |
|             |avtocesta     |           |DPN LS    |avtocesta  |
+-------------+--------------+-----------+----------+-----------+

Tabela 2: Pregledni prikaz manjših območij znotraj enote urejanja prostora EUP 01 KPR PO (Polzela)

+---------------+--------------+---------------+----------------+
|prostorsko ali |ime manjšega  |oznaka         |podrobnejša     |
|problemsko     |območja       |Manjšega       |namenska raba   |
|zaokrožena     |znotraj enote |Območja        |znotraj         |
|celota         |urejanja      |znotraj Enote  |manjšega        |
|               |prostora      |Urejanja       |območja         |
|               |              |Prostora       |                |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|OBMOČJE OB     |Pod cerkvijo  |MO PO 01       |SSg             |
|RAZBREMENILNIKU+--------------+---------------+----------------+
|               |Pod železnico |MO PO 02       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 29       |PŽ              |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Prečna cesta  |MO PO 03       |PC              |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Pod Garantom  |MO PO 04       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 30       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 31       |V               |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 80       |ZD              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|OBMOČJE CENTRA |Center sever  |MO PO 05       |CU              |
|POLZELE        |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 32       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 33       |BC              |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Center jug    |MO PO 06       |SSs             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 34       |SSg             |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Center vzhod  |MO PO 07       |CU              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Ob cerkvi     |MO PO 08       |CU              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 35       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 36       |SSg             |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Hotel         |MO PO 09       |BT              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 37       |CU              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|VAROVANO       |Šenek         |MO PO 10       |SB              |
|OBMOČJE        +--------------+---------------+----------------+
|NASELBINSKE    |              |MO PO 38       |ZP              |
|DEDIŠČINE      +--------------+---------------+----------------+
|               |Komenda       |MO PO 11       |SKs             |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |              |MO PO 39       |CU              |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |              |MO PO 40       |PC              |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |              |MO PO 41       |SKs             |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Vaško jedro   |MO PO 12       |CU              |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Vaška os      |MO PO 13       |SKs             |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Kmetije       |MO PO 14       |SKs             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 42       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 43       |PC              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 44       |SKs             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 45       |ZD              |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Sotočje       |MO PO 15       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 46       |V               |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|OBMOČJE        |Ob Strugi     |MO PO 16       |SSg             |
|NEKDANJEGA PUP |              +---------------+----------------+
|POLZELA        |              |MO PO 47       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 48       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 49       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 50       |V               |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 51       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 52       |SSg             |
|               +--------------+---------------+----------------+
|               |Med železnico |MO PO 26       |SSg             |
|               |in Savinjo    +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 78       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 79       |ZD              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Spodnja       |MO PO 17       |SSg             |
|               |Polzela       +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 53       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 54       |PŽ              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Garant        |MO PO 18       |I               |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 55       |I               |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 56       |V               |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 57       |PC              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 58       |PC              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 59       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 60       |PŽ              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Ob Garantu    |MO PO 19       |SSg             |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Ob železnici  |MO PO 20       |PŽ              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 61       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 62       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 63       |ZD              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Zgornja       |MO PO 21       |SSg             |
|               |Polzela       +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 64       |BC              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 65       |ZD              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Območje ob    |MO  PO 22      |SSg             |
|               |stari žagi    +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 66       |PC              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 67       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 68       |V               |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 69       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 70       |IGs             |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Severni krak  |MO PO 23       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 71       |PC              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Nad mostom    |MO PO 24       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 72       |CU              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 73       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 74       |PŽ              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 75       |PC              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Pod mostom    |MO PO 25       |SSg             |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 76       |ZD              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 77       |CU              |
|               |              +---------------+----------------+
|               |              |MO PO 81       |ZD              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Ob Savinji    |MO PO 27       |ZD              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+
|               |Pokopališče   |MO PO 28       |ZK              |
+---------------+--------------+---------------+----------------+

Tabela 3: Pregledni prikaz manjših območij znotraj enote urejanja prostora EUP 02 KPR LS (Ločica in Gmajna)

+-----------------------+---------------------+-----------------+
|ime prostorsko ali     |oznaka Manjšega      |podrobnejša      |
|problemsko  zaokrožene |Območja znotraj      |namenska raba    |
|celote (enega ali več  |Enote Urejanja       |znotraj manjšega |
|manjših območij znotraj|Prostora             |območja          |
|enote urejanja prostora|                     |                 |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|STARA GMAJNA           |MO LS 01             |SS               |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 24             |K2               |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 25             |G                |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|ZN BREG GMAJNA         |MO LS 02             |SS               |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 26             |G                |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|OBMOČJE ZA REKREACIJO  |MO LS 03             |ZS               |
|IN ŠPORT               +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 27             |G                |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|ZN LOČICA I            |MO LS 04             |SS               |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|ZN LOČICA II           |MO LS 05             |SS               |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|GOZD OB SAVINJI        |MO LS 06             |G                |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 35             |K2               |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|STARO OBMOČJE OB NOVI  |MO LS 07             |SS               |
|CESTI                  |                     |                 |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|OLN NAD AVTOCESTO      |MO LS 08             |S                |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|OB REKREACIJI          |MO LS 10             |SS               |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|STANOVANJSKO OBMOČJE OB|MO LS 11             |SS               |
|NOVI CESTI             |                     |                 |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|LOČICA, STARI DEL,     |MO LS 19             |SS               |
|ZAHOD                  |                     |                 |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|LOČICA, ZELENI STARI   |MO LS 20             |Z                |
|DEL, OB STRUGI         +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 09             |Z                |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 13             |V                |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|LOČICA, STARI DEL,     |MO LS 21             |SS               |
|SEVER                  |                     |                 |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|LOČICA, STARI DEL,     |MO LS 22             |SKs              |
|JEDRO                  |                     |                 |
+-----------------------+---------------------+-----------------+
|LOČICA, STARI DEL,     |MO LS 23             |S                |
|VZHOD                  +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 28             |G                |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 29             |G                |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 30             |G                |
|                       +---------------------+-----------------+
|                       |MO LS 31             |V                |
+-----------------------+---------------------+-----------------+

Tabela 4: Pregledni prikaz manjših območij znotraj enote urejanja prostora EUP 03 KPR BP (Breg pri Polzeli)

+-----------------+--------------+------------+-----------------+
|prostorsko ali   |ime manjšega  oznaka       |podrobnejša      |
|problemsko       |območja       Manjšega     |namenska raba    |
|zaokrožena       |znotraj enote Območja      |znotraj manjšega |
|celota           |urejanja      znotraj      |območja          |
|                 |prostora      Enote        |                 |
|                 |              Urejanja     |                 |
|                 |              Prostora     |                 |
+-----------------+--------------+------------+-----------------+
|BREG NAD         |Breg nad      MO BP 01     |SKs              |
|ŽELEZNICO, STARI |železnico,    |            |                 |
|DEL              |stari del     |            |                 |
+-----------------+--------------+------------+-----------------+
|BREG NAD         |Breg nad      MO BP 02     |SS               |
|ŽELEZNICO, STARI |železnico,    |            |                 |
|DEL ZAHOD        |stari del     |            |                 |
|                 |zahod         |            |                 |
+-----------------+--------------+------------+-----------------+
|BREG NAD         |Breg nad      MO BP 03     |SS               |
|ŽELEZNICO, STARI |železnico,    |            |                 |
|DEL VZHOD        |stari del     |            |                 |
|                 |vzhod         |            |                 |
+-----------------+--------------+------------+-----------------+
|BREG NAD         |Ob železnici  MO BP 06     |P                |
|ŽELEZNICO, NOVI  |              |            |                 |
|DEL              |              |            |                 |
+-----------------+--------------+------------+-----------------+
|BREG POD         |              MO BP 07     |SS               |
|ŽELEZNICO, STARI +--------------+------------+-----------------+
|DEL              |              MO BP 15     |SS               |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 16     |Z                |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 17     |Z                |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 18     |V                |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 19     |Z                |
+-----------------+--------------+------------+-----------------+
|GOSPODARSKA CONA |Breg pod      MO BP 10     |SS               |
|BREG PRI POLZELI |železnico,    |            |                 |
|                 |stari del ob  |            |                 |
|                 |železnici     |            |                 |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |Breg pod      MO BP 11     |SS               |
|                 |železnico,    |            |                 |
|                 |stari del ob  |            |                 |
|                 |poslovni coni |            |                 |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |Poslovna cona MO BP 13     |I                |
|                 |Breg (širše   |            |                 |
|                 |območje       |            |                 |
|                 |tovarne       |            |                 |
|                 |nogavic)      |            |                 |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 20     |Z                |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 21     |V                |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 22     |Z                |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |              MO BP 23     |I                |
|                 +--------------+------------+-----------------+
|                 |Breg center   MO BP 14     |C                |
+-----------------+--------------+------------+-----------------+

Tabela 5: Pregledni prikaz manjših območij znotraj ostalih enot urejanja prostora

+-------------+---------+-------------+-----------+-------------+
|skupne       |oznaka   |ime manjšega |oznaka     |podrobnejša  |
|značilnosti  |Enote    |območja      |Manjšega   |namenska     |
|enot         |Urejanja |znotraj      |Območja    |raba znotraj |
|             |Prostora |enote        |znotraj    |manjšega     |
|             |         |urejanja     |Enote      |območja      |
|             |         |prostora     |Urejanja   |             |
|             |         |             |Prostora   |             |
+-------------+---------+-------------+-----------+-------------+
|območje      |EUP 06   |Andraž       |MO AP 01   |SKs          |
|Koncentrirane|KPG AP   |center       +-----------+-------------+
|Poselitve v  |         |             |MO AP 02   |Z            |
|Gričevnatem  |         |             +-----------+-------------+
|zaledju      |         |             |MO AP 03   |CD           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AP 04   |K2           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AP 05   |SKk          |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AP 06   |K2           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AP 07   |CD           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AP 08   |SKs          |
|             +---------+-------------+-----------+-------------+
|             |EUP 07   |Andraž       |MO AC 01   |Z            |
|             |KPG AP   |cerkev       +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AC 02   |SKk          |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AC 03   |CD           |
|             +---------+-------------+-----------+-------------+
|             |EUP 08   |Andraž       |MO AG 01   |SKs          |
|             |KPG AP   |Gričar       +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AG 02   |CD           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO AG 03   |SKs          |
|             +---------+-------------+-----------+-------------+
|             |EUP 18   |Novi Klošter |MO NK 01   |ZP           |
|             |KPG ZA   |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO NK 02   |CU           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO NK 03   |G            |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO NK 05   |ZD           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO NK 06   |CU           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO NK 07   |P            |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO NK 08   |BC           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |MO KA 01   |LN           |
+-------------+---------+-------------+-----------+-------------+
|Enote        |EUP 26   |Kamnolom     |MO KA 02   |K1           |
|Urejanja     |DOP AP   |Andraž       +-----------+-------------+
|Prostora /   |         |             |MO KA 03   |K1           |
|Druga        |         |             +-----------+-------------+
|Območja      |         |             |MO ZZ 01   |G            |
+-------------+---------+-------------+-----------+-------------+
|             |EUP 34   |Počitniški   |MO ZZ 02   |SKp          |
|             |DOP ZA   |zaselek      +-----------+-------------+
|             |         |Založe       |MO ZZ 03   |K2           |
|             |         |             +-----------+-------------+
|             |         |             |           |             |
+-------------+---------+-------------+-----------+-------------+

III./4. SPLOŠNA ALI SKUPNA PRAVILA UREJANJA ZNOTRAJ ENOT UREJANJA PROSTORA

III./4.01 SPLOŠNA DOLOČILA V ZVEZI Z NAMENSKO RABO PROSTORA

83. člen

(osnovna namenska raba)

(1) Osnovna namenska raba prostora je določena na osnovi veljavnega plana Polzele ter na osnovi hierarhično višjih prostorskih aktov (Strategije prostorskega razvoja Slovenije), na osnovi področnih predpisov in smernic nosilcev urejanja prostora ter na osnovi izhodišč Občine Polzela. Osnovne namenske rabe, določene s tem odlokom, ni mogoče spreminjati brez spremembe tega OPN.
(2) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč (območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja).
(3) Območja stavbnih zemljišč so skladno s prvim odstavkom tega člena določena:
– na območju veljavnih, plansko opredeljenih stavbišč (ureditvena območja in stavbna zemljišča po prostorskem planu Občine Polzela 2003 ohranjajo status stavbišča);
– na območjih, opredeljenih kot območja za širitev;
– na območjih kmetij, ki oblikujejo oziroma tvorijo vzorec avtohtone poselitve;
– na območjih utemeljenih in praviloma manjših širitev obstoječih stavbišč (zaokrožitve).
(4) Območja kmetijskih zemljišč so skladno s prvim odstavkom in ob upoštevanju osmega odstavka tega člena določena:
– na območju že veljavnih, plansko opredeljenih kmetijskih zemljišč (najboljša kmetijska zemljišča in druga območja kmetijskih zemljišč po prostorskem planu Občine Polzela 2003 ohranjajo status);
– na območjih, za katera so predlagana zmanjševanja območij že veljavnih plansko opredeljenih stavbnih zemljišč (stavbna zemljišča po prostorskem planu Občine Polzela 2003, ki spreminjajo status).
(5) Območja gozdnih zemljišč so v skladu s prvim odstavkom in ob upoštevanju osmega odstavka tega člena določena:
– na območju veljavnih, plansko opredeljenih gozdnih zemljišč;
– na območjih, za katera so predlagana zmanjševanja območij veljavnih stavbnih zemljišč;
– na območjih v ravnini, ki so dejansko v naravi gozd.
(6) Območja vodnih zemljišč so v skladu s prvim odstavkom določena na območju zemljiških parcel vodotokov z izključitvijo mostov.
(7) Območja mineralnih surovin so v skladu s prvim odstavkom in ob upoštevanju osmega odstavka določena na območju z veljavnimi prostorskimi akti opredeljenih pridobivalnih območij.
(8) Območij za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območij zunaj naselij za potrebe obrambe in ostalih območij na območju OPN Polzela ni.
(9) Na območjih opredeljenih kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, kjer stavbna zemljišča niso opredeljena, a so objekti označeni kot območja razpršene gradnje (tloris objekta kot informacija o dejanskem stanju) ali pa so brez oznake, velja:
– na območjih veljavnih gradbenih dovoljen oziroma drugih enakovrednih upravnih dovoljenj so na objektih in pripadajočih zemljiščih možni vsi tisti posegi, ki so skladni z opredelitvijo posameznega dovoljenja oziroma se ohranjajo vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj, ne glede na določila tega odloka;
– na območjih dokazane gradnje pred 31. decembrom 1967 so možni posegi vzdrževanja objekta ali njegove celovite prenove v obstoječih gabaritih ali rušitve skladno z določili tega odloka; sprememba namembnosti teh objektov je možna samo za potrebe kmetijstva ali stanovanjske dejavnosti.

84. člen

(podrobnejša namenska raba)

(1) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe tam, kjer je zaradi urejanja prostora v nadaljevanju to nujno ali tudi potrebno. Tam, kjer te potrebe ni, je prikazana samo osnovna namenska raba.
(2) Podrobnejša namenska raba je opredeljena kot območje podrobnejše namenske rabe in kot površine podrobnejše namenske rabe. Območja podrobnejše namenske rabe so obvezno izhodišče OPN in jih brez njegove spremembe ni mogoče spreminjati; površine podrobnejše namenske rabe je znotraj območja podrobnejše namenske rabe možno spremeniti, vendar samo v okviru toleranc in tam, kjer je to s tem odlokom dopustno, in na območju s tem odlokom predvidenih OPPN, vendar v skladu z drugimi določili tega odloka.
(3) Na območju veljavnih prostorskih aktov, ki se ohranjajo po uveljavitvi tega odloka, je zavedena samo prevladujoča podrobna namenska raba, velja pa podrobna namenska raba, kot je opredeljena v veljavnem prostorskem aktu.
(4) Javne površine so območja z namensko rabo: prometne površine (P), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), druge zelene površine (ZD), zelene obvodne površine, ceste, pokopališča …
Tabela 6: Prikaz kategorij namenske rabe in dopustnih dejavnosti znotraj območja OPN Polzela

+-----------+---------------------------------------------------+
|vrsta      |vrsta podrobnejše namenske rabe                    |
|osnovne    +------------+--------------------------------------+
|namenske   |oznaka      |opis območja podrobnejše namenske rabe|
|rabe       |območja     +-----------+--------------------------+
|           |podrobnejše |oznaka     |opis površine podrobnejše |
|           |namenske    |površine   |namenske rabe             |
|           |rabe        |podrobnejše|                          |
|           |            |namenske   |                          |
|           |            |rabe       |                          |
+-----------+------------+--------------------------------------+
|OBMOČJA    |      S     |OBMOČJA STANOVANJ                     |
|STAVBNIH   |            |(bivanje in spremljajoče dejavnosti)  |
|ZEMLJIŠČ   |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   SS      |stanovanjske površine     |
|           |            |           |(bivanje brez             |
|           |            |           |spremljajočih dejavnosti  |
|           |            |           |ali z njimi)              |
|           |            +-----------+------+-------------------+
|           |            |           | SSs  |pretežno čiste     |
|           |            |           |      |stanovanjske       |
|           |            |           |      |površine           |
|           |            +-----------+------+-------------------+
|           |            |           | SSg  |stanovanjske       |
|           |            |           |      |površine s         |
|           |            |           |      |spremljajočimi     |
|           |            |           |      |manjšimi           |
|           |            |           |      |gospodarskimi      |
|           |            |           |      |dejavnostmi        |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   SB      |stanovanjske površine za  |
|           |            |           |posebne namene            |
|           |            |           |(občasno ali stalno       |
|           |            |           |bivanje različnih skupin  |
|           |            |           |prebivalstva (otrok,      |
|           |            |           |ostarelih, študentov in   |
|           |            |           |drugih socialnih          |
|           |            |           |struktur))                |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   SK      |površine podeželskega     |
|           |            |           |naselja                   |
|           |            |           |(površine kmetij z        |
|           |            |           |dopolnilnimi dejavnostmi  |
|           |            |           |in bivanjem)              |
|           |            |           +------+-------------------+
|           |            |           | SKk  |površine,  kjer    |
|           |            |           |      |kmetije            |
|           |            |           |      |prevladujejo       |
|           |            |           +------+-------------------+
|           |            |           | SKs  |površine           |
|           |            |           |      |podeželskega       |
|           |            |           |      |naselja, kjer se   |
|           |            |           |      |kmetije spreminjajo|
|           |            |           |      |v samo bivalne     |
|           |            |           |      |objekte;           |
|           |            |           |      |morfologija        |
|           |            |           |      |pozidave ohranja   |
|           |            |           |      |strukturo za       |
|           |            |           |      |območje značilnih  |
|           |            |           |      |vasi               |
|           |            |           +------+-------------------+
|           |            |           | SKp  |površine           |
|           |            |           |      |podeželskega       |
|           |            |           |      |naselja, kjer se   |
|           |            |           |      |kmetije spreminjajo|
|           |            |           |      |v samo bivalne     |
|           |            |           |      |objekte, predvsem  |
|           |            |           |      |pomožni objekti    |
|           |            |           |      |kmetij, kot so     |
|           |            |           |      |zidanice, kašče,   |
|           |            |           |      |čebelnjaki pa se   |
|           |            |           |      |spreminjajo v      |
|           |            |           |      |počitniške objekte;|
|           |            |           |      |morfologija        |
|           |            |           |      |pozidave ohranja   |
|           |            |           |      |strukturo za       |
|           |            |           |      |območje značilnih  |
|           |            |           |      |ruralnih naselij   |
|           |            |           |      |(vas, zaselek) ali |
|           |            |           |      |pozidav (območja   |
|           |            |           |      |zidanic, sadnih    |
|           |            |           |      |kleti, kašč)       |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   SP      |površine počitniških hiš  |
|           |            |           |(površine za počitek)     |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      C     |OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI         |
|           |            |(oskrbne, storitve in družbene        |
|           |            |dejavnosti ter bivanje)               |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   CU      |osrednja območja          |
|           |            |           |centralnih dejavnosti     |
|           |            |           |(historično ali novo      |
|           |            |           |jedro, kjer se prepletajo |
|           |            |           |trgovske, oskrbne,        |
|           |            |           |storitvene, upravne,      |
|           |            |           |socialne, zdravstvene,    |
|           |            |           |izobraževalne, kulturne,  |
|           |            |           |verske in podobne         |
|           |            |           |dejavnosti ter bivanje)   |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   CD      |druga območja centralnih  |
|           |            |           |dejavnosti                |
|           |            |           |(prevladujejo določene    |
|           |            |           |dejavnosti, razen         |
|           |            |           |stanovanj)                |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      I     |OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI        |
|           |            |(pretežno industrijske, proizvodne in |
|           |            |spremljajoče storitvene ter servisne  |
|           |            |dejavnosti)                           |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   IP      |površine za industrijo    |
|           |            |           |(industrijske dejavnosti) |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   IG      |gospodarske cone          |
|           |            |           |(obrtne, skladiščne,      |
|           |            |           |prometne, trgovske,       |
|           |            |           |poslovne in proizvodne    |
|           |            |           |dejavnosti)               |
|           |            +-----------+------+-------------------+
|           |            |           | IGs  |manjše, pretežno   |
|           |            |           |      |obrtne cone in     |
|           |            |           |      |bivanje            |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   IK      |površine z objekti za     |
|           |            |           |kmetijsko proizvodnjo     |
|           |            |           |(kmetijske stavbe za      |
|           |            |           |intenzivno pridelavo      |
|           |            |           |rastlin ali rejo živali)  |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      B     |POSEBNA OBMOČJA                       |
|           |            |(posebne dejavnosti, kot so območja za|
|           |            |turizem, nakupovalna središča in      |
|           |            |podobno)                              |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   BT      |površine za turizem       |
|           |            |           |(hoteli, bungalovi in     |
|           |            |           |drugi objekti za          |
|           |            |           |turistično ponudbo in     |
|           |            |           |nastanitev)               |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   BC      |športni centri            |
|           |            |           |(športne površine in      |
|           |            |           |objekti, namenjeni        |
|           |            |           |športnim aktivnostim in   |
|           |            |           |športnim prireditvam)     |
+-----------+------------+--------------------------------------+
|OBMOČJA    |      Z     |OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN               |
|STAVBNIH   |            |(območja za preživljanje prostega     |
|ZEMLJIŠČ   |            |časa, predvsem rekreacijo in šport na |
|           |            |prostem, in površine za izboljšanje   |
|           |            |kakovosti bivanja)                    |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   ZS      |površine za oddih,        |
|           |            |           |rekreacijo in šport       |
|           |            |           |(površine za oddih,       |
|           |            |           |rekreacijo in šport na    |
|           |            |           |prostem)                  |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   ZP      |parki                     |
|           |            |           |(urejena območja odprtega |
|           |            |           |prostora v naselju)       |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   ZV      |površine za vrtičkarstvo  |
|           |            |           |(površine za prostočasne  |
|           |            |           |kmetijske dejavnosti)     |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   ZD      |druge urejene zelene      |
|           |            |           |površine                  |
|           |            |           |(zeleni pasovi z zaščito  |
|           |            |           |oziroma drugo funkcijo,   |
|           |            |           |tudi zelena parkirišča)   |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   ZK      |pokopališča               |
|           |            |           |(površine za pokop in     |
|           |            |           |spomin na umrle)          |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      P     |OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN             |
|           |            |(območja za izvajaje dejavnosti       |
|           |            |gospodarskih služb s področja prometa)|
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   PC      |površine cest             |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   PŽ      |površine železnice        |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   PO      |ostale prometne površine  |
|           |            |           |(objekti transportne      |
|           |            |           |infrastrukture, objekti in|
|           |            |           |naprave za odvijanje      |
|           |            |           |prometa (prometni         |
|           |            |           |terminali, večja          |
|           |            |           |postajališča avtobusnega  |
|           |            |           |in železniškega prometa)) |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      T     |OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|           |            |(območja za izvajaje dejavnosti       |
|           |            |gospodarskih služb s področja         |
|           |            |telekomunikacij)                      |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      E     |OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE     |
|           |            |(območja za izvajaje dejavnosti       |
|           |            |gospodarskih služb s področja         |
|           |            |energetike)                           |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      O     |OBMOČJA OKOLJSKE  INFRASTRUKTURE      |
|           |            |(območja za izvajaje dejavnosti       |
|           |            |gospodarskih služb s področja oskrbe z|
|           |            |vodo, čiščenja odpadnih voda ter      |
|           |            |ravnanje z odpadki)                   |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |      A     |POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE          |
|           |            |(avtohtoni poselitveni vzorec v       |
|           |            |krajini, nizke gostote pozidave, s    |
|           |            |pojavi samotnih kmetij, zaselkov,     |
|           |            |razdrobljenih, razpršenih raztresenih,|
|           |            |razpostavljenih in razloženih naselij |
|           |            |ter drugih oblik strnjenih naselij    |
|           |            |(manjša gručasta naselja)             |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   Aa      |površine kmetij           |
|           |            |           |(samotne kmetije, manjši  |
|           |            |           |zaselki kmetij)           |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   Ak      |površine kmetij in        |
|           |            |           |nekmetijskih stanovanjskih|
|           |            |           |objektov                  |
|           |            |           |(mešani zaselki kmetij in |
|           |            |           |nekmetijskih stanovanjskih|
|           |            |           |hiš in/ali počitniških    |
|           |            |           |hiš)                      |
|           |            +-----------+--------------------------+
|           |            |   As      |površine nekmetijskih     |
|           |            |           |stanovanjskih objektov in |
|           |            |           |počitniških hiš           |
|           |            |           |(površine poselitve,      |
|           |            |           |nastale na območju        |
|           |            |           |nekdanjih praviloma       |
|           |            |           |kmetijskih (pomožnih)     |
|           |            |           |objektov, ali nove        |
|           |            |           |površine praviloma        |
|           |            |           |legalnih objektov, nastale|
|           |            |           |v preteklosti)            |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |    brez    |RAZPRŠENA GRADNJA                     |
|           |   črkovne  |(zemljišča pod stavbo zunaj območij   |
|           |   oznake   |stavbnih zemljišč (informacija o      |
|           |            |dejanskem stanju))                    |
+-----------+------------+--------------------------------------+
|OBMOČJA    |     K1     |NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA         |
|KMETIJSKIH +------------+--------------------------------------+
|ZEMLJIŠČ   |     K2     |DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA             |
+-----------+------------+--------------------------------------+
|OBMOČJA    |      G     |GOZDNA ZEMLJIŠČA                      |
|GOZDNIH    |            |(zemljišča, porasla z gozdnim drevjem,|
|ZEMLJIŠČ   |            |zemljišča, namenjena gojenju in       |
|           |            |ekonomskemu izkoriščanju gozdov, ter  |
|           |            |zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu|
|           |            |z Zakonom o gozdovih določena kot     |
|           |            |gozd)                                 |
+-----------+------------+--------------------------------------+
|OBMOČJA    |      V     |OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA              |
|VODA       |            |(območja, namenjena za izvajanje      |
|           |            |dejavnosti s področja rabe voda)      |
|           +------------+-----------+--------------------------+
|           |            |   VC      |celinske vode             |
|           +------------+--------------------------------------+
|           |     VI     |OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE          |
|           |            |(vodna zemljišča površinskih voda in  |
|           |            |območja, namenjena vodnim objektom    |
|           |            |(pregrade, jezovi ipd.))              |
+-----------+------------+--------------------------------------+
|OBMOČJA    |      L     |OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN            |
|DRUGIH     |            |(območja za izvajanje dejavnosti s    |
|ZEMLJIŠČ   |            |področja izkoriščanja mineralnih      |
|           |            |surovin)                              |
|           +------------+-----------+--------------------------+
|           |            |   LN      |površine nadzemnega       |
|           |            |           |pridobivalnega prostora   |
+-----------+------------+-----------+--------------------------+

III./4.02 SPLOŠNA DOLOČILA V ZVEZI Z DOPUSTNO IZRABO PROSTORA

85. člen

(dopustna izraba prostora)

Dopustna izraba prostora se določa skladno s posebnimi določili po podrobni namenski rabi in enotah urejanja prostora.

III./4.03 SPLOŠNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III./4.03.1 DOLOČANJE PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

86. člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1) Za vsako enoto urejanja prostora veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– splošni ali skupni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem poglavju;
– posebni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III./5., Posebni ali skupni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih območjih in/ali površinah podrobnejše namenske rabe, tega odloka in
– morebitni podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni za posamezne enote urejanja prostora ali posamezna manjša območja znotraj enot urejanja prostora, v poglavju III./6., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN, tega odloka.
(2) Splošni ali skupni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s posebnimi ali podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni tudi podrobni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo skupne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje.
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni za taka območja v poglavju III./6., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN tega odloka.

III./4.03.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

87. člen

(vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti)

(1) Namembnost objektov mora biti skladna z v tem OPN opredeljeno namensko rabo po posameznih enotah urejanja prostora in je posebej določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji v poglavju III./5., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih območjih in/ali površinah podrobnejše namenske rabe in v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih, določenih v poglavju III./6., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN, tega odloka. Namembnost mora biti skladna z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrste objektov in določitev objektov državnega pomena.
(2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora.
(3) V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namembnost, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, na osnovi katerih bo vplive na okolje možno zmanjšati na stopnjo, dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.

88. člen

(vrste nezahtevnih objektov glede na namen)

(1) Na območju so v skladu z veljavno zakonodajo dovoljene postavitve tistih nezahtevnih objektov znotraj posameznih enot urejanja ali manjših območjih znotraj njih, ki niso v nasprotju z namensko rabo območja ali drugimi določili tega odloka oziroma niso v nasprotju z določili odlokov tistih prostorskih aktov, katerih veljavnost se ohranja, oziroma s podrobnejšimi določili predvidenega OPPN in so oblikovno ustrezni oziroma primerni.
(2) Dopustna je postavitev objektov za lastne potrebe v skladu s prvim odstavkom tega člena samo takrat, kadar v okviru obstoječih objektov ni mogoče poiskati drugačne rešitve in če ni v nasprotju z morfologijo okoliške pozidave.
(3) Postavitev ograj do višine 2,2 m in ograj za pašo živine od 1,5 m do 2,2 m je dopustna povsod tam, kjer ni v nasprotju z določbami tega odloka in ni v nasprotju z drugimi veljavnimi določili (npr. zagotavljaje preglednosti cest ipd.), usklajeno s celostno podobo prostora in skladno s prvimi odstavkom tega člena pod naslednjimi pogoji:
– postavitev protihrupnih, vizualnih in drugih varovalnih ograj je možna povsod tam, kjer je negativen vpliv dokazljiv;
– medsoseske ograje do višine 2,2 m je možno postaviti na parcelno mejo povsod tam, kjer je pridobljeno soglasje vseh vpletenih lastnikov; če se sosedje ne uskladijo, vendar ni drugih ovir, je možno postaviti medsosedsko ograjo maksimalne višine 1,5 m samo z odmikom najmanj 0,5 m od parcelne meje.
(4) Postavitev opornih in podpornih zidov do 1,5 m je usklajena s celostno podobo prostora in v skladu s prvim odstavkom tega člena in je dopustna samo takrat, kadar premagovanje višinskih razlik z brežinami ni možno iz tehničnih razlogov ali zaradi racionalne rabe površin, ter samo tam, kjer ni v nasprotju z drugimi določbami tega odloka in z drugimi veljavnimi določili (npr. zagotavljaje preglednosti cest ipd.). Zunaj urbanih območij morajo biti oporni in podporni zidovi obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni, znotraj urbanih območij je dopustna tudi drugačna obdelava, vendar skladna s celoto in okolico.
(5) Postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov je možna v skladu s prvim odstavkom tega člena in usklajeno s celostno podobo prostora.
(6) Postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je možna v skladu s prvim odstavkom tega člena znotraj območja kmetij in znotraj kmetijskih oziroma gozdnih površin za potrebe kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti ter poučne namene (gozdna učna pot) pod pogojem, da so v največji možni meri prilagojeni morfologiji širšega prostora, da v oblikovnem smislu presegajo zgolj tehnične zahteve (kvalitetno arhitekturno oblikovanje) in da nimajo negativnih vplivov na okolje oziroma da so izvedeni vsi ukrepi za omejevanje negativnih vplivov. Na območjih, ki so zavarovana po predpisih o ohranjanju narave, ni dopustno postavljati obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(7) Postavitev začasnih objektov je možna v skladu s prvim odstavkom tega člena za omejeno obdobje največ šest mesecev.
(8) Spominska obeležja je dopustno postavljati v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(9) Objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu s prvim odstavkom tega člena pod pogojem, da se ujema s celostno podobo ožjega in širšega prostora. Objekti za oglaševanje morajo biti v največji možni meri prilagojeni morfologiji širšega prostora in morajo v oblikovnem smislu presegati zgolj tehnične zahteve (kvalitetno arhitekturno oblikovanje). Za njihovo postavitev je obvezno soglasje občine.
(10) Objekte za telekomunikacijsko opremo za nameščanje radijski postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami je možno nameščati v skladu s prvim odstavkom tega člena in samo s soglasjem občine.
(11) Navedeni objekti in v oklepajih navedene male črke abecede se nanašajo na navedbe nezahtevnih objektov ter njihovih dimenzij in drugih zahtev v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).

89. člen

(vrste enostavnih objektov glede na namen)

(1) Na območju so v skladu z veljavno zakonodajo dovoljene postavitve tistih enostavnih objektov znotraj posameznih enot urejanja ali manjših območjih znotraj njih, ki niso v nasprotju z namensko rabo območja ali drugimi določili tega odloka oziroma niso v nasprotju z določili odlokov tistih prostorskih aktov, katerih veljavnost se ohranja, oziroma s podrobnejšimi določili predvidenega OPPN in so oblikovno ustrezni oziroma primerni.
(2) Dopustna je postavitev objektov za lastne potrebe v skladu s prvim odstavkom tega člena samo takrat, kadar v okviru obstoječih objektov ni mogoče poiskati drugačne rešitve in če ni v nasprotju z morfologijo okoliške pozidave.
(3) Postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov je možna v skladu s prvim odstavkom tega člena pod naslednjimi pogoji:
– usklajeno s celostno podobo prostora je možna postavitev pomožnih cestnih objektov razen cestnih silosov (d), pomožnih železniških objektov razen zavetišč (c,d), pomožnih letaliških objektov, pomožnih žičniških objektov razen zabojnikov (c), pomožnih energetskih objektov;
– postavitev ostalih enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki v prvi alineji niso našteti, je dopustna pod pogojem, da so ti, sicer predvsem tehnični pomožni objekti, v največji možni meri prilagojeni morfologiji širšega prostora in da v oblikovnem smislu presegajo zgolj tehnične zahteve (kvalitetno arhitekturno oblikovanje).
(4) Postavitev pomožnih obrambnih objektov je dopustna v skladu s prvim odstavkom tega člena pod pogojem, da so ti, sicer predvsem tehnični pomožni objekti (a, b, f), v največji možni meri prilagojeni morfologiji širšega prostora in da v oblikovnem smislu presegajo zgolj tehnične zahteve (kvalitetno arhitekturno oblikovanje) in da nimajo negativnih vplivov na okolje.
(5) Postavitev pomožnih kmetijsko gozdarski objektov je možna v skladu s prvim odstavkom tega člena znotraj območja kmetij in znotraj kmetijskih oziroma gozdnih površin za potrebe kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti ter poučne namene (gozdna učna pot) pod pogojem, da so v največji možni meri prilagojeni morfologiji širšega prostora in da v oblikovnem smislu presegajo zgolj tehnične zahteve (kvalitetno arhitekturno oblikovanje) in da nimajo negativnih vplivov na okolje oziroma da so izvedeni vsi ukrepi za omejevanje negativnih vplivov.
(6) Postavitev začasnih objektov je možna v skladu s prvim odstavkom tega člena za omejeno obdobje največ šest mesecev. Izjemoma je dopustna časovno daljša postavitev, vendar ne dlje kot 1 leto, kadar je postavitev tovrstnega objekta namenjena varovanju dobrin (npr. začasno skladiščenje ipd.) ali varstvu okolja in je zunaj s katerimkoli predpisom varovanega območja ter ne zakriva pomembnih vedut v prostoru. Postavitev šotorov in drugih pokritih prireditvenih prostorov (b, d) je za obdobje daljše od enega meseca možna samo na območjih z ustrezno namensko rabo.
(7) Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, se lahko umeščajo v prostor v skladu s prvim odstavkom tega člena na območja, kjer ni emisij, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje človeka, pod naslednjimi pogoji:
– površinski objekti, kot so igrišča (a), smučišča (d), strelišča (f) in vzletišča (h), so dopustni znotraj tistih območij, kjer je to skladno z namensko rabo oziroma je možna večnamenska raba (npr. kmetijstvo in smučišče);
– linijski objekti, kot so steze in poti (b, c, e, g), so lahko povsod tam, kjer ne oviraj osnovne namenske rabe.
(8) Vadbeni objekti, namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju, so kot stalni objekti lahko samo znotraj zanje opredeljenih območij, kot začasni objekti pa v skladu s petim odstavkom tega člena.
(9) Spominska obeležja je dopustno postavljati v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(10) Nameščanje urbane opreme je v skladu s prvim odstavkom tega člena dopustno pod pogojem, da je skladno s celostno podobo ožjega in širšega prostora. Vsa urbana oprema, posebno pa objekti, ki so stavbe (a, b, c, f), morajo biti v največji možni meri prilagojeni morfologiji širšega prostora in morajo v oblikovnem smislu presegati zgolj tehnične zahteve (kvalitetno arhitekturno oblikovanje). Vsa urbana oprema, posebno pa otroška igrišča, morajo biti varna. Odgovornost za njihovo varnost prevzemajo proizvajalec, projektant, naročnik oziroma lastnik zemljišča.
(11) Navedeni objekti in v oklepajih navedene male črke abecede se nanašajo na navedbe enostavnih objektov ter njihovih dimenzij in drugih zahtev v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).

90. člen

(vrste gradenj (in drugih posegov v prostor), ki so opredeljene s predpisi o graditvi objektov)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Polzela v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta (tudi dozidava ali nadzidava),
– rekonstrukcija in nadomestna gradnja,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Na območjih razpršene gradnje, kjer stavbna zemljišča niso opredeljena (tovrstni objekti so označeni kot območja razpršene gradnje – tloris objekta kot informacija o dejanskem stanju, ali pa so brez oznake), so na objektih in pripadajočih zemljiščih veljavnih gradbenih dovoljenj oziroma drugih enakovrednih upravnih dovoljenj, možni vsi tisti posegi, ki so skladni z opredelitvijo posameznega dovoljenja oziroma se ohranjajo vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj ne glede na določila tega odloka. Gradnja novega objekta, ki ni predmet veljavnega dovoljenja, ni dopustna. Pod pogoji, ki jih določa prostorski akt, je dopustna izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih, pa tudi rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna. Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost mogoče postaviti tudi na območjih, ki niso opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, če njihovo gradnjo dopušča prostorski akt.
(3) Na območjih razpršene gradnje, kjer stavbna zemljišča niso opredeljena (tovrstni objekti so označeni kot območja razpršene gradnje – tloris objekta kot informacija o dejanskem stanju, ali pa so brez oznake), ki je dokazano nastala pred 31. decembrom 1967, so možni posegi vzdrževanja objekta ali njegove celovite prenove v obstoječih gabaritih ali rušitve skladno z določili tega odloka. Sprememba namembnosti teh objektov je možna samo za potrebe kmetijstva ali stanovanjske dejavnosti.
(4) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Polzela skladno z drugimi predpisi dopustni naslednji objekti in ureditve:
– komunalni objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, vročevodnega omrežja, omrežja javne razsvetljave, podzemnega elektroenergetskega in komunikacijskega omrežja ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju, zbiralnice za odpadke in vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;
– podzemne garaže in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– podhodi in nadhodi za pešce;
– brvi in mostovi;
– vodnogospodarske ureditve;
– urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, otroških igrišč);
– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
– vzdrževanje cest;
– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin.

91. člen

(agrarne operacije)

Agrarne operacije so dopustne povsod tam, kjer je to skladno z namensko rabo in ni v nasprotju z določili tega odloka ali drugimi predpisi. Zanje morajo biti izvedeni postopki v skladu z veljavno zakonodajo in pridobljena vsa potrebna dovoljenja.

III./4.03.3 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTOV

92. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč)

(1) Če ni predpisano drugače, morajo biti novi objekti od meje sosednjih parcel (nad in pod terenom) odmaknjene tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele oziroma morajo biti oddaljene najmanj 4 m. Dopustni so manjši odmiki, vendar najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi do parcelne meje, če s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel in če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji.
(2) Če so odmiki stavb manjši od 1,5 m, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov in da so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji. Za tak poseg je potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
(3) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,8 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od ceste 2 m, razen če upravljalec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(4) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(5) Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če:
– gre za tip gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje;
– je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami oziroma OPPN ali
– gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.
(6) Če ni drugače določeno, morajo biti na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih nove stavbe od meje sosednjih parcel namenjenih gradnji oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima gradbenima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele, namenjene gradnji, 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom.
(7) Novi stanovanjski objekti v bližini obstoječih kmetij, ki niso njen sestavni del, morajo biti od meje zemljišča kmetije odmaknjeni vsaj 10 m. Nove kmetije se lahko umeščajo samo na stavbna zemljišča v območjih z oznako SK SKk, SKs, Aa, Ak, As in morajo biti od parcelne meje zemljišča, na katerem so objekti, ki niso kmetija, odmaknjene vsaj 10 m.

93. člen

(regulacijske črte in lega objektov na gradbeni parceli)

(1) Pri umeščanju novih objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte – gradbeno linijo, ki jo tvorijo obstoječi sosednji že zgrajeni objekti. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.
(2) Umestitev novozgrajenih objektov mora slediti gradbeni liniji obstoječih objektov v naselju (način umeščanja objektov v širšem prostoru) in obstoječim gradbenim linijam, ki jih v prostoru poleg objektov določajo tudi morfologija terena (reliefne linije, meje med različnimi rabami, predvsem gozdni rob, vodotok ipd.) ter obstoječa in predvidena namenska raba.
(3) Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest z naslednjimi odmiki:
– odmik od roba cestišča za lokalno ceste in lokalne krajevne ceste 6 m z možnim manjšim odmikom le ob soglasju upravljalca cest;
– vsaj 4,0 m od roba javne poti in meje sosednje parcele z možnim manjšim odmikom le ob soglasju lastnika sosednje parcele.
(4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni (zagotavljanje osončenosti idr.) in požarnovarstveni pogoji.
(5) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo praviloma locirati na mejo, a ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
(6) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, le-to morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(7) Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije.
(8) Stavbno zemljišče mora biti primerno za gradnjo. Na plazljivih in nestabilnih območjih je gradnja mogoča le po predhodno izdelanem geotehničnem elaboratu.
(9) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje za opredeljena območja varstva narave in kulturne dediščine.
(10) Podrobnejše usmeritve za odmik od gozdnega roba ali roba obvodne vegetacije:
– Posegi v gozd in gozdi rob ali v obvodno vegetacijo in v rob obvodne vegetacije niso dovoljeni.
– Nove objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali roba obvodne drevnine. Pri tem je potrebno predvidevati možnost poškodb objektov zaradi podiranja gozdnega drevja ali padajočih vej. Odmik se določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben zaradi vzajemnega varovanja.
– Ob gozdnem robu ali ob robu obvodne vegetacije je možno načrtovati samo tiste posege, ki ne zahtevajo posegov v koreninski sistem drevja, ne vplivajo na podobo gozdnega roba in ne ogrožajo njegovega obstoja.
– Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno do vsake gozdne površine zagotoviti primeren dostop in ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje lesa. Ker je pri gospodarjenju z gozdovi v naselju potreben odvoz lesa, je potrebno do površin zagotoviti primerno dovozno cesto v skladu z določili sektorske zakonodaje s področja gozdarstva glede gradnje gozdnih prometnic.

III./4.03.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV

94. člen

(dopustna stopnja izkoriščenosti posameznega zemljišča namenjenega gradnji)

(1) Za določitev dopustne stopnje izkoriščenosti posameznega zemljišča, namenjenega gradnji, je potrebno izračunati faktor zazidanosti parcele (z) in faktor izrabe parcele (i).
(2) Faktor zazidanosti posameznega zemljišča, namenjenega gradnji (z), je razmerje med zazidano površino in celotno površino zemljišča, namenjenega gradnji, določen je za območja podrobnejše namenske rabe.
(3) Faktor izrabe posameznega zemljišča, namenjenega gradnji (i), je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na zemljišču, namenjenem gradnji) in površino zemljišča namenjenega gradnji.
(4) Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom naj ne presegajo v tabeli 7 opredeljenih vrednosti:
Tabela 7: Pregledni prikaz kriterijev za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom

+---------------------------------+--------------+--------------+
|NAMENSKA RABA PARCELE, NAMENJENE |    FAKTOR    | FAKTOR IZRABE|
|GRADNJI                          | ZAZIDANOSTI  |      (i)     |
|                                 |     (z)      |              |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|čista stanovanjska območja       |     0,4      |      1,2     |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|splošna stanovanjska območja     |     0,4      |      1,2     |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|območja počitniških hišic        |     0,4      |      1,2     |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|stanovanjska območja s           |     0,2      |      0,4     |
|kmetijskimi gospodinjstvi        |              |              |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|območja objektov družbene        |     0,6      |      1,6     |
|infrastrukture                   |              |              |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|območja urbanih središč          |     0,9      |      3,5     |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|mešana območja (mešana           |     0,6      |      1,2     |
|stanovanjsko proizvodna območja) |              |              |
+---------------------------------+--------------+--------------+
|območja proizvodnih dejavnosti   |     0,8      |      2,4     |
+---------------------------------+--------------+--------------+

(5) Dopustna izkoriščenost iz četrtega odstavka tega člena je vedno in v vseh primerih obvezna pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi tega OPN ali pri izdelavi OPPN, razen takrat, kadar je s tem odlokom zahtevano drugače.

95. člen

(izjeme v zvezi z dopustno stopnjo izkoriščenosti posameznega zemljišča namenjenega gradnji)

Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se faktor zazidanost določi po normativih in standardih, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.

96. člen

(delež odprtih bivalnih površin)

Delež odprtih površin je določen v odstotkih glede na velikost parcele, ki je namenjena za gradnjo, in je določen za posamezne podrobne namenske rabe.

III./4.03.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA

97. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Pri oblikovanju velja splošno načelo, da so objekti v največji možni meri prilagojeni morfologiji širšega prostora in da v oblikovnem smislu presegajo zgolj tehnične zahteve (kvalitetno arhitekturno oblikovanje) in da nimajo negativnih vplivov na okolje oziroma da so izvedeni vsi ukrepi za omejevanje negativnih vplivov.
(2) Oblikovanje novih objektov pogojuje tip in višina objektov, velikost in zmogljivost objektov ter namembnost objektov, kot jih določajo posebni prostorski izvedbeni pogoji v poglavju III./5., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih območjih in/ali površinah podrobnejše namenske rabe, in v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih, določenih v poglavju III./6., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani objekt usklajen z objektom, h kateremu se dozidava, v gabaritih in v oblikovanju.
(4) Na objektih, ki mejijo na javne površine, je na osnovi soglasja upravljalca javne površine dopustno graditi napušče, nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom.
(5) Na industrijskih, proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih z večjo tlorisno površino strehe od 2000 m2, je priporočljivo urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna.
(6) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– obnova mora zagotavljati (ohranjati ali vzpostavljati) estetsko celoto;
– pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt;
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– na osnovi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.
(7) Ograje, ne glede na njihov namen (varovalne, zaščitne), morajo biti oblikovane v skladu s celostno podobo območja, in sicer:
– ograje ob stanovanjskih objektih in drugih objektih, ki niso javni: višina ograje mora biti usklajena z obstoječimi ograjami sosednjih parcel in ne sme presegati višin 2,2 m; materialna obdelava: prednost imajo naravni materiali (kamen, les, kovina, beton) in naravne ograje – žive meje, plastificirane ograje so izjemoma dopustne samo v izrazito urbanih območjih; oblikovna zasnova mora biti usklajena s celostno podobo okolice;
– ograje ob športnih igriščih: višina ograje se prilagaja zahtevam posamezne športne zvrsti in mora biti načeloma prosojna;
– ograje ob industrijskih objektih morajo biti skladne s celoto in obdelane na osnovi gradbenega dovoljenja;
– ograje ob infrastrukturnih objektih so dopustne, kadar so potrebne kot varovalne ograje: višina ograje se prilagaja zahtevam posamezne dejavnosti in mora načeloma biti prosojna;
– ograje ob javnih objektih morajo biti opredeljene v podrobnih prostorskih načrtih.
(8) Zasebni objekti morajo v točkah, v katerih posegajo v skupno dobro vseh, upoštevati tudi pravila za ohranjanje zasebnosti na ravni parcele ter splošna pravila za dolgoročno, kvalitetno, ekološko in gospodarno gradnjo:
– ohranjanje zasebnosti: organizacija zasebnega objekta mora biti zasnovana tako, da čim manj posega v zasebnost sosedov (orientacija pogledov, hrupnejših prostorov, osenčenost …);
– ohranjanje zdravega okolja – ekološki pristop: zasnova objekta mora biti okoljsko sprejemljiva in energetsko varčna (neškodljivi materiali, zasnova tlorisa, pozicija odprtin in debeline zidov naj zmanjšuje potrebo po preveliki porabi energije za ogrevanje oziroma hlajenje, vgradnja sončnih kolektorjev, rekuperacija vode...);
– estetski vidik: podoba posameznih objektov je ne glede na lastništvo tudi del naselja, zato mora vsak objekt dopolnjevati in izboljševati estetski vtis celote.

98. člen

(oblikovanje odprtih in zelenih površin)

(1) Urejanje odprtih in zelenih površin mora presegati zgolj tehnične rešitve.
(2) Faktor zelenih površin (FZP) vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar ne manj kot 20 %.
(3) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov in najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let) in za počitek stanovalcev, in sicer:
– 4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in
– 3,5 m2 za zelene površine.
(4) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m.
(5) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2 (vendar ne manj kot 50 m2), najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic.
(6) V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(7) Če na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev dovolj zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba.
(8) Izbor rastlinskih vrst naj bo s ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja omejen na avtohtone vrste, uporaba tujerodnih vrst naj bo minimalna in le izjema:
– v okolici stanovanjskih hiš naj bodo sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v minimalnem obsegu; žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber ...); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese), niso zaželene; v vrtove je zaželeno saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst, kot so lipe, gabri, bori …;
– zunanje ureditve industrijskih objektov in vseh ostalih objektov naj presegajo zgolj tehnične rešitve in naj bodo zasnovane tako, da bo delež zelenih površin čim večji in da v njihovih ureditvah prevladujejo praviloma avtohtone vrste velikih dreves in velikih grmovnic;
– zunanje ureditve ob vseh ostalih objektih naj poleg zahtev predhodne alineje upoštevajo tudi zahtevo po čim večji estetski kvaliteti ureditev.
(9) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
(10) Zasnova zunanjih ureditev naj oblikovno sledi morfologiji prostora in namembnosti.
(11) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.
(12) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(13) Obrežnih drevnin ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(14) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju parcele, namenjene gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo devetega odstavka tega člena.
(15) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves.
(16) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves in ostale vegetacije:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom; minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m oziroma 2 x 2 m;
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.
(17) Obstoječa drevesa je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma ozdraviti.
(18) Zasebni vrtovi so tudi del skupnega prostora, zato je potrebno, da ga dopolnjujejo in izboljšujejo: zelenje vrtov naj krepi količino zelenja v naselju (predvsem visoka drevesa in žive meje), urejen vrt lahko krepi estetsko podobo celote.
(19) Javne odprte površine morajo biti namenjene in prilagojene najširšemu krogu uporabnikov (otroci, invalidi, starši z vozički, mladi ...) in morajo biti ves čas dostopne. Javne odprte površine različnih značajev naj se povezujejo v sklope, ki predstavljajo celoto (javni prostor naselja). Izvedba naj sledi funkciji in značaju posamezne površine, njena ureditev pa lahko kaže tudi na pripadnost širšemu sklopu javnih površin. Konkretne rešitve naj vključujejo čim širši spekter programov. Obdelava naj ne predstavlja zgolj tehničnih rešitev, ampak naj bo celosten vrhunski krajinskoarhitekturni izdelek. Vse navedene sestavine naj bodo zasnovane skladno, kot del skupne celote, ki jasno odslikuje čas, v katerem je nastala.
(20) Javne odprte površine morajo biti zaradi varnosti vsaj minimalno osvetljene. Dodatna osvetlitev kot del oblikovanja prostora mora upoštevati omejitve v zvezi z svetlobnim onesnaževanjem.

III./4.03.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO

99. člen

(velikost in oblika zemljišč namenjenih gradnji)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje, določene s tem odlokom, in pogoje, določene z drugimi predpisi. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(2) Velikost parcel se določi v projektni dokumentaciji. Pri določanju velikosti parcel je treba upoštevati:
– značilnosti širšega prostora,
– morfologijo obstoječe poselitve,
– tipično velikost in obliko obstoječih že zazidanih parcel,
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– veljavne predpise v zvezi s sanitarno tehničnimi zahtevami gradnje, požarne varnosti idr.
(3) Morfologijo obstoječe poselitve iz drugega odstavka tega člena narekuje predvsem avtohtona, prvobitna, starejša poselitev v prostoru, ki mora biti vodilo pri določanju nove parcelacije, z izjemo izrazitih urbanih predelov Polzele, ki niso kulturna dediščina, in novonastale poselitve Gmajne (Breg).
(4) Če ni določeno drugače, je potrebno obliko parcele na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve z oznako Aa, Ak, As in stavbnih zemljiščih z oznako SK, SKk, ali SKs formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in sledile pogojem oblikovanja objektov. Upoštevati je potrebno prvotno obstoječo parcelacijo in način umeščanja starih objektov (pretežno gručasta zasnova domačij in zaselkov, mestoma linearna, kadar morfologija terena določa tako).
(5) Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(6) Parcele objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je treba podrediti zahtevam in pogojem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(7) Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena v območje enote urejanja prostora, v kateri se gradi objekt.

100. člen

(sprememba meja ali površine obstoječih že zazidanih parcel)

(1) Zemljišče namenjeno gradnji na katerem že stoji objekt, je lahko predmet parcelacije z namenom postavitve novih objektov in ob ohranitvi obstoječega objekta le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo v nasprotju z določili tega odloka in možnost postavitve novega objekta, zaradi katerega je delitev opravljena, prav tako ne bo v nasprotju z določili tega odloka.
(2) Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
(3) Zgoščevanje grajenih struktur znotraj obstoječih stavbnih zemljišč je možno ob zagotavljanju kvalitetnih bivalnih razmer v skladu z merili in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov, vendar ne kot pozidava javnih površin.

III./4.03.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

101. člen

(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vod.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(3) Komunalne ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno zahtevano obrambno zaščito (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
(4) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega opremljanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Za vode, katerih koridorji s tem OPN še niso določeni, izdela zasnovo upravljalec in do izdelave zasnove ne more uveljavljati prednosti prvega.
(5) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne, komunalne in energetske infrastrukture, je gradnja objektov možna po njeni izgradnji oziroma sočasno.
(6) Predvideni sekundarni vodi in dostopi morajo biti zgrajeni pred gradnjo objekta oziroma sočasno z njo. Obstoječe in predvidene objekte je potrebno obvezno priključiti na vso obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo.

102. člen

(predpisana minimalna komunalna oprema)

(1) Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.

103. člen

(obvezno priključevanje na komunalno opremo)

(1) Nove objekte je treba priključiti na komunalno opremo, če ta obstaja. Možne so tudi drugačne rešitve, če obstaja utemeljen razlog, da priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo ni možna oziroma če to ne pomeni,slabšanje kvalitete okolja. Obstoječi objekti se priključijo na tiste vode, ki obstajajo.
(2) Nezahtevne in enostavne objekte je treba priključiti na komunalno opremo takrat, kadar je za njihovo uporabo to potrebno. Priključevanje je možno izvesti samo na obstoječe vode. Gradnja novih vodov izključno za potrebe enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustna.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na vodovodno omrežje centralnega in lokalnega vodovodnega sistema se lahko izjemoma zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljalca vodovodnega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo v skladu z drugimi – resornimi veljavnimi predpisi (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(4) Pri obveznosti priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje centralnega in lokalnega kanalizacijskega sistema se na območjih zunaj vodovarstvenih območij zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.) lahko s soglasjem pristojnega upravljalca kanalizacijskega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode skladno z drugimi – resornimi veljavnimi predpisi (mala čistilna naprava ipd.).

104. člen

(priključevanje objektov na javne ceste)

(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste.
(2) Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na osnovi pogojev in soglasja organa, pristojnega za promet, ali upravljalca ceste.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na osnovi pogojev in soglasja organa, pristojnega za promet, ali upravljalca ceste.
(4) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
(5) Slepo zaključene nove ceste morajo imeti na koncu obračališča oziroma mora biti zagotovljena ustrezna možnost obračanja.

VAROVALNI PASOVI IN KORIDORJI GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

105. člen

(splošno)

(1) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas, varovano območje ali nadzorovani pas ipd., mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(2) Pri projektiranju v varovalnih pasovih omrežij, objektov in naprav posameznih področji gospodarske javne infrastrukture je potrebno upoštevati resorno zakonodajo in predpise obravnavane (zadevajoče) gospodarske javne infrastrukture.

106. člen

(varovalni in/ali varnostni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1) Širine varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij so prikazane v tabeli.
Tabela 8: Širine varovalnih in/ali varnostnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij

+---------------------------------------+-----------+-----------+
|Infrastrukturna omrežja oziroma objekti|Merjeno    |Skupna     |
|                                       |levo in    |širina     |
|                                       |desno      |varovalnega|
|                                       |od osi     |pasu       |
|                                       |voda       |           |
+---------------------------------------+-----------+-----------+
|vodovod, kanalizacija, toplovod,       |3 m        |6 m        |
|vročevod, vodi, namenjeni              |           |           |
|telekomunikacijskim storitvam, vključno|           |           |
|s kabelskim razdelilnim sistemom, in   |           |           |
|drugi vodi, ki služijo določeni vrsti  |           |           |
|gospodarske javne službe lokalnega     |           |           |
|pomena ali so v javno korist, razen    |           |           |
|priključkov nanje                      |           |           |
+------------------+--------------------+-----------+-----------+
|elektroenergetski |nadzemni, napetostni|40 m       |80 m       |
|vodi nazivne      |nivo 220 kV in 400  |           |           |
|napetosti         |kV                  |           |           |
|                  +--------------------+-----------+-----------+
|                  |nadzemni, napetostni|15 m       |30 m       |
|                  |nivo 110 kV         |           |           |
|                  +--------------------+-----------+-----------+
|                  |nadzemni,           |10 m       |20 m       |
|                  |napetostni nivo 10  |           |           |
|                  |kV in 20 kV         |           |           |
|                  +--------------------+-----------+-----------+
|                  |podzemni, napetostni|5 m        |10 m       |
|                  |nivo 10kV, 20 kV,   |           |           |
+------------------+--------------------+-----------+-----------+
|plinovod z        |nad 16 bar          |100 m      |200 m      |
|obratovalnim      +--------------------+-----------+-----------+
|tlakom            |do vključno 16 bar  |5 m*       |10 m*      |
|                  +--------------------+-----------+-----------+
|                  |do vključno 5 bar   |2 m*       |4 m*       |
+------------------+--------------------+-----------+-----------+

* varnostni pas
(2) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na osnovi pogojev in soglasja pristojnega upravljalca infrastrukturnega omrežja.
(3) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, ki so opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.

107. člen

(varovalni koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1) Varovalni koridorji posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov so prikazani v tabeli.
Tabela 9: Varovalni koridorji posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov

+---------------------------------------+----------+------------+
|Infrastrukturna omrežja oziroma        |Merjeno   |Skupna      |
|objekti                                |levo in   |širina      |
|                                       |desno     |varovalnega |
|                                       |od osi    |koridorja   |
|                                       |voda      |            |
+------------------+--------------------+----------+------------+
|elektroenergetska |110 kV              |15 m      |            |
|razdelilna        |                    |          |            |
|transformatorska  |                    |          |            |
|postaja (RTP)     |                    |          |            |
|merjeno od        |                    |          |            |
|zunanjega roba    |                    |          |            |
|ograje območja RTP+--------------------+----------+------------+
|oziroma od zunanje|220 kV, 400 kV      |40 m      |            |
|stene objekta RTP,|                    |          |            |
|če se ta nahaja v |                    |          |            |
|sklopu drugega    |                    |          |            |
|objekta           |                    |          |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|elektroenergetska prosto stoječa       |5 m       |10 m        |
|transformatorska postaja (TP) merjeno  |          |            |
|od zunanje stene objekta TP            |          |            |
+------------------+--------------------+----------+------------+
|vodovodno omrežje |dimenzije 700 mm in |5 m       |10 m        |
|                  |več                 |          |            |
+------------------+--------------------+----------+------------+
|kanalizacijsko    |dimenzije 1400 mm   |5 m       |10 m        |
|omrežje           |in več              |          |            |
+------------------+--------------------+----------+------------+
|vročevodno in     |dimenzije 700 mm in |5 m       |10 m        |
|parovodno omrežje |več                 |          |            |
+------------------+--------------------+----------+------------+

(2) Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na tehnološko izvedbo.
(3) V 2,5-metrskem pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene zadrževanju večjega števila ljudi.
(5) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(6) Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno skladno z zakonodajo izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, ki opredeljuje približevanje in križanje za visokonapetostnim prenosnim vodom in pridobiti soglasje upravljalca. Pri projektiranju je potrebno upoštevati veljavno resorno zakonodajo.
(7) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki so določene s predpisi.
(8) V varovalnih koridorjih vročevodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljalca tega omrežja v skladu s predpisi.

108. člen

(varovalni pasovi prometnih omrežij)

(1) Varovani pasovi posameznih prometnih omrežij so prikazani v tabeli.
Tabela 10: Varovani pasovi posameznih prometnih omrežij

+---------------------------------------------------+-----------+
|Infrastrukturna omrežja oziroma objekti            |Merjeno na |
|                                                   |vsako      |
|                                                   |stran      |
+-----------------------------+---------------------+-----------+
|varovalni pasovi ceste,      |avtocesta            |40 m       |
|merjeno od zunanjega roba    +---------------------+-----------+
|cestnega sveta               |hitra cesta          |35 m       |
|                             +---------------------+-----------+
|                             |glavna cesta         |25 m       |
|                             +---------------------+-----------+
|                             |regionalna cesta     |15 m       |
|                             +---------------------+-----------+
|                             |lokalna cesta        |6 m        |
|                             +---------------------+-----------+
|                             |javna pot            |4 m        |
+-----------------------------+---------------------+-----------+
|varovalni pasovi železniških |železniška proga     |200 m      |
|tirnih naprav, merjeno od    +---------------------+-----------+
|osi zadnjega tira            |industrijski tir     |80 m       |
+-----------------------------+---------------------+-----------+

(2) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljalca ceste.
(3) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(4) Če so varovalni pasovi cest, ki so opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem odloku, se upoštevajo določila drugih predpisov.

GRADNJA OMREŽIJ IN NAPRAV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

109. člen

(urbanistične, oblikovalske idr. prostorske zahteve za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav ter priključevanje nanje)

(1) Infrastrukturna omrežja ter posamezni infrastrukturni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v obstoječih koridorjih oziroma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Pri posegih v prostor, v katerih je vidna izpostavljenost neizogibna, je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje in pretehtano umestitev v prostor.
(2) Poteki omrežij gospodarske infrastrukture morajo biti med seboj usklajeni. Praviloma naj se jih združuje v skupne koridorje. Vsa omrežja gospodarske javne infrastrukture je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(3) Pogoje za priključitev podajo upravljalci prometnih, komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.
(4) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(5) Gradnja mostov, cest ter drugih omrežij gospodarske javne infrastrukture mora biti v območju vodotokov, še posebno pa na poplavnih območjih, takšna, da ne posega v pretočni profil. Zagotovljena mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino oziroma zadostno/ustrezno prepustnostjo.
(6) Pri načrtovanju ter gradnji omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture je potrebno upoštevati vse usmeritve iz strateškega dela in drugih vsebin tega OPN v zvezi s trajnostnim razvojem (uporaba obnovljivih virov energije, varčna poraba vodnih virov, premišljeno ravnanje s padavinskimi in odpadnimi vodami, racionalno ravnaje z odpadki idr.).

110. člen

(gradnja cestnega omrežja)

(1) Minimalna širina cestišča občinskih cest je 4,0 metra, po potrebi se lahko zgradijo tudi izogibališča. Nove ceste je načeloma potrebno graditi v krožnih povezavah oziroma izvesti obračališča.
(2) Varno vključevanje in izključevanje z regionalne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (PLDP > 5000 vozil dnevno) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 6,5 metra (PLDP < 5000 vozil dnevno).
(3) Širina priključne ceste na regionalno cesto mora biti od 3,5 metra do 7,0 metra na dolžini vsaj 5,0 metra z ustreznimi zavijalnimi radiji. Za zagotovitev prometne varnosti je potrebno zagotoviti preglednost priključka na osnovi zaustavitvene razdalje z reakcijskim časom 1,5 sekunde na regionalni cesti, kar mora biti prikazano v projektni dokumentaciji (preglednosti trikotnik).
(4) Priključke stanovanjskih hiš na regionalno cesto je potrebno preko pločnika izvesti z ugreznjenimi robniki minimalne širine 4,0 metra in rampo širine 0,75 metra oziroma na regionalnih cestah brez pločnika v minimalni širini 4,0 metra na dolžini 5,0 metra z zavijalnimi radiji 3,0 metra ter obojestransko bankino širine 0,75 metra.
(5) Minimalni razmik med posameznimi novimi priključki na regionalno cesto in obstoječimi križišči je 80 metrov.
(6) Ob regionalnih in lokalnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce (razen kadar ni možno zagotoviti zadostnih površin zaradi ohranjanja značilne vaške pozidave), ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo. Zaradi peščeve varnosti morajo biti iz hrapavih materialov, ob prehodih za pešce pa morajo imeti poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
(7) Ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti (razen kadar ni možno zagotoviti zadostnih površin zaradi ohranjanja značilne vaške pozidave). Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo zunaj cestnih teles.
(8) Po potrebi se lahko na cestnem omrežju načrtujejo ukrepi za umirjanje prometa.
(9) Pri urejanju obcestne krajine naj se zagotovi primerno oblikovanje brežin (neenakomeren naklon) in rastja (zakrivanje in odkrivanje pogledov, označevanje posebnih okoliščin).
(10) Z javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(11) Z gradnjo nove prometne infrastrukture naj se ne povečuje drobljenja ekosistemov.
(12) Ob gradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(13) Na območju Občine Polzela se pojavljajo črne točke za dvoživke. Gre za opredelitev prednostnih odsekov cest, pomembnih za prehajanje dvoživk. V Občini Polzela je takšen prednostni odsek na državni cesti R-694 Polzela–Velenje blizu sotočja Ložnice in Hotunjščice. Na tem območju se ob načrtovanju rekonstrukcije ceste načrtujejo prehodi in zaščitne ograje za neovirane prehode dvoživk preko cestišča. Pristojna služba za ohranjanje narave bo ob načrtovanju rekonstrukcije cest podala mnenje za ustrezno tehnično izvedbo prehodov in zaščitne ograje za neovirane prehode dvoživk preko cestišča.

111. člen

(gradnja komunalne opreme)

(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in praviloma združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov in ne motijo ali ovirajo druga druge.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah. Na odsekih, na katerih zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču, upravljalec te opreme pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) Pri urejanju obstoječih vodov in gradnji novih je potrebno v največji možni meri stremeti za tem, da je večina vodov podzemnih. Nadzemni vodi so dopustni samo takrat, kadar drugačne rešitve zaradi tehničnih zahtev niso mogoče.
(5) V poselitvenih območjih, zavarovanih območjih narave in zavarovanih območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški praviloma umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(7) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(9) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

112. člen

(združevanje komunalnih vodov)

(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne koridorje.
(2) Pri obnovi in novogradnjah glavnih in lokalnih zbirnih cest, kjer je predvidena ureditev komunalne opreme, je treba preveriti možnost gradnje skupnega oziroma združenega koridorja komunalnih vodov (v nadaljevanju: združen koridor).
(3) V združenem koridorju naj poteka čim več komunalnih vodov z izjemo tistih vodov, ki jih zaradi varnosti ni dopustno (npr. plinovod) ali smiselno ali možno (npr. kanalizacija) združevati z drugimi vodi.
(4) Optimalno mesto vodenja združenega koridorja (rob cestišča, pločnik?) je potrebno preučiti za vsak primer posebej.

113. člen

(gradnja vodovodnega omrežja)

(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo praviloma zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidrante je treba praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(2) Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.

114. člen

(gradnja kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešani sistem.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja po predpisih. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.
(3) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(4) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(5) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno in po predpisih. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na gradbeni parceli stavbe ali na eni od parcel, namenjenih gradnji več stavb, če naprava služi več stavbam.
(6) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(7) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, na katerih ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na osnovi pogojev pristojnega organa oziroma upravljalca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele, namenjene gradnji stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(8) Padavinske vode z objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

115. člen

(gradnja daljinskega sistema oskrbe s toploto)

Gradnja daljinskega sistema oskrbe s toploto ni predvidena. V primeru možnosti njegove izgradnje je potrebno izdelati strokovne podlage z vidika urejanja prostora in zanje pridobiti soglasja vseh nosilcev urejanj prostora na obravnavanem območju.

116. člen

(gradnja omrežja zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina)

(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ti pa morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.

117. člen

(gradnja elektroenergetskega omrežja)

(1) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območji poselitve, v strnjenih območjih poselitve pa le v primeru prilagoditve nadzemnega omrežja zaradi preureditve v podzemno omrežje.

118. člen

(gradnja komunikacijske infrastrukture)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora, namenjenih stanovanjem, zdravstvu (CDZ) in varstvu ter izobraževanju (CDI, CDO), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) in v gozdovih s posebnim namenom (GPN), v zelenih in športno-rekreacijskih površinah (ZS, ZP, ZV, ZK, ZDO) ter v območju površinskih voda (VC);
– v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, K2, GO je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov;
– v enotah urejanja prostora, ki niso navedene v prvi in v drugi alineji tega odstavka, gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna na objektih in v njih in v območju 100-metrskega pasu, merjeno od roba parcele, namenjene gradnji navedenih objektov in naprav: 12640 stavb za zdravstvo, 11 stanovanjskih stavb, 12630 stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč;
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
(4) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, treba je ozeleniti okolico objekta.
(5) Objekte in naprave mobilne telefonije ni dovoljeno postavljati na zavarovana območja naravne in kulturne dediščine. Izjemoma je dopustna postavitev teh objektov in naprav na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna območja, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoč le ob soglasju pristojnih soglasodajalcev za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Objekte mobilne telefonije je izjemoma dopustno umestiti v objekte, ki so zavarovani kot kulturni spomenik ali kulturna dediščina, le na osnovi soglasja pristojnega soglasodajalca za varstvo kulturne dediščine.
(6) Za vse obstoječe objekte velja, da se ob prenovi, večjih vzdrževalnih delih idr. prilagodijo zahtevam iz tega člena.

119. člen

(gradnja druge, nove ali nepoznane infrastrukture)

Za vse naprave, objekta in omrežja, ki niso navedeni v tem odloku (novo, neznano, nenavedeno) je potrebno dopolniti ta odlok ali smiselno uporabljati ta odlok, vendar je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje (PVO).

120. člen

(objekti za zbiranje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali zaprto na gradbeni parceli objekta, h kateremu pripada.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno po predpisih in praviloma zaščiteno z nadstrešnico, na utrjeni površini z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin.
(3) Zbiralnice odpadkov so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev.
(4) Zbiralnice odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine.
(5) Zbirni center za odpadke mora biti umeščen tako, da je dobro dostopen. Imeti mora vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. Obstoječi zbirni center v Andražu se ohranja.
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.

PARKIRNE POVRŠINE IN GARAŽNE STAVBE

121. člen

(parkirne površine in garažne stavbe)

(1) Pri novogradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov mora biti zagotovljeno dovolj parkirnih površin ali garažnih mest na gradbeni parceli posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(3) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po podrobnejših pogojih tega odloka za saditev.
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(5) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe.
(6) Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest težiti k cilju, da se zagotovi zadostno vendar tudi optimalno število parkirnih mest. Pri tem je, če ni z zakonodajo določeno drugače, potrebno upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
– stanovanjska hiša: 2 PM na stanovanje,
– stanovanja v večstanovanjskih hišah: povprečno 2 PM na stanovanje,
– počitniške hiše: 1 PM,
– domovi za ostarele: 1 PM / 5 postelj,
– vrtci, šole: 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena,
– športna igrišča: 1 PM / 250 m površine igrišč,
– zdravstveni domovi: 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30 m koristne površine,
– poslovni prostori – pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiski strank: 1 PM na 20 m2 neto površine, vendar ne manj kot 3 PM,
– gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM,
– gostinski lokal s prenočišči: 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev,
– trgovski lokali: 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine in min. 2 PM,
– obrtni in industrijski obrati: 1 PM / 50 m neto površine + 1 PM / 2 zaposlena,
– skladišča: 1 PM / 100 m neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena,
– poslovni prostori s strankami: 1 PM / 30 m neto površine,
– poslovni prostori brez strank: 1 PM / 2 zaposlena,
– pokopališča: 1 PM / 30 grobov,
– za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin in s predpisi.
(7) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj minimalno predpisano zahtevano število parkirnih mest za invalide, ki pa ga je potrebno, kadar je le mogoče, tudi preseči. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(8) Zasnova pakirnih površin mora upoštevati zahteve trajnostnega razvoja v smislu zmanjševanja velikih utrjenih površin, prehitrega odtekanja padavinskih vod ipd. V ta namen naj bodo parkirišča povsod tam, kjer je to mogoče, propustna, torej utrjena tako, da lahko voda pronica v tla, ter čim bolj ozelenjena.

JAVNE POVRŠINE

122. člen

(javne površine)

(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega odloka dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
(3) Javne odprte površine morajo biti namenjene in prilagojene najširšemu krogu uporabnikov (otroci, invalidi, starši z vozički, mladi ...) in morajo biti ves čas dostopne. Javne odprte površine različnih značajev naj se povezujejo v sklope, ki predstavlja celoto (javni prostor naselja). Izvedba naj sledi funkciji in značaju posamezne površine, njena ureditev pa lahko kaže tudi na pripadnost širšemu sklopu javnih površin. Konkretne rešitve naj vključujejo čim širši spekter programov. Obdelava naj ne predstavlja zgolj tehničnih rešitev, ampak naj bo celosten vrhunski krajinskoarhitekturni izdelek. Vse navedene sestavine naj bodo zasnovane skladno, kot del skupne celote, ki jasno odslikuje čas, v katerem je nastala.
(4) Sistem javne razsvetljave mora upoštevati zahteve po varnosti odprtega prostora in hkrati zahteve o omejevanju svetlobnega onesnaževanja.

III./4.03.8 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER OBRAMBNIMI POTREBAMI

123. člen

(splošna določila oziroma načela)

(1) Gradnje in prostorske ureditve so ne glede na določila tega odloka dopustne le, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(3) Pogoj za poseganje na zemljišča, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.

VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE

124. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo (npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.).
(4) Ne glede na ostale določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje in posegi:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov.
(5) Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma – kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave, če ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za ta objekt ali območje.
(6) Odstranitve objektov ali delov objektov, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(7) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirane dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, le-tega pa izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(8) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(9) Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(10) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(11) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območji dediščine.
(12) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu.
(13) Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine.
(14) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(15) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(16) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(17) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na osnovi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, ki je pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(18) Pred posegi na območjih registriranih arheoloških najdišč mora lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(19) Na območjih varstva kulturne dediščine je prepovedano postavljati reklamne panoje, antene mobilnih telekomunikacijskih sistemov, protihrupne ograje in druge objekte, ki bi s svojo pojavnostjo pomenili tujek v varovanem prostoru.
(20) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.
(21) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
(22) Poleg objekta dediščine se varuje tudi okolica varovane kulturne dediščine oziroma njeno območje, ki je določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Nove rabe v območju načeloma niso dopustne, kar posebej velja za pomembnejšo kulturno dediščino.
(23) Območja avtohtone poselitve – predvsem območja kmetij in zaselkov, kjer prevladujejo kmetije, ki so kot poselitvena struktura izrazito ohranjene, je potrebno obravnavati kot kulturno dediščino (npr. Selna njiva, območje ob Ložnici, območje Podsevčnik).
(24) Ne glede na določila tega odloka je potrebno ob odkritju nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(25) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(26) Območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so razvidna v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, in drugih uradnih evidencah.
(27) Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov ali registrirane kulturne dediščine, je treba upoštevati varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika oziroma pogoje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

125. člen

(ohranjanje narave – naravni spomeniki, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti)

(1) Naravni spomeniki, naravne vrednote državnega in lokalnega pomena, posebna varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 ter ekološko pomembna območja na območju občine so razglašeni ali določeni s posebnimi predpisi.
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
(3) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
(4) Na zavarovanih območjih je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju.
(5) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(6) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno odkritje podzemnih jam in najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojni službi za varstvo narave.
(7) Na ekološko pomembnih območjih so možni vsi posegi in dejavnosti, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Skladno s to usmeritvijo naj se posege in dejavnosti načrtuje zunaj najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(8) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se pri izvajanju ter načrtovanju posegov in dejavnosti izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin, tako da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja;
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(9) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima po predpisih s področja ohranjanja narave poseben status, se upošteva resorna zakonodaja s področja ohranjanja.
(10) Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij narave je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, v skladu z določili sektorske zakonodaje s področja ohranjanja.

VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN

126. člen

(varovanje in izboljšanje okolja)

Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dovoljene s predpisi.

127. člen

(1) Varovalni gozdovi so določeni s posebnimi predpisi.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti soglasje pristojne organizacije za gozdove in organa, pristojnega za ohranjanje narave.

128. člen

(gradnja objektov v gozdu in v obgozdnem varovalnem pasu)

Za gradnjo v gozdu, kadar je dovoljena in v 25 m širokem obgozdnem pasu, ki meji na gozdni rob (gozdni varovalni pas), je treba pridobiti soglasje pristojne organizacije za gozdove.

129. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je treba priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
(4) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljalec vira onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti občino.

130. člen

(varstvo voda)

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi in odlaganje odpadkov. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za naslednje izjeme:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo;
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih;
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb;
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice (odvzem vode, raba vode);
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih;
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;
– poseg, pri katerem lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(3) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
(4) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalnih pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(5) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
(6) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati; pri tem morajo ponikalnice biti locirane zunaj vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane zunaj plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predvideti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …).
(7) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. Za odvzemanje naplavin je potrebno upoštevati predpise o vodah.
(8) Na območju kopalnih voda je prepovedano načrtovati dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kakovost kopalnih voda in onemogočile dostop do kopališča.
(9) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

131. člen

(priobalno zemljišče)

(1) Priobalno zemljišče vodotoka 1. reda Savinje je 15 metrov, zunaj območij naselij pa 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov, stoječih vod in suhih strug je 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče je lahko tudi drugačno, če tako določi vlada.
(2) Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(3) V priobalnem pasu vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(4) Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer dopuščajo razmere, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka. Vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri ali jo ponovno zasaditi.
(5) Kolikor je mogoče, naj bo oblikovanje objektov, potrebnih za rabo voda, v največji možni meri prilagojeno na konkretno lokacijo (čim bolj sonaravno) in podrejeno pravilom za oblikovanje, ki jih za obravnavano območje določajo prostorski izvedbeni pogoji. V prostor naj se praviloma umeščajo na vizualno neizpostavljenih lokacijah.
(6) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(7) Na področju prometne infrastrukture – ureditvi lokalnih cest, ureditvi kolesarskih poti in pešpoti – se je potrebno izogniti poplavnim območjem in predvideti gradnjo prometne infrastrukture zunaj priobalnih zemljišč. Rekreacijske poti se morajo čimbolj prilagajati terenu brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer. Pri trasiranju in urejanju zemljišč je treba v največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grmičevje in posamična drevesa).

132. člen

(varstvo podzemne vode)

(1) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je potrebno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih občinskih odlokov in/ali državnih uredb. V primeru neskladja tega odloka s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, je potrebno upoštevati pogoje slednjega.
(2) V vodovarstvenih pasovih so dovoljeni le posegi, skladni s predpisi, oziroma posegi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo, in v skladu z odloki o vodovarstvenih območjih. Gnojenje z živinskimi gnojili ni dovoljeno v I. vodovarstvenem območju, v ostalih vodovarstvenih pasovih pa le z gnojilnimi načrti.
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(4) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda tako, da:
– ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5-metrskem radiju od objekta merske mreže,
– ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,
– se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače,
– bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje,
– je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(5) Za raziskavo podzemnih voda je potrebno pridobiti dovoljenje za raziskave.

133. člen

(varovanje tal in plodne zemlje)

(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
(4) Projektant je dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. O potrebnosti pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant.

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

134. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogočijo zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Ob gradnji objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
(4) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega prometa (ovire za zračni promet), je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo. Za postavitev nove ali povečanje oziroma povišanje obstoječe ovire za zračni promet je potrebno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za promet (ovire v coni civilnega letališča), ali ministrstva, pristojnega za obrambo (ovire v coni vojaškega letališča).
(5) Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva ter dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo po veljavnih predpisih. Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Zaklonilniki se praviloma pripravljajo v vojnem stanju za zaščito pred ruševinami. Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih javni zdravstveni službi, varstvu in izobraževanju otrok, varstvu kulturne dediščine, javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu, upravljanju železniškega, pomorskega in zračnega prometa ter v pomembnih energetskih in industrijskih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. V muzejih, galerijah, arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena se gradijo zaklonišča kot depoji. V drugih novih objektih v naseljih iz prejšnjega stavka je obvezna takšna ojačitev prve plošče, da zdrži rušenje nanjo.
(6) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.
(7) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je ob naravnih ali drugih nesrečah mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(8) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva; za helioporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo določila 81. člena strateškega dela tega odloka.
(10) Preprečevati je potrebno možnost ekoloških nesreč z ustreznim načrtovanjem in ustreznim izvajanjem dejavnosti. Ob ekoloških nesrečah pa je potrebno ukrepati v skladu s predpisi in občinskim načrtom o zaščiti in reševanju.

135. člen

(varovanje pred poplavami)

(1) Za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda so določena območja, ki so ogrožena zaradi poplav (poplavno območje).
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo, v kateri morajo biti v skladu s predpisi določeni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti, izvedba ukrepov pa mora biti končana pred njihovo gradnjo.
(3) Spremembe že uveljavljene osnovne namenske rabe na poplavnih območjih niso predvidene.
(4) Predvidena je izgradnja vsaj dveh suhih zadrževalnikov visokih voda (Slatine, Ločica ob Savinji). Posegi v območjih planiranih zadrževalnikov so omejeni, v njih niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo. Zanje je potrebno izdelati strokovne podlage.

136. člen

(varovanje pred požarom)

(1) Pri graditvi objektov in urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti:
– odmike med objekti,
– prometne ali manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
(3) Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati zahtevanim standardom. Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m).
(4) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Na območjih brez hidratnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je treba zagotoviti požarne bazene ali druge ustrezne ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(5) Ob graditvi objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotavljati neoviran in varen dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(6) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

137. člen

(plazovita območja)

(1) Za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda so določena območja, ki so ogrožena tudi zaradi erozije celinskih voda (erozijsko območje) in zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljivo območje).
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(3) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras, in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– s poseganjem, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujeta plazenje zemljišč.
(4) Na erozijskih in plazljivih območjih je potrebno za vsako gradnjo oziroma poseg predhodno izdelati geološko geotehnično študijo, v kateri se določijo ustrezni tehnični in protierozijski ukrepi zaradi varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi na ostalih območjih je izdelava geomehanske študije pred izdelavo projektov oziroma pred izvajanjem nameravanih posegov priporočljiva.

138. člen

(potresna območja)

(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo V. do VII. stopnje po MSC lestvici. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.

III./4.03.9 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA

139. člen

(splošno glede varovanja zdravja)

(1) Za posamezne vrste posegov v prostor, za katere je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja in ki bi lahko občutneje vplivali na okolje ter so opredeljeni v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96), je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.
(2) Pri načrtovanju in izvedbi vseh posegov v prostor je potrebno celovito izpolnjevati zahteve okoljske zakonodaje. Vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje, ter tako, da se prepreči in omeji obremenitev okolja že pri izvoru nastanka.

140. člen

(varovanje pred hrupom)

(1) Varstvo pred hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(3) I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na območju prometne infrastrukture (P), na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti (G) in na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju družbene infrastrukture površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
– na območju stanovanj čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB) in površine počitniških hiš (SK),
– na posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem (BT).
(5) III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so z vidika hrupa dopustni manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanj: splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi SS, SK;
– na območju družbene infrastrukture: površine za vzgojo, izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov (C, CU);
– na območju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča (Z, ZS, ZP, ZK);
– na mešanem območju vse osrednje in mešane površine (CU);
– na območju vodnih zemljišč vse površine razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem.
(6) IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnem območju površine drugih območij, ki so namenjena za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij;
– na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in površine za proizvodnjo;
– na območju prometne infrastrukture: vse površine;
– na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine;
– na območju energetske infrastrukture: vse površine;
– na območju okoljske infrastrukture: vse površine;
– na območju vodnih zemljišč: vse površine vodne infrastrukture;
– na območju mineralnih surovin: vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin;
– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem;
– na območju gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem;
– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(7) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste.
(8) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(9) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(10) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(11) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(12) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca. Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo prireditev z uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda po predhodni strokovni presoji.
(13) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljalec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(14) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
(15) Mirno območje poselitve se lahko določi na kateremkoli II. območju varstva pred hrupom ali na njegovem delu.
(16) Potrebna je izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite za zaščito bivalnega okolja.
(17) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.
(18) Za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora DARS, d. d., oziroma upravljalec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.

141. člen

(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb, namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje, ter spremembe namembnosti stavb za potrebe stalnega oziroma občasnega bivanja), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da v območju načrtovanega posega niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisu iz prejšnje točke.

142. člen

(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)

Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.

143. člen

(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem)

(1) Pri graditvi stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom.
(2) Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalni čas osončenja z direktno sončno svetlobo, ki znaša 21. decembra najmanj 1 uro, 21. marca, 21. junija in 21. septembra pa najmanj 3 ure.

144. člen

(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam)

Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.

145. člen

(pogoji za varčevanje z energijo)

(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
(2) Pri posegih na obstoječih objektih je potrebno izboljševati njihove toplotne lastnosti in povečevati uporabo obnovljivih virov energije, kolikor to ni v nasprotju z drugimi varovanji in omejitvami.
(3) Priporoča se gradnja pasivnih in nizkoenergijskih hiš.
(4) Doseganje bolj učinkovite rabe energije v stavbah naj podkrepi tudi ustrezno oblikovanje okolice objektov (npr. zasaditev vegetacije pred večje steklene površine ipd.), kolikor to ni v nasprotju z drugimi varovanji in omejitvami.
(5) Za večje komplekse stavb se priporoča gradnja skupnih kotlovnic.

III./4.03.10 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV

146. člen

(predvideni OPPN)

(1) Na območju OPN Polzela je predvidena izdelava več OPPN.
(2) Posamezni OPPN se lahko izvajajo po delih samo takrat, kadar je to posebej napisano. Možne so izjeme, vendar samo takrat, kadar iz objektivnih razlogov drugačna rešitev ni možna. Za tako opredeljene manjše OPPN, ki morajo biti zaključene celote, pa morajo biti – ne glede na razloge za njihovo zmanjšanje – strokovne podlage, kadar so predpisane, izdelane za celotno z OPN predvideno območje OPPN.

147. člen

(prostorski izvedbeni pogoji znotraj predvidenih OPPN)

Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidnih OPPN so podani samo v obliki usmeritev. OPPN morajo biti izdelani skladno s temi usmeritvami in ne smejo biti v nasprotju s strateškim delom OPN Polzela in tistim izvedbenim delom OPN Polzela, ki podaja splošna, skupna ali načelna izhodišča za delo.

148. člen

(strokovne podlage, strokovne ocene, strokovne študije in strokovna mnenja za OPPN)

(1) Za posamezne OPPN ali posamezna večja območja, ki predstavljajo zaključeno celoto oziroma za katero je potrebno posamezne vsebine preverjati (npr. promet, druge infrastrukturne ureditve) ne glede na EUP ali MO in ne glede na različno namensko rabo, so predpisane strokoven podlage, ki so obvezne.
(2) Občina se lahko odloči, da v nadaljnjih postopkih za posamezne OPPN s sklepom o pripravi OPPN predpiše dodatne strokovne podlage. Tudi takšne strokoven podlage so obvezne.
(3) Za posamezne OPPN je potrebno izdelati vse tiste strokovne podlage, strokovne ocene, strokovne študije, strokovna mnenja ipd., ki jih predpišejo posamezni nosilci urejanja prostora ali za katere Občina oceni, da so potrebne oziroma za katere se v postopku izdelave OPPN izkaže, da so potrebne.
(4) Za vsa območja stanovanj, centralnih dejavnosti in za posebna območja v vplivnem pasu avtoceste, na katerih je predvidena izdelava OPPN, je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidnega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. Če ustrezna protihrupna zaščita ni izvedljiva, je na območjih potrebno načrtovati dejavnosti, ki na hrup niso občutljive.
(5) Investitor in izdelovalec posameznih OPPN lahko po lastni presoji izdelata tudi druge dodatne strokovne podlage. Za pripravo prostorskih aktov se lahko izdelajo tudi druge strokovne podlage z različnih področij razvoja oziroma s področja varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine.
(6) Strokovne podlage se pripravljajo v skladu z veljavno zakonodajo in prostorskimi aktih višjega reda (oziroma skladno s Prostorskim redom RS) in morajo biti pripravljene tako, da omogočajo usklajevanje razvojnih interesov z varstvenimi zahtevami ter zagotavljajo transparentne in ponovljive strokovne rešitve (možnost presoje kakovosti strokovnih rešitev).
(7) Za izdelavo prostorskih aktov se lahko uporabijo tudi že izdelane strokovne podlage, pripravljene za posamezna območja ali podobne prostorske ureditve.

149. člen

(območja, za katera je predviden OPPN)

(1) Enote urejanja prostora ali manjša območja znotraj njih, ki se urejajo z OPPN, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN ali državnih prostorskih načrtov.
(2) OPPN se izdelajo za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– večjo širitev naselja na nove površine,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin in rud ter njihove sanacije,
– območja, za katera se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območij v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave,
– območja, ki so namenjena zgoščanju pozidave in
– za sanacije razpršene gradnje.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih parcel ali da svet Občine Polzela sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. Zmanjševanje območja praviloma ni možno, možna je samo delitev na več posameznih OPPN. Širitev je možna samo skladno z osnovno in podrobnejšo namensko rabo in ne sme preseči 10 % osnovne površine.

150. člen

(prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN)

(1) Za enoto urejanja prostora oziroma manjše območje znotraj nje, za katero je predvidena izdelava OPPN, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– skupni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v III. poglavju tega odloka,
– posebni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v IV. poglavju tega odloka,
– skupne usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja,
– podrobne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN,
– prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo do sprejema predvidenih OPPN, določeni po posameznih EUP ali MO.
(2) Skupni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo OPPN se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, če ni s podrobnimi usmeritvami za izdelavo posameznih OPPN določeno drugače.
(3) Območje OPPN je lahko razdeljeno na več namenskih rab; meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne. Površina posamezne označene namenske rabe se v OPPN lahko spremeni za največ 20 %.
(4) Če OPPN vključuje več EUP ali več MO, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje OPPN.
(5) Če se izdela OPPN samo za del predvidenega območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, določiti in rezervirati površine za javne programe (šola, vrtec, dom za stare ipd.) in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne komunalne infrastrukture ter etapnost izvajanja OPPN.

151. člen

(urbanistično-arhitekturni natečaj)

(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je osnova za pripravo prostorskega akta, odloči pristojni organ občine.
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev oziroma javnega natečaja je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN.

152. člen

(OPPN, ki s tem odlokom ni posamično določen)

(1) OPPN se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja, tudi če to s tem odlokom ni tako določeno, kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s tem odlokom oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje;
– so potrebne ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč;
– je na obstoječih gradbenih parcelah treba izvesti predhodno komasacijo;
– ni možno zagotoviti dostopov do gradbenih parcel;
– obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča racionalno gradnjo komunalne ali prometne infrastrukture;
– je predvidena gradnja naslednjih infrastrukturnih objektov in naprav: kanalizacijski vodi dimenzije 1800 mm in več, čistilna naprava za več kot 500 PE, vodarna in objekti za bogatenje podtalnice, elektroenergetski vodi napetostnega nivoja več kot 110 kV, razdelilna transformatorska postaja napetostnega nivoja več kot 110 kV, elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 110 kV, razen če gre za rekonstrukcijo ali povečanje napetosti obstoječega daljnovoda napetostnega nivoja 20 kV in 110 kV, plinovod z delovnim tlakom nad 16 barov in pripadajoče merilne regulacijske plinske postaje, vse vrste energetskih objektov, ki niso namenjeni izključno interni uporabi industrijskih obratov, odlagališče odpadkov, center za predelavo odpadkov, plinovod z delovnim tlakom 16 barov.

III./5. POSEBNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO POSAMEZNIH OBMOČJIH IN (ALI) POVRŠINAH PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

153. člen

(splošno navodilo za uporaba določil poglavja)

(1) Ne glede na hierarhijo pojmov »območje podrobnejše namenske rabe« in »površine podrobnejše namenske rabe« veljajo skupni prostorski izvedbeni pogoji izključno za navedeno oznako.
(2) Ne glede na določila členov tega poglavja veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (so hierarhično višja, nadrejena).
(3) Kadar so določila tega poglavja v nasprotju z določili poglavja III./6, Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora ter merila in pogoji za izdelavo OPPN, veljajo določila slednjega.
(4) Dejavnosti so navedene po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrste objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 25/10). V primeru njene spremembe velja ustrezno tolmačenje iz nove uredbe.
(5) Vrste dopustnih objektov so navedene po veljavni Uredbi o vrstah objektov glede zahtevnosti (Uradni list RS, št. 37/08). V primeru njene spremembe velja ustrezno tolmačenje iz nove uredbe. V primeru nejasnosti/ oziroma neusklajenosti je potrebno pridobiti razlago zakonodajalca.
(6) Določila tega poglavja ne veljajo, kadar je posamezna namenska raba označena kot prevladujoča namenska raba znotraj veljavnega prostorskega akta. Tam veljajo določila veljavnega akta.
(7) Kadar je posamezna namenska raba označena kot prevladujoča namenska raba znotraj načrtovanega OPPN, se določila tega poglavja uporabljajo za pripravo OPPN samo v obsegu in tako, kot je določeno s tem odlokom.
(8) Določila tega poglavja se vedno nanašajo točno na oznako, kot je navedeno (npr. če je oznaka S, to ne pomeni, da določilo samodejno velja tudi za SS idr., sicer sistemsko podrejene oznake), razen če ni s tem odlokom določeno drugače.

III./5.01 POSEBNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJA STANOVANJ

III./5.01.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OSNOVNO OZNAKO »OBMOČJE STANOVANJ (S)«

154. člen

Določila tega poglavja veljajo za tista območja z oznako S, za katera ni predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta in na katerem ne velja drug obstoječi veljaven prostorski akt in če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

155. člen

(namembnost)

Stanovanjske površine samo z oznako S so območja, namenjena stalnemu bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi, ki so pretežno že pozidana in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO S

156. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 – enostanovanjske stavbe,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe,
– 11300 – stanovanjske stavbe za posebne namene,
– 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP), bifeji, točilnice, bari (do 35 m2 BTP),
– 12303 – bencinski servisi (do 500 m2 površine parcele),
– 12304 – stavbe za druge storitvene dejavnosti: poslovne in obrtne dejavnosti do 150 m2 BTP,
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča.
(2) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev:
– 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12201 – stavbe javne uprave,
– 12202 – stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 – druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 – trgovske stavbe (do 300 m2 BTP),
– 12420 – garažne stavbe (do 300 m2 BTP),
– 12640 – stavbe za zdravstvo (do 300 m2 BTP),
– 12721 – stavbe za opravljanje verskih obredov.
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto (LZ) ali višjo kategorijo ceste v naselju;
– v večstanovanjskih stavbah mora biti zagotovljen tudi direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnost;
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele.

157. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1) Dopustne gradnje na območju so: gradnja novih objektov, rekonstrukcija obstoječih objektov in odstranitev obstoječih objektov.
(2) Novogradnje so dopustne na območju nepozidanih parcel, namenjenih gradnji kot gradnje novih objektov, na območju pozidanih parcel kot dozidave in nadzidave k obstoječim objektom ali kot nadomestne gradnje (rušitev obstoječega in gradnja novega objekta skladno z zahtevami za novogradnje na obravnavanem območju).
(3) Dopustne so rekonstrukcije vseh legalno zgrajenih objektov skladno z določbami tega odloka.
(4) Dopustne so rušitve.
(5) Ne glede na določila tega člena, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in rušitve objektov kulturne dediščine niso dovoljene brez soglasja upravitelja kulturne dediščine.
(6) Dopustna druga dela so:
– preureditev podstrešij v stanovanja ali za mirne poslovne dejavnosti (pisarne ipd.).
(7) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi pogoji s pogojem, da sta na parceli ene prostostoječe stanovanjske hiše lahko samo dva pomožna objekta stanovanjskih objektov, na parceli dvojčka pa so lahko skupno največ trije pomožni objekti stanovanjskih objektov;
– ne glede na prvo alinejo tega odstavka je izjemoma dopustna postavitev več pomožnih objektov stanovanjskih objektov, če gradbena parcela presega 1000 m2;
– ostali nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi določili.
(8) V okviru drugih dejavnosti, kot je stanovanjska, so dopustni samo tisti nezahtevni in enostavni objekti, ki so določeni s splošnimi pogoji, in tisti, ki so nujni sestavni del dejavnosti (npr. pomožni infrastrukturni objekti). Odprti skladiščni prostori, razne lope in podobni objekti, ki jih dejavnost potrebuje, morajo biti urejeni znotraj osnovnega objekta.
(9) Posegi, opredeljeni v tem členu, so dopustni, če intenzivnost izrabe parcele, namenjene gradnji, ne presega predpisanih vrednosti iz 159. člena in če so zagotovljena (dodatna) parkirna mesta in zelene površine v skladu z določbami tega odloka.
(10) Spremembe namembnosti posameznih objektov so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 156. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO S

158. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) ali novogradnji kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov v okolici tako, da za nov objekt velja, da:
– v primeru dvokapne strehe njeno sleme s svojo najvišjo točko (brez dimnikov ipd.) ne sme presegati povprečne najvišje višine obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici;
– v primeru ravne, ločne ali podobno oblikovane strehe pa skrajna višina novega objekta, vključno s streho, ne sme presegati višine, ki jo določa sredina povprečne višine slemen in povprečne višine vencev obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici.
(2) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila prvega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(3) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(4) V primeru novogradnje novega objekta povsem nove namembnosti, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po prevladujočih objektih.
(5) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(6) V primeru rekonstrukcij veljajo vsa določila tega člena.

159. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+------------------+---------------+------------+---------------+
|dopustna stopnja  |   odstotek    |  odstotek  | faktor izrabe |
|izkoriščenosti    |  zazidanosti  |   odprtih  |    parcele,   |
|parcele, namenjene|   parcele,    |   zelenih  |   namenjene   |
|gradnji           |   namenjene   | površin na |    gradnji    |
|                  |    gradnji    |  parceli,  |  (maksimalna  |
|                  |  (maksimalna  |  namenjeni |   vrednost)   |
|                  |   vrednost)   |   gradnji  |               |
|                  |               | (minimalna |               |
|                  |               |  zahteva)  |               |
+------------------+---------------+------------+---------------+
|stanovanjski      |     35 %      |    40 %    |      1,2      |
|objekti in        |               |            |               |
|nestanovanjski    |               |            |               |
|objekti družbenih |               |            |               |
|dejavnosti        |               |            |               |
+------------------+---------------+------------+---------------+
|ostali            |     45 %      |    20 %    |      1,6      |
|nestanovanjski    |               |            |               |
|objekti           |               |            |               |
+------------------+---------------+------------+---------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO S

160. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

161. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
(2) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(3) Zasnovo objektov je potrebno smiselno prilagajati obstoječim, vendar je potrebno prednostno upoštevati morfologijo širšega prostora in težiti h kvalitetnejši gradnji v skladu z drugim odstavkom tega člena in načelom »manj je več«. Izogibati se je potrebno tipskim objektom, ki se nekritično prenašajo iz različnih okolij, pač pa je treba objekte načrtovali v skladu z njihovo lokacijo.

162. člen

(zunanja ureditev)

(1) Zasnova zunanje ureditve mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove oklice naj bo skladna.
(2) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, da bi zagotavljale trajnostni razvoj, v okolici stanovanjskih hiš in drugih objektih sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst (kot npr. kalina, gaber …); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese), niso zaželene. Zaželeno je v vrtove saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst, kot so lipe, gabri, bori …
(3) Ograje, če so potrebne, naj bodo grajene iz naravnih materialov ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih drugega odstavka tega člena. V območju obrtnih dejavnosti, ki so lahko za okoliške stanovanjske objekte kakorkoli moteče, so ograje obvezne. Oblika, višina, podoba in materialna obdelava ograj naj se usklajuje s celostno podobo objekta in okolice, medsebojno s sosednjimi ureditvami in skladno s širšim prostorom.
(4) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunaj ureditve (ograje, tlaki idr.) naj imajo prednost naravni avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(5) Reklamni in informativni napisi se lahko nameščajo v skladu s splošnimi določili.

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO S

163. člen

(umeščanje in lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, ter umestitev objektov na parcelo se morajo prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Načeloma ne smejo presegati povprečne velikosti obstoječih parcel, predvsem pa se mora obstoječi morfologiji poselitve, ne glede na velikost parcele, prilagajati umeščanje objektov nanje.
(2) V območjih, ki mejijo na območja s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, pri kateri je zasnova naselja ohranila avtohtono podobo, mora velikost in oblika parcele upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se mora temu v največji možni meri prilagajati, umeščanje objektov pa mora upoštevati vzorec umeščanja avtohtone poselitve.
(3) V vseh ostalih območjih, kjer je obstoječa poselitev neavtohtona (novejša), zasnovana neformalno ali v pravilnem ortogonalnem sistemu (sistem ulic), je potrebno velikost in obliko parcele prilagajati pravilom, ki jih določa obstoječa zemljiška delitev, prav tako pa je potrebno objekt nanje umeščati, upoštevajoč gradbene linije, ki jih določajo obstoječi objekti in druge ustvarjene danosti v prostoru (ceste ipd.) ter pomembne naravne danosti (relief, gozdni rob …).

III./5.01.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SS)«

164. člen

Določila tega poglavja veljajo za tista območja z oznako SS, za katera ni predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta in na katerih ne velja drug obstoječi veljaven prostorski akt ter če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO SS

165. člen

(namembnost)

Stanovanjske površine z oznako SS so območja, namenjena stalnemu bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi, ki so pretežno že pozidane in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.

166. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 – enostanovanjske stavbe,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe,
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča.
(2) Pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta).
(3) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev:
– 12112 – gostilne (do 50 m2 BTP); bifeji, točilnice, bari, slaščičarne ipd.,
– 12202 – stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 – druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 – trgovske stavbe (manjše trgovine do 100 m2 BTP),
– 12304 – stavbe za druge storitvene dejavnosti: frizerski saloni, urar, šiviljstvo ipd.
(4) Dejavnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju;
– v večstanovanjskih stavbah mora biti zagotovljen tudi direkten zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti;
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele.

167. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO SS

168. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) ali novogradnji kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov enake namembnosti v okolici, tako da za nov objekt velja, da:
– v primeru dvokapne strehe njeno sleme s svojo najvišjo točko (brez dimnikov ipd.) ne sme presegati povprečne najvišje višine obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici;
– v primeru ravne, ločne ali podobno oblikovane strehe pa skrajna višina novega objekta, vključno s streho, ne sme presegati višine, ki jo določa sredina povprečne višine slemen in povprečne višine vencev obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici.
(2) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila prvega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(3) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(4) V primeru novogradnje novega objekta povsem nove namembnosti, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po stanovanjskih objektih.
(5) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(6) Ob rekonstrukcijah veljajo vsa določila tega člena.

169. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji)

+----------------+----------------+--------------+--------------+
|dopustna stopnja|    odstotek    |   odstotek   | faktor izrabe|
|izkoriščenosti  |   zazidanosti  |   odprtih    |   parcele,   |
|parcele,        |    parcele,    |   zelenih    |   namenjene  |
|namenjene       |    namenjene   |  površin na  |    gradnji   |
|gradnji         |     gradnji    |   parceli,   |  (maksimalna |
|                |   (maksimalna  |  namenjeni   |   vrednost)  |
|                |    vrednost)   |   gradnji    |              |
|                |                |  (minimalna  |              |
|                |                |   zahteva)   |              |
|                +----------------+--------------+--------------+
|                |      35 %      |     40 %     |      1,2     |
+----------------+----------------+--------------+--------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO SS

170. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše in stanovanjski dvojčki,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

171. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
(2) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(3) V vseh ostalih območjih, kjer je obstoječa gradnja neavtohtona (novejša) brez posebnih arhitekturnih kvalitet, je potrebno zasnovo objektov sicer smiselno prilagajati obstoječim, vendar je potrebno prednostno upoštevati morfologijo širšega prostora in težiti h kvalitetnejši gradnji v skladu z drugim odstavkom tega člena in načelom »manj je več«. Izogibati se je potrebno tipskim objektom, ki se nekritično prenašajo iz različnih okolij, pač pa je treba objekte načrtovali skladno z njihovo lokacijo.

172. člen

(zunanja ureditev)

(1) Zasnova zunanje ureditve mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove oklice naj bo skladna.
(2) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, s ciljem zagotavljati trajnostni razvoj, v okolici stanovanjskih hiš in drugih objektih sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst (kot npr. kalina, gaber); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese), niso zaželene. Zaželeno je v vrtove saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst, kot so lipe, gabri, bori ipd.
(3) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, ki je izvorno ruralna in je sredi kmetijske ravnine kulturne krajine, je potrebno oblikovanje okolice stanovanjskega objekta zasnovati po podobi organizacije vrtov starega podeželskega prostora, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine in utilitarni vrt, sledita sadovnjak (sadni vrt) in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam.
(4) V vseh ostalih območjih, kjer je obstoječa gradnja neavtohtona (novejša), zasnovana neformalno ali v pravilnem ortogonalnem sistemu (sistem ulic), je potrebno zunanjo ureditev sicer smiselno prilagajati obstoječim ureditvam, vendar je potrebno prednostno upoštevati morfologijo širšega prostora.
(5) Ograje, če so potrebne, naj bodo v območjih iz tretjega odstavka tega člena zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih drugega odstavka tega člena. V območju strnjenje gradnje iz četrtega odstavka naj se oblika, višina, podoba in materialna obdelava ograj usklajuje s celostno podobo objekta in okolice, medsebojno s sosednjimi ureditvami in v skladu s širšim prostorom.
(6) Pri izboru materialov za oblikovanje zunanje ureditve (ograje, tlaki idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE, NAMENJENE GRADNJI, ZA OBMOČJA Z OZNAKO SS

173. člen

(umeščanje in lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, ter umestitev objektov na parcelo se morajo prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Načeloma ne sme presegati povprečne velikosti obstoječih parcel, predvsem pa se mora obstoječi morfologiji poselitve, ne glede na velikost parcele, prilagajati umeščanje objektov nanje.
(2) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, pri kateri je zasnova naselja ohranila avtohtono podobo, mora velikost in oblika parcele upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se mora temu v največji možni meri prilagajati. Umeščanje objektov mora upoštevati vzorec umeščanja avtohtone poselitve.
(3) V vseh ostalih območjih, kjer je obstoječa poselitev neavtohtona (novejša), zasnovana neformalno ali v pravilnem ortogonalnem sistemu (sistem ulic), je potrebno velikost in obliko parcele prilagajati pravilom, ki jih določa obstoječa zemljiška delitev, prav tako pa je potrebno objekt nanje umeščati upoštevaje gradbene linije, ki jih določajo obstoječi objekti in druge ustvarjene danosti v prostoru (ceste ipd.) ter pomembne naravne danosti (relief, gozdni rob ...).

III./5.01.3 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SSs)«

174. člen

Čiste stanovanjske površine z oznako SSs so obstoječa območja blokovne gradnje v centru naselja Polzela, kjer veljajo določila veljavnega prostorskega akta z dopolnitvami (glej 284. člen).

III./5.01.4 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SSg)«

175. člen

Določila tega poglavja veljajo samo v posameznih delih EUP 01 KPR PO, in sicer v manjših območjih znotraj EUP z oznako MO PO za tista območja z oznako SSg, za katere ni predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta in na katerem ne velja drug obstoječi veljaven prostorski akt ter če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSg

176. člen

(namembnost)

Stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi z oznako SSg, znotraj v predhodnem členu navedenih manjših območij, so območja, namenjena stalnemu bivanju brez spremljajočih manjših gospodarskih dejavnosti ali z njimi.

177. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 – enostanovanjske stavbe,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe,
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča.
(2) Pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 40 % BEP stanovanjskega objekta).
(3) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev:
– 12112 – gostilne (do 50 m2 BTP); bifeji, točilnice, bari, slaščičarne ipd.
– 12202 – stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 – druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 – trgovske stavbe (manjše trgovine do 100 m2 BTP)
– 12304 – stavbe za druge storitvene dejavnosti: frizerski saloni, urar, šiviljstvo ipd.
(4) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za manjše gospodarske dejavnosti:
– 12740 – druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (male obrtne ali manjše proizvodne dejavnosti do 150 m2 BTP).
(5) Dejavnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju;
– v večstanovanjskih stavbah mora biti tudi zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti;
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele, kar se izkaže z elaboratom.

178. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSg

179. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) ali novogradnji kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov v okolici tako, da za nov objekt velja, da:
– v primeru dvokapne strehe njeno sleme s svojo najvišjo točko (brez dimnikov ipd.) ne sme presegati povprečne najvišje višine obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici;
– v primeru ravne, ločne ali podobno oblikovane strehe pa skrajna višina novega objekta, vključno s streho, ne sme presegati višine, ki jo določa sredina povprečne višine slemen in povprečne višine vencev obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici.
(2) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila prvega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(3) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(4) V primeru novogradnje novega objekta povsem nove namembnosti, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po stanovanjskih objektih.
(5) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(6) V primeru rekonstrukcij veljajo vsa določila tega člena.

180. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+-----------------+---------------+------------+----------------+
|dopustna stopnja |   odstotek    |  odstotek  |  faktor izrabe |
|izkoriščenosti   |  zazidanosti  |   odprtih  |    parcele,    |
|parcele          |   parcele,    |   zelenih  |    namenjene   |
|namenjene        |   namenjene   | površin na |     gradnji    |
|gradnji          |    gradnji    |  parceli,  |   (maksimalna  |
|                 |  (maksimalna  |  namenjene |    vrednost)   |
|                 |   vrednost)   |   gradnji  |                |
|                 |               | (minimalna |                |
|                 |               |  zahteva)  |                |
+-----------------+---------------+------------+----------------+
|stanovanjski     |     35 %      |    40 %    |       1,2      |
|objekti in       |               |            |                |
|nestanovanjski   |               |            |                |
|objekti          |               |            |                |
|družbenih        |               |            |                |
|dejavnosti       |               |            |                |
+-----------------+---------------+------------+----------------+
|ostali           |     45 %      |    20 %    |       1,6      |
|nestanovanjski   |               |            |                |
|objekti          |               |            |                |
+-----------------+---------------+------------+----------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSg

181. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše in stanovanjski dvojčki,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

182. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
(2) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(3) V vseh ostalih območjih, kjer je obstoječa gradnja neavtohtona (novejša) brez posebnih arhitekturnih kvalitet, je potrebno zasnovo objektov sicer smiselno prilagajati obstoječim, vendar je potrebno prednostno upoštevati morfologijo širšega prostora in težiti h kvalitetnejši gradnji skladno z drugim odstavkom tega člena in načelom »manj je več«. Izogibati se je potrebno tipskim objektom, ki se nekritično prenašajo iz različnih okolij; objekte je treba načrtovali v skladu z njihovo lokacijo.

183. člen

(zunanja ureditev)

(1) Zasnova zunanje ureditve mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(2) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, s ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja v okolici stanovanjskih hiš in drugih objektih sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber ...); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese), niso zaželene. Zaželeno je v vrtove saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst kot so lipe, gabri, bori …
(3) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, ki je izvorno ruralna in je sredi kmetijske ravnine kulturne krajine, je potrebno oblikovanje okolice stanovanjskega objekta zasnovati po podobi organizacije vrtov starega podeželskega prostora, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine in utilitarni vrt, sledita sadovnjak (sadni vrt), in travnik ki se odpira proti kmetijskim površinam.
(4) V vseh ostalih območjih, kjer je obstoječa gradnja neavtohtona (novejša) zasnovana neformalno ali v pravilnem ortogonalnem sistemu (sistem ulic), je potrebno zunanjo ureditev sicer smiselno prilagajati obstoječim ureditvam, vendar je potrebno prednostno upoštevati morfologijo širšega prostora.
(5) Ograje, kolikor so potrebne, naj bodo v območjih iz tretjega odstavka tega člena zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane skladno z določili drugega odstavka tega člena. V območju strnjenje gradnje iz četrtega odstavka naj se oblika, višina, podoba in materialna obdelava ograj usklajuje s celostno podobo objekta in okolice, medsebojno s sosednjimi ureditvami in skladno s širšim prostorom.
(6) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunaj ureditve (ograje, tlaki, idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE, NAMENJENE GRADNJI, ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSg

184. člen

(umeščanje in lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, ter umestitev objektov na parcelo se morajo prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Načeloma ne sme presegati povprečne velikosti obstoječih parcel, predvsem pa se mora obstoječi morfologiji poselitve, ne glede na velikost parcele, prilagajati umeščanje objektov nanje.
(2) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer je zasnova naselja ohranila avtohtono podobo, mora velikost in oblika parcele upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se mora temu prilagajati v največji možni meri. Umeščanje objektov mora upoštevati vzorec umeščanja avtohtone poselitve.
(3) V vseh ostalih območjih, kjer je obstoječa poselitev neavtohtona (novejša) zasnovana neformalno ali v pravilnem ortogonalnem sistemu (sistem ulic), je potrebno velikost in obliko parcele prilagajati pravilom, ki jih določa obstoječa zemljiška delitev, prav tako pa je potrebno objekt nanje umeščati upoštevajoč gradbene linije, ki jih določajo obstoječi objekti in druge ustvarjene danosti v prostoru (ceste ipd.) ter pomembne naravne danosti (relief, gozdni rob …).

III./5.01.5 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE (SB)«

185. člen

Stanovanjska površina za posebne namene z oznako SB je območje doma za ostarele na območju graščine Šenek v naselju Polzela (EUP 01 KPR PO, MO PO 10), kjer zaradi varovanja graščine in njenega širšega območja za celotno območje, vključno z domom za ostarele, veljajo posebna določila (glej 288. člen).

III./5.01.6 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SKk)«

186. člen

Določila tega poglavja veljajo za tista območja z oznako SKk, za katera ni predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta in na katerem ne velja drug obstoječi, veljaven prostorski akt in če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKk

187. člen

(namembnost)

Stanovanjske površine z oznako SKk so območja površin podeželskega naselja, namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez dopolnilnih dejavnosti kmetij ali z njimi, kjer kmetije absolutno prevladujejo (nekmetije so izjeme), so pretežno že pozidane in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.

188. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 – enostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP) kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 – stavbe za rejo živali,
– 12420 – garažne stavbe za kmetijske stroje.
(2) Pogojno so na območju kmetije dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe za dopolnile dejavnosti kmetije (drobne obrti, trgovina na drobno ipd.);
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe;
– 24122 –- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča.
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta kmetije).
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so zasnovane kot dopolnilna dejavnost kmetije in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z dovolj parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju,
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele in pogojev za kmetijsko dejavnost na celotnem območju.

189. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKk

190. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji celotne kmetije na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) se višina novih objektov zgleduje po značilnih višinah obstoječih kmetij v širši okolici.
(2) Pri novogradnji posameznih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) znotraj območja iste kmetije se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov (po možnosti predvsem objektov enake namembnosti) te kmetije, tako da za nov objekt velja, da skupaj z obstoječimi objekti ohranja in tvori eno celoto (zaključena kmetija).
(3) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila drugega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(4) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(5) V primeru novogradnje novega objekta, nove namembnosti kot dopolnilne dejavnosti kmetije, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po stanovanjskih objektih.
(6) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(7) V primeru rekonstrukcij veljajo vsa določila tega člena.

191. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+----------------+---------------+-------------+----------------+
|dopustna stopnja|   odstotek    |  odstotek   | faktor izrabe  |
|izkoriščenosti  |  zazidanosti  |   odprtih   |    parcele,    |
|parcele,        |   parcele,    |   zelenih   |   namenjene    |
|namenjene       |   namenjene   | površin na  |    gradnji     |
|gradnji         |    gradnji    |  parceli,   |  (maksimalna   |
|                |  (maksimalna  |  namenjeni  |   vrednost)    |
|                |   vrednost)   |   gradnji   |                |
|                |               | (minimalna  |                |
|                |               |  zahteva)   |                |
|                +---------------+-------------+----------------+
|                |     20 %      |    20 %     |      0,4       |
+----------------+---------------+-------------+----------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKk

192. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– kmetije,
– enodružinske ali dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše kmetij,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

193. člen

(oblikovanje objektov)

194. člen

(zunanja ureditev)

(1) Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij naj se zgleduje po zasnovi obstoječih (avtohtonih) kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine, ali kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in/ali gozdu.
(3) Ograje, če so potrebne, naj bodo zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih petega odstavka tega člena. V območju strnjenje gradnje naj se oblika, višina, podoba in materialna obdelava ograj usklajuje s celostno podobo objekta in okolice, medsebojno s sosednjimi ureditvami in skladno s širšim prostorom.
(4) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunanje ureditve (ograje, tlaki idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(5) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, za zagotavljanje trajnostnega razvoja, na območju sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst (kot npr. kalina, gaber …); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) … niso dovoljene.

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKk

195. člen

(umeščanje in lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Velikost in oblika parcele morata upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se morata temu prilagajati v največji možni meri. Drugačna zasnova ni dopustna.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti zasnovi domov, kot je značilno za obravnavano območje. Drugačna zasnova ni dopustna.

III./5.01.7 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SKs)«

196. člen

Določila tega poglavja veljajo za tista območja z oznako SKs, za katera ni predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta in na katerih ne velja drug obstoječi veljaven prostorski akt in če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKs

197. člen

(namembnost)

Stanovanjske površine z oznako SKs so območja površin podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, morfologija pozidave pa kljub temu ohranja strukturo za območja značilnih vasi, namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez dopolnilnih dejavnosti kmetij ali z njimi, kjer so nekatere kmetije žive/aktivne, nekatere kmetije pa se spreminjajo v samo bivalne objekte; površine so pretežno že pozidane, znotraj njih so možne zapolnitve vrzeli.

198. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti na območju obstoječih kmetij:
– 11100 – enostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP) kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 – stavbe za rejo živali,
– 12420 – garažne stavbe za kmetijske stroje.
(2) Pogojno so na območju kmetije dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe za dopolnile dejavnosti kmetije (drobne obrti, trgovina na drobno ipd.);
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe;
– 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča;
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta kmetije).
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so zasnovane kot dopolnilna dejavnost kmetije in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z dovolj parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju;
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele in pogojev za kmetijsko dejavnost na celotnem območju.
(4) Dopustni objekti in dejavnosti na območju brez kmetij:
– vse našteto iz prvega odstavka tega člena in
– 11100 – enostanovanjske stavbe,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe,
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča.
(5) Pogojno (kadar ni moteče za obstoječe dejavnosti v objektu in okolici) so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta),
(6) Pogojno (kadar ni moteče za obstoječe dejavnosti v objektu in okolici) so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev:
– 12112 – gostilne (do 50 m2 BTP): bifeji, točilnice, slaščičarne ipd.
– 12304 – stavbe za druge manjše storitvene dejavnosti: frizerski saloni, urar, šiviljstvo ipd.
(7) Dejavnosti iz petega in šestega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z dovolj parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju;
– v večstanovanjskih stavbah mora biti tudi zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti;
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele.

199. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1) Dopustne gradnje na območju so: gradnja novih objektov, rekonstrukcija obstoječih objektov in odstranitev obstoječih objektov.
(2) Novogradnje so dopustne na območju nepozidanih parcel, namenjenih gradnji kot gradnje novih objektov, na območju pozidanih parcel kot dozidave in nadzidave k obstoječim objektom ali kot nadomestne gradnje (rušitev obstoječega in gradnja novega objekta skladno z zahtevami za novogradnje na obravnavanem območju).
(3) Dopustne so rekonstrukcije vseh legalno zgrajenih objektov skladno z določbami tega odloka.
(4) Dopustne so rušitve objektov.
(5) Ne glede na določila tega člena dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in rušitve objektov kulturne dediščine niso dovoljene brez soglasja upravitelja kulturne dediščine.
(6) Dopustna druga dela so:
– preureditev podstrešij v stanovanja ali za mirne poslovne dejavnosti (pisarne ipd.).
(7) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi pogoji s pogojem, da sta na parceli ene prostostoječe stanovanjske hiše lahko samo dva pomožna objekta stanovanjskih objektov, na parceli dvostanovanjske hiše pa so lahko skupno največ trije pomožni objekti stanovanjskih objektov;
– ne glede na prvo alinejo tega odstavka je izjemoma dopustna postavitev več pomožnih objektov stanovanjskih objektov, če gradbena parcela presega 1000 m2;
– nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
– ostali nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi določili.
(8) Posegi, opredeljeni v tem členu, so dopustni, če intenzivnost izrabe parcele, namenjene gradnji, ne presega predpisanih vrednosti iz 201. člena in če so zagotovljena (dodatna) parkirna mesta in zelene površine v skladu z določbami tega odloka.
(9) Spremembe namembnosti posameznih objektov, ki niso del kmetije, so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 198. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(10) Spremembe namembnosti posameznih objektov znotraj kmetije za potrebe kmetije so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 198. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(11) Sprememba namembnosti kmetij in kmetijskih objektov v izključno stanovanjske objekte je možna, ni pa zaželena, morfologija poselitve pa mora ohranjati členjenost objektov, značilno za kmetije (območje mora ohranjati obstoječo podobo zaselka kmetij).
(12) Spremembe namembnosti nekmetije v kmetijo so želene in dopustne, vendar ne smejo poslabšati obstoječih bivalnih pogojev.

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKs

200. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji (ki ni oziroma ne bo kmetija ali del kmetije) na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) ali novogradnji (ki ni oziroma ne bo kmetija ali del kmetije) kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov v okolici tako, da za nov objekt velja, da:
– v primeru dvokapne strehe njeno sleme s svojo najvišjo točko (brez dimnikov ipd.) ne sme presegati povprečne najvišje višine obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici;
– v primeru ravne, ločne ali podobno oblikovane strehe pa skrajna višina novega objekta, vključno s streho, ne sme presegati višine, ki jo določa sredina povprečne višine slemen in povprečne višine vencev obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici.
(2) Pri novogradnji celotne kmetije na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) se višina novih objektov zgleduje po značilnih višinah obstoječih kmetij v širši okolici.
(3) Pri novogradnji posameznih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) znotraj območja iste kmetije se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov (po možnosti predvsem objektov enake namembnosti) te kmetije tako, da za nov objekt velja, da skupaj z obstoječimi objekti ohranja in tvori eno celoto (zaključena kmetija).
(4) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila prvega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(5) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(6) V primeru novogradnje novega objekta povsem nove namembnosti, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po stanovanjskih objektih.
(7) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(8) V primeru rekonstrukcij veljajo vsa določila tega člena.

201. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+----------------+---------------+--------------+---------------+
|dopustna stopnja|   odstotek    |   odstotek   | faktor izrabe |
|izkoriščenosti  |  zazidanosti  |   odprtih    |    parcele,   |
|parcele         |   parcele,    |   zelenih    |   namenjene   |
|namenjene       |   namenjene   |  površin na  |    gradnji    |
|gradnji         |    gradnji    |   parceli,   |  (maksimalna  |
|                |  (maksimalna  |  namenjeni   |   vrednost)   |
|                |   vrednost)   |   gradnji    |               |
|                |               |  (minimalna  |               |
|                |               |   zahteva)   |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|za nekmetijske  |     30 %      |     50 %     |      0,4      |
|objekte         |               |              |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|za kmetijske    |     20 %      |     20 %     |      0,4      |
|objekte         |               |              |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKs

202. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– kmetije,
– enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

203. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
(2) Vsi novi objekti, ne glede na namembnost, morajo biti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(3) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(4) Objekti avtohtone pozidave naj se v največji možni meri ohranjajo in ustrezno prenavljajo, novejši objekti brez posebnih arhitekturnih kvalitet naj se ob prenovi skladno z določili tega člena smiselno prilagajajo obstoječim.

204. člen

(zunanja ureditev)

(1) Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij naj se zgleduje po zasnovi obstoječih (avtohtonih) kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine/kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in/ali gozdu.
(3) Zasnova zunanje ureditve ob stanovanjskih objektih, ki niso kmetije, mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Zasnovana mora biti po podobi organizacije vrtov starega podeželskega prostora, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine in utilitarni vrt, sledita sadovnjak (sadni vrt) in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(4) Ograje, če so potrebne, naj bodo zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih šestega odstavka tega člena.
(5) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunanje ureditve (ograje, tlaki, idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(6) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, za zagotavljanje trajnostnega razvoja na območju, sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst (kot npr. kalina, gaber …); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) … niso dovoljene.

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE, NAMENJENE GRADNJI, ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKs

205. člen

(umeščanje in lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, se morata prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Velikost in oblika parcele morata upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se morata temu v največji možni meri prilagajati. Drugačna zasnova (npr. ortogonalna mrežasta zasnova po vzoru pravokotno zasnovanih ulic) ni dopustna.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti zasnovi domov, značilni za obravnavano območje. Zasnova nekmetijskih stanovanjskih objektov in dopustnih pomožnih stanovanjskih objektov mora biti enaka kot zasnova kmetij. Drugačna zasnova ni dopustna.

III./5.01.8 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SKp)«

206. člen

Določila tega poglavja veljajo za tista območja z oznako SKp, za katera ni predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta in na katerih ne velja drug obstoječi veljaven prostorski akt in če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKp

207. člen

(namembnost)

Stanovanjske površine z oznako SKp so območja površin podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, predvsem pomožni objekti, kot so zidanice, kašče, čebelnjaki pa se spreminjajo v počitniške objekte, morfologija pozidave pa kljub temu ohranja strukturo za območja značilnih ruralnih naselij ali pozidav. Namenjena so stalnemu ali občasnemu bivanju (počitku) in kmetijski dejavnosti brez dopolnilnih dejavnosti kmetij ali z njimi, kjer so nekatere kmetije žive/aktivne, nekatere kmetije pa se spreminjajo v samo bivalne objekte; površine so pretežno že pozidane, znotraj njih so možne zapolnitve vrzeli.

208. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

209. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1) Dopustne gradnje na območju so: gradnja novih objektov, rekonstrukcija obstoječih objektov in odstranitev obstoječih objektov.
(2) Novogradnje so dopustne na območju nepozidanih parcel, namenjenih gradnji kot gradnje novih objektov, na območju pozidanih parcel kot dozidave in nadzidave k obstoječim objektom ali kot nadomestne gradnje (rušitev obstoječega in gradnja novega objekta skladno z zahtevami za novogradnje na obravnavanem območju).
(3) Dopustne so rekonstrukcije vseh legalno zgrajenih objektov skladno z določbami tega odloka.
(4) Dopustne so rušitve.
(5) Ne glede na določila tega člena dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in rušitve objektov kulturne dediščine niso dovoljene brez soglasja upravitelja kulturne dediščine.
(6) Dopustna druga dela so:
– preureditev podstrešij v stanovanja ali za mirne poslovne dejavnosti (pisarne ipd.).
(7) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi pogoji s pogojem, da sta na parceli ene prostostoječe stanovanjske hiše lahko samo dva pomožna objekta stanovanjskih objektov, na parceli dvostanovanjske hiše pa so lahko skupno največ trije pomožni objekti stanovanjskih objektov;
– ne glede na prvo alinejo tega odstavka je izjemoma dopustna postavitev več pomožnih objektov stanovanjskih objektov, če gradbena parcela presega 1000 m2;
– nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
– ostali nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi določili.
(8) Posegi, opredeljeni v tem členu, so dopustni, če intenzivnost izrabe parcele, namenjene gradnji, ne presega predpisanih vrednosti iz 211. člena in če so zagotovljena (dodatna) parkirna mesta in zelene površine v skladu z določbami tega odloka.
(9) Spremembe namembnosti posameznih objektov, ki niso del kmetije, so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 208. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(10) Spremembe namembnosti posameznih objektov znotraj kmetije za potrebe kmetije so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 208. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(11) Sprememba namembnosti kmetij in kmetijskih objektov v izključno stanovanjske objekte je možna, ni pa zaželena, morfologija poselitve pa mora ohranjati členjenost objektov, značilno za kmetije (območje mora ohranjati obstoječo podobo zaselka kmetij).
(12) Spremembe namembnosti nekmetije v kmetijo so želene in dopustne, vendar ne smejo poslabšati obstoječih bivalnih pogojev.

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKp

210. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji (ki ni oziroma ne bo kmetija ali del kmetija) na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) ali novogradnji (ki ni oziroma ne bo kmetija ali del kmetije) kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov v okolici tako, da za nov objekt velja, da:
– v primeru dvokapne strehe njeno sleme s svojo najvišjo točko (brez dimnikov ipd.) ne sme presegati povprečne najvišje višine obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici;
– v primeru ravne, ločne ali podobno oblikovane strehe pa skrajna višina novega objekta, vključno s streho, ne sme presegati višine, ki jo določa sredina povprečne višine slemen in povprečne višine vencev obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici.
(2) Pri novogradnji celotne kmetije na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) se višina novih objektov zgleduje po značilnih višinah obstoječih kmetij v širši okolici.
(3) Pri novogradnji posameznih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) znotraj območja iste kmetije se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov (po možnosti predvsem objektov enake namembnosti) te kmetije tako, da za nov objekt velja, da skupaj z obstoječimi objekti ohranja in tvori eno celoto (zaključena kmetija).
(4) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila prvega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(5) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(6) V primeru novogradnje novega objekta povsem nove namembnosti, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po stanovanjskih objektih.
(7) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(8) V primeru rekonstrukcij veljajo vsa določila tega člena.

211. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+----------------+--------------+--------------+----------------+
|dopustna stopnja|   odstotek   |   odstotek   |  faktor izrabe |
|izkoriščenosti  | zazidanosti  |    odprtih   |    parcele,    |
|parcele,        |   parcele,   |    zelenih   |    namenjene   |
|namenjene       |  namenjene   |  površin na  |     gradnji    |
|gradnji         |   gradnji    |   parceli,   |   (maksimalna  |
|                | (maksimalna  |   namenjeni  |    vrednost)   |
|                |  vrednost)   |    gradnji   |                |
|                |              |  (minimalna  |                |
|                |              |   zahteva)   |                |
+----------------+--------------+--------------+----------------+
|za nekmetijske  |     30 %     |     50 %     |       0,4      |
|objekte         |              |              |                |
+----------------+--------------+--------------+----------------+
|za kmetijske    |     20 %     |     20 %     |       0,4      |
|objekte         |              |              |                |
+----------------+--------------+--------------+----------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKp

212. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– kmetije,
– enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše,
– počitniške hiše,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

213. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
(2) Vsi novi objekti, ne glede na namembnost, morajo biti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(3) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(4) Objekti avtohtone pozidave naj se v največji možni meri ohranjajo in ustrezno prenavljajo, novejši objekti brez posebnih arhitekturnih kvalitet naj se ob prenovi po določilih tega člena smiselno prilagajajo obstoječim.

214. člen

(zunanja ureditev)

(1) Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij naj se zgleduje po zasnovi obstoječih (avtohtonih) kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine, kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in/ali gozdu.
(3) Zasnova zunanje ureditve ob stanovanjskih objektih, ki niso kmetije, mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Zasnovana mora biti po podobi organizacije vrtov starega podeželskega prostora, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine in utilitarni vrt, sledita sadovnjak (sadni vrt) in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(4) Ograje, če so potrebne, naj bodo zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih šestega odstavka tega člena.
(5) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunanje ureditve (ograje, tlaki, idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(6) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, za zagotavljanje trajnostnega razvoja na območju, sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst (kot npr. kalina, gaber …); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) …, niso dovoljene.

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO SKp

215. člen

(umeščanje / lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, se morata prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Velikost in oblika parcele morata upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se morata temu v največji možni meri prilagajati. Drugačna zasnova ni dopustna.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti zasnovi domov, značilni za obravnavano območje. Zasnova nekmetijskih stanovanjskih objektov in dopustnih pomožnih stanovanjskih objektov mora biti enaka kot zasnova kmetij. Drugačna zasnova ni dopustna.

III./5.01.9 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SP)«

216. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za tista območja z oznako SP, površine počitniških hišic, za katere ni predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta in na katerem ne velja drug obstoječi veljaven prostorski akt in če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Stanovanjske površine z oznako SP so območja površin za počitek, namenjena občasnemu bivanju (počitku); površine so pretežno že pozidane, znotraj njih so možne zapolnitve vrzeli.
(3) Na območju so možna vzdrževalna dela znotraj obstoječega obsega objektov pod splošnimi pogoji. V primeru zahtev po novogradnjah in drugih posegih je potrebna izdelava OPPN.
(4) Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjske ni dopustna.

III./5.02 POSEBNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI

III./5.02.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA, IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJE CENTRALNIH DEJAVNOSTI (C), IN ZA VSA OBMOČJA, IZKLJUČNO Z OZNAKO OSREDNJE OBMOČJE CENTRALNIH DEJAVNOSTI (CU)

217. člen

Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako C ali CU, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO C IN CU

218. člen

(namembnost)

(1) Območja centralnih dejavnosti z oznako C so območja centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ter bivanje). Namenjena so izvajanju tistih centralnih dejavnosti, ki so v posameznih naseljih ali njihovih delih potrebna; zanje je značilno, da se znotraj njih različne centralne dejavnosti medsebojno prepletajo; območja vključujejo tudi bivanje.
(2) Območja centralnih dejavnosti z oznako CU so osrednja območja centralnih dejavnosti (so območja historičnega jedra ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja), praviloma znotraj večjih naselij. Namenjena so izvajanju tistih centralnih dejavnosti, ki so v posameznih naseljih ali njihovih delih potrebna; zanje je značilno, da se znotraj njih različne centralne dejavnosti medsebojno prepletajo; območja vključujejo tudi bivanje.

219. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti na območju osrednjega območja centralnih dejavnosti so zelo raznoliki, zato so dopustne vse tiste dejavnosti, ki niso prepovedane v tem členu ali v členih, ki se nanašajo na posamezne enote urejanja prostora ali manjša območja znotraj njih.
(2) Nedopustni objekti in dejavnosti:
– 125 – industrijske stavbe in skladišča,
– 1271 – nove nestanovanjske kmetijske stavbe (velja samo za nove objekte!),
– vsi tisti gradbeno inženirski objekti v oddelkih 21 in 22, ki so v tem območju nesprejemljivi in/ali nemogoči,
– 23 – kompleksni industrijskih objekti,
– 24201 – vojaški objekti,
– 24203 – odlagališča odpadkov,
– 24204 – pokopališča.
(3) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena se obstoječi objekti v razredu 1271 lahko vzdržujejo in obnavljajo.

220. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1) Dopustne gradnje na območju so: gradnja novih objektov, rekonstrukcija obstoječih objektov in odstranitev obstoječih objektov.
(2) Novogradnje so dopustne na območju nepozidanih parcel, namenjenih gradnji kot gradnje novih objektov, na območju pozidanih parcel kot dozidave in nadzidave k obstoječim objektom ali kot nadomestne gradnje (rušitev obstoječega in gradnja novega objekta skladno z zahtevami za novogradnje na obravnavanem območju).
(3) Dopustne so rekonstrukcije vseh legalno zgrajenih objektov v skladu z določbami tega odloka.
(4) Dopustne so rušitve.
(5) Ne glede na določila tega člena dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in rušitve objektov kulturne dediščine niso dovoljene brez soglasja upravitelja kulturne dediščine.
(6) Dopustna druga dela so:
– preureditev podstrešij v stanovanja ali za mirne poslovne dejavnosti (pisarne ipd.).
(7) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti na območju stanovanj:
– nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi pogojih in s pogojem, da je na parceli ene prostostoječe stanovanjske hiše lahko samo en pomožen objekt stanovanjskih objektov, na parceli dvojčka pa sta lahko skupno največ dva pomožna objekta stanovanjskih objektov.
(8) V okviru drugih dejavnosti, kot je stanovanjska, so dopustni samo tisti nezahtevni in enostavni objekti, ki so določeni s splošnimi pogoji, in tisti, ki so nujni sestavni del dejavnosti (npr. pomožni infrastrukturni objekti). Odprti skladiščni prostori, razne lope in podobni objekti, ki jih dejavnost potrebuje, morajo biti urejeni znotraj osnovnega objekta.
(9) Posegi, opredeljeni v tem členu, so dopustni, če intenzivnost izrabe parcele, namenjene gradnji, ne presega predpisanih vrednosti iz 222. člena in če so zagotovljena (dodatna) parkirna mesta in zelene površine v skladu z določbami tega odloka.
(10) Spremembe namembnosti posameznih objektov so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 219. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja oziroma odloka.
(11) Druge dopustne gradnje in posegi:
– izravnava višin zakonito zgrajenih objektov v nizih in karejih, kadar razlika v višinah objektov ni bila določena z enotno rešitvijo gradnje,
– preureditev podstrešij v stanovanja.
(12) Če se v območju CU nahajajo obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov ter gradnja enostavnih, objektov v skladu z določbami za SS oziroma stanovanjske površine. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je izjemoma dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov enakih namembnosti skladno z določbami za stanovanjske površine (SS).
(13) V stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) in drugih javnih površinah je treba praviloma zagotoviti javna pritličja.
(14) Delež stanovanjskih BTP in BTP ostalih dejavnosti je v osrednjih območjih centralnih dejavnosti največ 40 % za stanovanja in najmanj 60 % za ostale dejavnosti.

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO C IN CU

221. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) ali novogradnji kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov v okolici tako, da za nov objekt velja, da:
– v primeru dvokapne strehe njeno sleme s svojo najvišjo točko (brez dimnikov ipd.) ne sme presegati povprečne najvišje višine obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici;
– v primeru ravne, ločne ali podobno oblikovane strehe pa skrajna višina novega objekta, vključno s streho, ne sme presegati višine, ki jo določa sredina povprečne višine slemen in povprečne višine vencev obstoječih že zgrajenih objektov iste namembnosti v okolici;
– kadar na območju ni objektov podobne namembnosti, je merilo višine lahko največji objekt, vendar samo takrat, kadar ne povzroča negativnih vplivov na obstoječe objekte.
(2) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila prvega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(3) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(4) V primeru novogradnje novega objekta, povsem nove namembnosti, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po prevladujočih objektih.
(5) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(6) V primeru rekonstrukcij veljajo vsa določila tega člena.

222. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+----------------+---------------+--------------+---------------+
|dopustna stopnja|   odstotek    |   odstotek   | faktor izrabe |
|izkoriščenosti  |  zazidanosti  |   odprtih    |    parcele,   |
|parcele,        |   parcele,    |   zelenih    |   namenjene   |
|namenjene       |   namenjene   |  površin na  |    gradnji    |
|gradnji         |    gradnji    |   parceli,   |  (maksimalna  |
|                |  (maksimalna  |  namenjeni   |   vrednost)   |
|                |   vrednost)   |   gradnji    |               |
|                |               |  (minimalna  |               |
|                |               |   zahteva)   |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|stanovanjski    |     35 %      |     40 %     |      1,2      |
|objekti         |               |              |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|nestanovanjski  |     40 %      |     40 %     |      1,2      |
|objekti         |               |              |               |
|družbenih       |               |              |               |
|dejavnosti      |               |              |               |
|(izobraževanje, |               |              |               |
|zdravstvo,      |               |              |               |
|kultura)        |               |              |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|ostali objekti  |     50 %      |     20 %     |      1,6      |
+----------------+---------------+--------------+---------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO C IN CU

223. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– objekti centralnih dejavnosti,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

224. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
(2) Zasnovo objektov je potrebno smiselno prilagajati obstoječim, vendar je potrebno prednostno upoštevati morfologijo širšega prostora in težiti h kvalitetnejši gradnji skladno z drugimi določili tega odloka in načelom »manj je več«. Izogibati se je potrebno tipskim objektom, ki se nekritično prenašajo iz različnih okolij, objekte je treba načrtovali v skladu z njihovo lokacijo.

225. člen

(zunanja ureditev)

III./5.02.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO DRUGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI (CD)

226. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako CD, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja centralnih dejavnosti z oznako CD so druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena centralna dejavnost, stanovanj praviloma ni.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih drugih območij centralnih dejavnosti, so določeni za vsako enoto urejanja prostora, kjer se pojavljajo, posebej (glej poglavje III./6., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN).

III./5.03 POSEBNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI

III./5.03.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO PROIZVODNJE DEJAVNOSTI (I)

227. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako I, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja proizvodnih dejavnosti z oznako I so območja obstoječih industrijskih dejavnosti.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih drugih območij proizvodnih dejavnosti, so določeni z veljavnimi prostorskimi akti in določili tega odloka za vsako enoto urejanja prostora, kjer se pojavljajo, posebej (glej poglavje III./6., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN).
(4) V primeru izkazanega interesa spreminjanja dejavnosti znotraj podrobnejše namenske rabe velja, da so spremembe možne samo v smeri zmanjševanja vplivov na okolje (torej izbora tistih dejavnosti, katerih vpliv na okolje je manjši od obstoječih). Za takšne spremembe je, ne glede na druga določila tega odloka, potrebno izdelati nov OPPN v skladu z določili za posamezno območje namenske rabe (glej poglavje III./5., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih območjih in/ali površinah podrobnejše namenske rabe) ter smiselno skladno z določili tega odloka za enoto urejanja prostora, kjer se pojavljajo (glej poglavje III./6., Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN).

III./5.03.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO GOSPODARSKE CONE (IG)

228. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako IG, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja proizvodnih dejavnosti z oznako IG so območja gospodarskih con.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih gospodarskih con, so na območju EUP 35 DOP LS določeni z veljavnim prostorskim aktom (glej 359. člen).
(4) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih drugih območij gospodarskih con, bodo na območju EUP 03 KPR BP določeni z OPPN (glej poglavje III./6.01.3, Prostorski izvedbeni pogoji za območje naselja Ločica ob Savinji, vključno z delom naselja Breg pri Polzeli – Gmajno (EUP 02 KPR LS) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).

III./5.03.3 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO MANJŠE, PRETEŽNO OBRTNE CONE IN BIVANJE (IGs)

229. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo v območjih z oznako IGs, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja proizvodnih dejavnosti z oznako IGs so območja manjših, pretežno obrtnih con z bivanjem.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih manjših, pretežno obrtnih con z bivanjem, bodo na območju EUP 01 KPR PO določeni z OPPN (glej poglavje III./6.01.1 Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).
(4) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena so lahko znotraj območja IGs samo tiste obrtne in/ali male proizvodne dejavnosti, ki so ob upoštevanju okoljske zakonodaje združljive z bivanjem.

III./5.04 POSEBNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSEBNA OBMOČJA

III./5.04.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POSEBNA OBMOČJA (B)

230. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako B, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Posebna območja z oznako B so območja posebnih dejavnosti, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno, lahko z bivanjem.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na posebnih območjih, bodo na območjih, kjer je z OPPN dopustna sprememba podrobnejše namenske rabe, določeni z OPPN.

III./5.04.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE ZA TURIZEM (BT)

231. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako BT, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Posebna območja z oznako BT so površine za turizem.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih površin za turizem, bodo na območju EUP 01 KPR PO določeni z OPPN (glej poglavje III./6.01.1, Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).

III./5.04.3 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO ŠPORTNI CENTRI (BC)

232. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako BC, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Posebna območja z oznako BC so športni centri.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih športnih centrov, so na območju EUP 01 KPR PO določeni z veljavnim prostorskim aktom (glej poglavje III./6.01.1, Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).
(4) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih športnih centrov, bodo za območje EUP 18 KPG ZA določeni z OPPN (glej 345. člen).

III./5.05 POSEBNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN (Z)

III./5.05.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN (Z)

233. člen

(območje Z v EUP 06 KPG AP)

(1) Določila tega člena veljajo za območje z oznako Z v EUP 06 KPG AP, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej 331. člen).
(2) Območje zelenih površin z oznako Z je znotraj EUP 06 KPG AP območje obstoječega športnega igrišča s površinami za širitev ali ureditev športnih igrišč in garderob.
(3) Dopustni objekti in dejavnosti na območju Z v EUP 06 KPG AP:
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča).
(4) Oblikovanje igrišč, spremljajočih objektov in parkirišč mora biti zasnovano tako, da upošteva morfologijo prostora in izboljšuje obstoječe stanje. Vsi objekti morajo biti zasnovani enostavno, v skladu z določili za enoto urejanja prostora. Parkirne površine morajo biti zasnovane kot zelene površine.
(5) Območje, velikost in obliko parcele, namenjene gradnji v območju Z v EUP 06 KPG AP, določa obstoječe igrišče in razpoložljivo območje za širitev, vključno s parkiriščem.

234. člen

(območje Z v EUP 07 KPG AP)

(1) Določila tega člena veljajo za območje z oznako Z v EUP 07 KPG AP, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej 332. člen).
(2) Območje zelenih površin z oznako Z je znotraj EUP 07 KPG AP območje obstoječega pokopališča s površinami za širitev pokopališča in širitev ali ureditev parkirnih površin.
(3) Dopustni objekti in dejavnosti na območju Z v EUP 07 KPG AP:
– 12722 – pokopališke stavbe in spremljajoči objekti,
– 24204 – pokopališča,
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča).
(4) Oblikovanje pokopališča, spremljajočih objektov in parkirišča mora biti zasnovano tako, da upošteva morfologijo prostora in izboljšuje obstoječe stanje. Vsi objekti pokopališča morajo biti zasnovani enostavno, skladno z določili za enoto urejanja prostora. Parkirne površine morajo biti zasnovane kot zelene površine.
(5) Območje, velikost in obliko parcele, namenjene gradnji v območju Z v EUP 07 KPG AP, določa obstoječe pokopališče in razpoložljivo območje za širitev, vključno s parkiriščem.

235. člen

(območje Z v EUP 02 KPR LS in EUP 03 KPR BP)

(1) Določila tega člena veljajo za območja z oznako Z v EUP 02 KPR LS in EUP 03 KPR BP, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje – glej poglavje III./6.01.2, Prostorski izvedbeni pogoji za območje naselja Ločica ob Savinji, vključno z delom naselja Breg pri Polzeli – Gmajno (EUP 02 KPR LS) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev in poglavje III./6.01.3, Prostorski izvedbeni pogoji za območje naselja Ločica ob Savinji, vključno z delom naselja Breg pri Polzeli – Gmajno (EUP 02 KPR LS) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).
(2) Območje zelenih površin z oznako Z je znotraj EUP 02 KPR LS in EUP 03 KPR BP območje obstoječih ali bodočih zelenih površin, namenjenih varovanju prostora in rekreaciji brez posebnih objektov in naprav.
(3) Dopustni objekti in dejavnosti na območju v EUP 02 KPR LS in EUP 03 KPR BP:
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (sonaravne zelene površine).
(4) Oblikovanje zelenih površin mora biti zasnovano sonaravno.
(5) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji so opredeljeni znotraj posameznih območij (glej poglavje III./6.01.2, Prostorski izvedbeni pogoji za območje naselja Ločica ob Savinji, vključno z delom naselja Breg pri Polzeli – Gmajno (EUP 02 KPR LS) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev in poglavje III./6.01.3, Prostorski izvedbeni pogoji za območje naselja Ločica ob Savinji, vključno z delom naselja Breg pri Polzeli – Gmajno (EUP 02 KPR LS) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).

III./5.05.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT (ZS)

236. člen

(1) Določila tega člena veljajo za območje z oznako ZS v EUP 02 KPR LS, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej poglavje III./6.01.2, Prostorski izvedbeni pogoji za območje naselja Ločica ob Savinji, vključno z delom naselja Breg pri Polzeli – Gmajno (EUP 02 KPR LS), ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).
(2) Območje zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport z oznako ZS je znotraj EUP 02 KPR LS območje obstoječih športnih igrišča s površinami za širitev ali ureditev športnih igrišč in spremljajočih (pomožnih) objektov.
(3) Dopustni objekti in dejavnosti na območju ZS v EUP 02 KPR LS:
– 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča).
(4) Oblikovanje igrišč, spremljajočih objektov in parkirišč mora biti zasnovano tako, da upošteva morfologijo prostora in izboljšuje obstoječe stanje. Vsi objekti morajo biti zasnovani enostavno, po določilih za enoto urejanja prostora. Parkirne površine morajo biti zasnovane kot zelene površine.
(5) Območje, velikost in obliko parcele, namenjene gradnji v območju ZS v EUP 02 KPR LS, določa obstoječe igrišče in razpoložljivo območje za širitev, vključno s parkiriščem.

III./5.05.3 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO PARKI (ZP)

237. člen

(1) Določila tega člena veljajo za območje z oznako ZP v EUP 01 KPR PO in v EUP 18 KPG ZA, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej poglavje III./6.01.1, Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev in za območje EUP 18 KPG ZA 345. člen).
(2) Območje zelenih površin z oznako ZP, parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, je znotraj EUP 01 KPR PO območje historičnega parka ob graščini Šenek. Območje se ohranja in vzdržuje po določilih skrbnika kulturne dediščine. Druga namembnost znotraj območja ni dopustna.
(3) Območje zelenih površin z oznako ZP, parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, je znotraj EUP 18 KPG ZA območje historičnega parka ob graščini Novi Klošter. Območje se sanira, ohranja in vzdržuje po določilih skrbnika kulturne dediščine. Druga namembnost znotraj območja ni dopustna. Za območje je predvidena izdelava OPPN (glej 345. člen).

III./5.05.4 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE (ZD)

238. člen

(1) Določila tega člena veljajo za območja z oznako ZD v EUP 01 KPR PO in EUP 18 KPG ZA, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej poglavje III./6.01.1, Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev in za območje EUP 18 KPG ZA 345. člen).
(2) Območje zelenih površin z oznako ZD je znotraj EUP 01 KPR PO in EUP 18 KPG ZA območje obstoječih ali bodočih zelenih površin, namenjenih varovanju prostora (posebno varovanju prostora ob vodotokih) in rekreaciji brez posebnih objektov in naprav ter parkirišča, urejena kot zelene površine.
(3) Dopustni objekti in dejavnosti na območju v EUP 02 KPR LS in EUP 03 KPR BP:
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (sonaravne zelene površine, zelena parkirišča).
(4) Oblikovanje zelenih površin mora biti zasnovano sonaravno (sonaravne zelene površine).
(5) Oblikovanje zelenih parkirišč mora biti tako, da je delež nepropustnih utrjenih površin omejen na minimum (maksimalno 30 %) in da je površina ozelenjena s ploskovnimi (trava ipd.) in volumskimi vegetacijskimi elementi (drevesa, grmovnice).
(6) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji so opredeljeni znotraj posameznih območij (glej poglavje III./6.01.1, Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev in za območje EUP 18 KPG ZA 345. člen).

III./5.05.5 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POKOPALIŠČA (ZK)

239. člen

(1) Določila tega člena veljajo za območje z oznako ZK v EUP 01 KPR PO in EUP 07 KPG AP če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej poglavje III./6.01.1, Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev in za območje EUP 07 KPG AP 332. člen).
(2) Območje zelenih površin z oznako ZK je znotraj EUP 01 KPR PO območje obstoječega pokopališča s površinami za širitev pokopališča in širitev ali ureditev parkirnih površin.
(3) Dopustni objekti in dejavnosti na območju ZK v EUP 07 KPG AP:
– 12722 – pokopališke stavbe in spremljajoči objekti,
– 24204 – pokopališča,
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (zelena parkirišča).
(4) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območju pokopališča, bodo na območju EUP 01 KPR PO (MO PO 28) določeni z OPPN (glej poglavje III./6.01.1, Prostorski izvedbeni pogoji za območje dela naselja Polzela (EUP 01 KPR PO, območje urbanističnega načrta Polzela) ter merila in pogoji za izdelavo OPPN-jev).

III./5.06 POSEBNI ALI SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN (P)

III./5.06.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO POVRŠINE CEST (PC) IN/ALI POVRŠINE ŽELEZNIC (PŽ)

240. člen

(1) Določila tega člena veljajo za območja prometnih površin z oznako P in/ali PC (površine cest) in/ali PŽ (površine železnic), če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej poglavje III. 6, Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora ter merila in pogoji za izdelavo OPPN).
(2) Območje prometnih površin z oznako P, PC ali PŽ so območja pomembnejših obstoječih in/ali načrtovanih prometnih povezav in spremljajočih objektov in naprav znotraj strnjenih poselitvenih območij.
(3) Varovalni koridorji najpomembnejših povezav so zunaj območij strnjenih poselitvenih območij označeni kot okvirno načrtovana območja javnega dobra.
(4) Znotraj območij obstoječih in načrtovanih prometnih površin veljajo režimi varovanja in načini urejanja, predpisani s tem odlokom in veljavno zakonodajo ter določili tega odloka za posamezna območja.
(5) Možna so manjša odstopanja v poteku načrtovanih in obstoječih cest v smislu izboljšanja poteka cest in večje varnosti prometa.

III./5.07 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA OKOLJSKE INFASTRUKTURE (O)

241. člen

(1) Določila tega člena veljajo za območja prometnih površin z oznako O območja okoljske infrastrukture, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje (glej poglavje III./6, Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora ter merila in pogoji za izdelavo OPPN).
(2) Območja okoljske infrastrukture so območja tistih objektov okoljske infrastrukture, ki so zunaj naselij kot samostojne enote z opredeljenimi stavbnimi zemljišči.
(3) Znotraj območij obstoječih in načrtovanih prometnih površin veljajo režimi varovanja in načini urejanja, predpisani s tem odlokom in veljavno zakonodajo ter določili tega odloka za posamezna območja.

III./5.08 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA POVRŠIN RAZPRŠENE POSELITVE (A)

III./5.08.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE KMETIJ (Aa)

242. člen

Določila tega poglavja veljajo v EUP 25 RPG LO in EUP 24 RPR SA za območja z oznako Aa, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa

243. člen

(namembnost)

Površine razpršene poselitve z oznako Aa so območja površin kmetij (samotne kmetije, manjši zaselki), namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez dopolnilnih dejavnosti kmetij ali z njimi, pri katerih kmetije absolutno prevladujejo (nekmetije so izjeme), so pretežno že pozidane in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.

244. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 – enostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP) kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 – stavbe za rejo živali,
– 12420 – garažne stavbe za kmetijske stroje.
(2) Pogojno so na območju kmetije dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe za dopolnile dejavnosti kmetije (drobne obrti, trgovina na drobno ipd.);
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta kmetije).
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so zasnovane kot dopolnilna dejavnost kmetije in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z dovolj parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju,
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele in pogojev za kmetijsko dejavnost na celotnem območju.

245. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa

246. člen

(višina objektov)

(1) Pri novogradnji celotne kmetije na prazni parceli (zapolnjevanje vrzeli) se višina novih objektov zgleduje po značilnih višinah obstoječih kmetij v širši okolici.
(2) Pri novogradnji posameznih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) znotraj območja iste kmetije se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov (po možnosti predvsem objektov enake namembnosti) te kmetije tako, da za nov objekt velja, da skupaj z obstoječimi objekti ohranja in tvori eno celoto (zaključena kmetija).
(3) Pri nadzidavah velja:
– če se nadziduje celoten objekt, veljajo določila drugega odstavka tega člena;
– če se nadziduje samo del objekta, mora nadzidava skupaj z obstoječim delom tvoriti skladno, enostavno, zaključeno geometrijsko celoto, za katero veljajo določila prvega odstavka.
(4) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
(5) V primeru novogradnje novega objekta, nove namembnosti kot dopolnilne dejavnosti kmetije, za katerega ne veljajo določila o pomožnih objektih in se ne more zgledovati po okoliških objektih enake namembnosti, velja, da se zgleduje po stanovanjskih objektih.
(6) Etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(7) V primeru rekonstrukcij veljajo vsa določila tega člena.

247. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+----------------+---------------+-------------+----------------+
|dopustna        |   odstotek    |  odstotek   | faktor izrabe  |
|stopnja         |  zazidanosti  |   odprtih   |    parcele,    |
|izkoriščenosti  |   parcele,    |   zelenih   |   namenjene    |
|parcele,        |   namenjene   | površin na  |    gradnji     |
|namenjene       |    gradnji    |  parceli,   |  (maksimalna   |
|gradnji         |  (maksimalna  |  namenjeni  |   vrednost)    |
|                |   vrednost)   |   gradnji   |                |
|                |               | (minimalna  |                |
|                |               |  zahteva)   |                |
|                +---------------+-------------+----------------+
|                |     20 %      |    20 %     |      0,4       |
+----------------+---------------+-------------+----------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa

248. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– kmetije,
– enodružinske ali dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše kmetij,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

249. člen

(oblikovanje objektov)

250. člen

(zunanja ureditev)

(1) Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij naj se zgleduje po zasnovi obstoječih (avtohtonih) kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine ali kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in/ali gozdu.
(3) Ograje, če so potrebne, naj bodo zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih petega odstavka tega člena. V območju strnjenje gradnje iz četrtega odstavka naj se oblika, višina, podoba in materialna obdelava ograj usklajuje s celostno podobo objekta in okolice, medsebojno s sosednjimi ureditvami in skladno s širšim prostorom.
(4) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunaj ureditve (ograje, tlaki idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(5) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, za zagotavljanje trajnostnega razvoja na območju, sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber …); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) …, niso dovoljene.

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa

251. člen

(umeščanje/lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Velikost in oblika parcele mora upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se mora temu prilagajati v največji možni meri. Drugačna zasnova ni dopustna.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti zasnovi domov, značilnih za obravnavano območje. Drugačna zasnova ni dopustna.

III./5.08.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE KMETIJ IN NEKMETIJSKIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV (Ak)

252. člen

Določila tega poglavja veljajo v EUP 25 RPG LO in EUP 24 RPR SA za območja z oznako Ak, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak

253. člen

(namembnost)

Površine razpršene poselitve z oznako Ak so območja površin kmetij in nekmetijskih stanovanjskih objektov (mešani zaselki kmetij in nekmetijskih stanovanjskih hiš in/ali počitniških hiš), namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez dopolnilnih dejavnosti kmetij ali z njimi, ter počitniških hiš, ki so praviloma nastale iz obstoječih (pomožnih) kmetijskih objektov, ki so pretežno že pozidane in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.

254. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti na območju obstoječih kmetij:
– 11100 – enostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP) kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 – stavbe za rejo živali,
– 12420 – garažne stavbe za kmetijske stroje.
(2) Pogojno so na območju kmetije dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe, za dopolnile dejavnosti kmetije (drobne obrti, trgovina na drobno ipd.);
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta kmetije).
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so zasnovane kot dopolnilna dejavnost kmetije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z dovolj parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju,
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele in pogojev za kmetijsko dejavnost na celotnem območju.
(4) Dopustni objekti in dejavnosti na območju brez kmetij:
– vse našteto iz prvega odstavka tega člena in
– 11100 – enostanovanjske stavbe,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe.
(5) Pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta).
(6) Dejavnosti iz petega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z dovolj parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju,
– v večstanovanjskih stavbah mora biti tudi zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti,
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele.

255. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1) Dopustne gradnje na območju so: gradnja novih objektov, rekonstrukcija obstoječih objektov in odstranitev obstoječih objektov.
(2) Novogradnje so dopustne na območju nepozidanih parcel namenjenih gradnji kot gradnje novih objektov, na območju pozidanih parcel kot dozidave in nadzidave k obstoječim objektom ali kot nadomestne gradnje (rušitev obstoječega in gradnja novega objekta skladno z zahtevami za novogradnje na obravnavanem območju).
(3) Dopustne so rekonstrukcije vseh legalno zgrajenih objektov skladno z določbami tega odloka.
(4) Dopustne so rušitve.
(5) Ne glede na določila tega člena dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in rušitve objektov kulturne dediščine niso dovoljene brez soglasja upravitelja kulturne dediščine.
(6) Dopustna druga dela so:
– preureditev podstrešij v stanovanja ali za mirne poslovne dejavnosti (pisarne ipd.).
(7) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi pogoji in s pogojem, da je na parceli ene prostostoječe stanovanjske hiše lahko samo en pomožen objekt stanovanjskih objektov, na parceli dvostanovanjske hiše pa sta lahko skupno največ dva pomožna objekta stanovanjskih objektov;
– nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti znotraj funkcionalnega območja obstoječih kmetij.
(8) Posegi, opredeljeni v tem členu, so dopustni, če intenzivnost izrabe parcele, namenjene gradnji, ne presega predpisanih vrednosti iz tega poglavja oziroma 257. člena in če so zagotovljena (dodatna) parkirna mesta in zelene površine v skladu z določbami tega odloka.
(9) Spremembe namembnosti posameznih objektov, ki niso del kmetije, so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 254. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(10) Spremembe namembnosti posameznih objektov znotraj kmetije za potrebe kmetije so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 254. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(11) Spremembe namembnosti kmetije v nekmetijo niso dopustne.
(12) Spremembe namembnosti nekmetije v kmetijo so želene in dopustne, vendar ne smejo poslabšati obstoječih bivalnih pogojev.

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak

256. člen

(višina objektov)

257. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji)

+----------------+---------------+--------------+---------------+
|dopustna        |   odstotek    |   odstotek   | faktor izrabe |
|stopnja         |  zazidanosti  |   odprtih    |   parcele,    |
|izkoriščenosti  |   parcele,    |   zelenih    |   namenjene   |
|parcele,        |   namenjene   |  površin na  |    gradnji    |
|namenjene       |    gradnji    |   parceli,   |  (maksimalna  |
|gradnji         |  (maksimalna  |  namenjeni   |   vrednost)   |
|                |   vrednost)   |   gradnji    |               |
|                |               |  (minimalna  |               |
|                |               |   zahteva)   |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|za nekmetijske  |     30 %      |     50 %     |      0,4      |
|objekte         |               |              |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|za kmetijske    |     20 %      |     20 %     |      0,4      |
|objekte         |               |              |               |
+----------------+---------------+--------------+---------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak

258. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– kmetije,
– enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

259. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
(2) Vsi novi objekti, ne glede na namembnost, morajo biti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(3) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni, nečlenjeni in racionalni zasnovi, naravnih materialih, osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture.
(4) Objekti avtohtone pozidave naj se v največji možni meri ohranjajo in ustrezno prenavljajo, novejši objekti brez posebnih arhitekturnih kvalitet naj se ob prenovi po določilih tega člena smiselno prilagajajo obstoječim.

260. člen

(zunanja ureditev)

(1) Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij naj se zgleduje po zasnovi obstoječih (avtohtonih) kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine oziroma kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in/ali gozdu.
(3) Zasnova zunanje ureditve ob stanovanjskih objektih, ki niso kmetije, mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Zasnovana mora biti po podobi organizacije vrtov starega podeželskega prostora, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine in utilitarni vrt, sledita sadovnjak (sadni vrt) in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(4) Ograje, če so potrebne, naj bodo zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih šestega odstavka tega člena.
(5) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunanje ureditve (ograje, tlaki idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(6) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, za zagotavljanje trajnostnega razvoja na območju, sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber …); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) …, niso dovoljene.

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak

261. člen

(umeščanje in lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Velikost in oblika parcele morata upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se morata temu v največji možni meri prilagajati. Drugačna zasnova ni dopustna.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti zasnovi domov, značilni za obravnavano območje. Zasnova nekmetijskih stanovanjskih objektov in dopustnih pomožnih stanovanjskih objektov mora biti enaka kot zasnova kmetij. Drugačna zasnova ni dopustna.

III./5.08.3 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE NEKMETIJSKIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV IN POČITNIŠKIH HIŠIC (As)

262. člen

Določila tega poglavja veljajo v EUP 25 RPG LO in EUP 24 RPR SA za območja z oznako As, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.

VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO As

263. člen

(namembnost)

Površine razpršene poselitve z oznako Ak so območja površin nekmetijskih stanovanjskih objektov in počitniških hiš (površine hiš, nastale na območju nekdanjih, praviloma kmetijskih (pomožnih) objektov ali nove površine praviloma legalnih objektov, nastale v preteklosti)), namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez dopolnilnih dejavnosti kmetij ali z njimi, ter počitniških hiš, ki so praviloma nastale iz obstoječih (pomožnih) kmetijskih objektov, so pretežno že pozidane in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.

264. člen

(dopustni objekti in dejavnosti po klasifikaciji)

(1) Dopustni objekti in dejavnosti na območju obstoječih kmetij:
– 11100 – enostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 11210 – dvostanovanjske stavbe za kmetijske namene,
– 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP) kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 – stavbe za rejo živali,
– 12420 – garažne stavbe za kmetijske stroje.
(2) Pogojno so na območju kmetije dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe za dopolnile dejavnosti kmetije (drobne obrti, trgovina na drobno ipd.);
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta kmetije).
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so zasnovane kot dopolnilna dejavnost kmetije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju,
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele in pogojev za kmetijsko dejavnost na celotnem območju.
(4) Dopustni objekti in dejavnosti na območju brez kmetij:
– vse našteto iz prvega odstavka tega člena in
– 11100 – enostanovanjske stavbe (stalni objekti in počitniške hiše),
– 11210 – dvostanovanjske stavbe.
(5) Pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta).
(6) Dejavnosti iz petega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z dovolj parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;
– neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju;
– v večstanovanjskih stavbah mora biti tudi zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti;
– uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele.

265. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1) Dopustne gradnje na območju so: gradnja novih objektov, rekonstrukcija obstoječih objektov in odstranitev obstoječih objektov.
(2) Novogradnje so dopustne na območju nepozidanih parcel, namenjenih gradnji kot gradnje novih objektov, na območju pozidanih parcel kot dozidave in nadzidave k obstoječim objektom ali kot nadomestne gradnje (rušitev obstoječega in gradnja novega objekta skladno z zahtevami za novogradnje na obravnavanem območju).
(3) Dopustne so rekonstrukcije vseh legalno zgrajenih objektov v skladu z določbami tega odloka.
(4) Dopustne so rušitve.
(5) Ne glede na določila tega člena dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in rušitve objektov kulturne dediščine niso dovoljene brez soglasja upravitelja kulturne dediščine.
(6) Dopustna druga dela so:
– preureditev podstrešij v stanovanja ali za mirne poslovne dejavnosti (pisarne ipd.).
(7) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s splošnimi pogoji in s pogojem, da je na parceli ene prostostoječe stanovanjske hiše lahko samo en pomožen objekt stanovanjskih objektov, na parceli dvostanovanjske hiše pa sta lahko skupno največ dva pomožna objekta stanovanjskih objektov;
– nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti znotraj funkcionalnega območja obstoječih kmetij.
(8) Posegi, opredeljeni v tem členu, so dopustni, če intenzivnost izrabe parcele, namenjene gradnji, ne presega predpisanih vrednosti iz tega poglavja oziroma 267. člena in če so zagotovljena (dodatna) parkirna mesta in zelene površine v skladu z določbami tega odloka.
(9) Spremembe namembnosti posameznih objektov, ki niso del kmetije, so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 264. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(10) Spremembe namembnosti posameznih objektov znotraj kmetije za potrebe kmetije so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 264. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
(11) Spremembe namembnosti kmetije v nekmetijo so dopustne.
(12) Spremembe namembnosti nekmetije v kmetije so želene in dopustne, vendar ne smejo poslabšati obstoječih bivalnih pogojev.

VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO As

266. člen

(višina objektov)

267. člen

(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji)

+-----------------+--------------+--------------+---------------+
|dopustna stopnja |   odstotek   |   odstotek   | faktor izrabe |
|izkoriščenosti   | zazidanosti  |   odprtih    |   parcele,    |
|parcele,         |   parcele,   |   zelenih    |   namenjene   |
|namenjene        |  namenjene   |  površin na  |    gradnji    |
|gradnji          |   gradnji    |   parceli,   |  (maksimalna  |
|                 | (maksimalna  |  namenjeni   |   vrednost)   |
|                 |  vrednost)   |   gradnji    |               |
|                 |              |  (minimalna  |               |
|                 |              |   zahteva)   |               |
+-----------------+--------------+--------------+---------------+
|za nekmetijske   |     30 %     |     50 %     |      0,4      |
|objekte          |              |              |               |
+-----------------+--------------+--------------+---------------+
|za kmetijske     |     20 %     |     20 %     |      0,4      |
|objekte          |              |              |               |
+-----------------+--------------+--------------+---------------+

OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO As

268. člen

(tipologija pozidave)

Dopustna tipologija pozidave:
– kmetije,
– počitniške hiše,
– enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše,
– drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.

269. člen

(oblikovanje objektov)

270. člen

(zunanja ureditev)

(1) Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij naj se zgleduje po zasnovi obstoječih (avtohtonih) kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine oziroma kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in/ali gozdu.
(3) Zasnova zunanje ureditve ob stanovanjskih objektih, ki niso kmetije, mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini. Zasnovana mora biti po podobi organizacije vrtov starega podeželskega prostora, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine in utilitarni vrt, sledita sadovnjak (sadni vrt) in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam. Podoba objekta in njegove okolice naj bo skladna.
(4) Ograje, če so potrebne, naj bodo zasnovane kot stari leseni plotovi ali pa naj bodo žive meje, oblikovane po določilih šestega odstavka tega člena.
(5) Pri izboru materialov za oblikovanje zunanje ureditve (ograje, tlaki, idr.) naj imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(6) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, za zagotavljanje trajnostnega razvoja na območju, sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst (kot npr. kalina, gaber ...); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) …, niso dovoljene.

VELIKOST IN OBLIKA PARCELE, NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO As

271. člen

(umeščanje / lega objektov)

(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Velikost in oblika parcele morata upoštevati značilno zemljiško delitev na območju in se morata temu v največji možni meri prilagajati. Drugačna zasnova ni zaželena.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti zasnovi domov, značilni za obravnavano območje. Zasnova nekmetijskih stanovanjskih objektov in dopustnih pomožnih stanovanjskih objektov mora biti enaka kot zasnova kmetij. Drugačna zasnova ni dopustna.

III./5.09 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (K)

272. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako K1 in K2, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako K1 so najboljša kmetijska zemljišča, ki so namenjena kmetijski pridelavi, območja K2 so druga območja kmetijskih zemljišč, namenjena kmetijski pridelavi.
(3) Na območjih K1 in K2 je objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
(4) Na območjih K1 in K2 je povsod tam, kjer ni v nasprotju z drugimi določili tega odloka ter v skladu z določili veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih ali drugega ustreznega resornega zakona in skladno z drugo veljavno zakonodajo, dopustno:
– izvajati agrarne operacije,
– graditi poljske in nujne dostopne poti kot edine možne poti do kmetijskih zemljišč in kmetijskih objektov,
– graditi omrežja gospodarske javne infrastrukture (cevovode za pitno in odpadno vodo, elektroenergetske vode, komunikacijske vode, plinovode, vročevode ter njihove priključke) in nujne vodnogospodarske ureditve.
(5) Na območjih K1 je povsod tam, kjer ni v nasprotju drugimi določili tega odloka, v skladu z določili veljavne zakonodaje (Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o graditvi objektov, Zakona o prostorskem načrtovanju in skladno z drugo zakonodajo) dopustno graditi rastlinjake v izvedbi tunela, ograje za pašo živine in hmeljske žičnice.
(6) Na območjih K2 je povsod tam, kjer ni v nasprotju drugimi določili tega odloka, dopustno graditi tiste enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so v skladu z določili veljavne zakonodaje (Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o gradivi objektov, Zakona o prostorskem načrtovanju) in skladno z drugo zakonodajo.
(7) Ne glede na določila petega odstavka tega člena morajo biti lokacije stacionarnih ali prenosnih čebelnjakov določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitvena območja.
(8) Ne glede na določila petega odstavka tega člena rastlinjaki zunaj funkcionalnega območja kmetije ne smejo biti zasnovani kot prodajni prostori.
(9) Vsi ostali objekti, ki so v skladu z veljavno zakonodajo in tem odlokom sicer dopustni, a v tem členu niso posebej navedeni, so na območju K1 in K2 dopustni samo s soglasjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali resorne službe z njihovim pooblastilom.
(10) Ne glede na določila tega člena je izvajanje posegov na območjih, ki imajo na osnovi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, dopustno samo pod pogoji in s soglasjem pristojne službe za varstvo narave.

III./5.010 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ (G)

273. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako G, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako G so območja gozdov, to so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča, namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov, ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z zakonodajo določena kot gozd.
(3) Na območjih G je objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
(4) Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev v zvezi z dopustno gradnjo in vrsto del (člen …) je na območju G dopustno tudi:
– gozdarske prostorsko ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih,
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja,
– gradnja objektov in naprav mobilne telefonije na podlagi soglasja pristojne službe za gozdove in pristojne službe za varovanje narave,
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– suhi vodni zadrževalniki s soglasjem vseh nosilcev urejanja prostora v obravnavanem območju.
(5) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak (do 15 m2 BTP), gozdna cesta, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, stalna gozdna žičnica, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, krmišče),
– vadbeni objekt, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarske steze, sprehajalne poti, trim steze),
– urbana oprema (nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču),
– začasni objekti, namenjeni prireditvam (oder z nadstreškom),
– urbana oprema (nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču).
(6) Ne glede na določila petega odstavka tega člena so čebelnjaki (do 15 m2 BTP) zunaj funkcionalnih območij kmetij lahko postavljeni samo izjemoma (kadar znotraj funkcionalnega območja kmetije ni ustrezne lokacije). Čebelnjaki zunaj funkcionalnega območja kmetij morajo biti prenosni, izjemoma so lahko stacionarni, postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.
(7) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe s področja gozdarstva in varovanja narave.
(8) Dopustna je sprememba namembnosti – spreminjanje gozdnih površin v zaraščanju v kmetijske površine v gričevnatem prostoru ob soglasju pristojnih strokovnih služb.

III./5.011 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA VODA

III./5.011.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA VODA (V)

274. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako V, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako V so območja površinskih voda, to so zemljišča vodotokov, namenjena za izvajanje dejavnosti s področja voda.
(3) Na območjih V je objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah dopustno graditi le v vojni ali ob naravni ogroženosti.
(4) Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev v zvezi z dopustno gradnjo in vrsto del (glej poglavje III./4.02, Splošna določila v zvezi z dopustno izrabo prostora …) so na območju V dopustni tudi:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– gradnja brvi in mostov,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– vstopno-izstopna mesta, dostopi do vode in pristani.
(5) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 23020 – energetski objekti (gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW).
(6) Gradnja podzemnih garaž ni dopustna.
(7) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(8) Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje pristojnega organa oziroma službe za upravljanje z vodami in za varovanje narave.
(9) Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja prostora, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
(10) V območju ostalih vodotokov in ob Savinji veljajo tudi naslednja določila:
– za izvedbo brvi in mostov je treba pridobiti najmanj tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve;
– dostopi do vode se lahko urejajo le z javnih površin;
– dopustno je postavitev začasne urbane opreme (skulpture), urejanje brežin, varovalnih ograj, postavitev klopi, ureditve, ki omogočajo dostop in zadrževanje večjega števila ljudi v bližini vodne gladine;
– spreminjanje širine struge (zamuljenje, zasipavanje bregov) ni dopustno;
– neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore.
(11) Posegi v vodotoke in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti skladni s pogoji, usmeritvami in priporočili za varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjaje biotske raznovrstnosti.

III./5.011.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE (VI)

275. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako VI, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako VI so območja vodne infrastrukture, to so vodna zemljišča površinskih voda, in območja, namenjena vodnim objektom (pregrade, jezovi ipd.).
(3) Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev v zvezi z dopustno gradnjo in vrsto del (glej poglavje III./4.02, Splošna določila v zvezi z dopustno izrabo prostora) je na območju VI dopustno tudi:
– 21520 – Pregrade in jezovi,
– 24202 – Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih ((suhi) vodni zadrževalniki).
(4) Dopustna je gradnja objektov in naprav, ki so namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom.
(5) Posegi v vodotoke in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti skladni s pogoji, usmeritvami in priporočili za varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjaje biotske raznovrstnosti.

III./5.012 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN

III./5.012.1 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA (LN)

276. člen

(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako LN, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno enoto urejanja prostora in manjše območje znotraj nje in določili veljavnih prostorskih aktov.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako LN so površine nadzemnega pridobivalnega prostora, ki so namenjena izkoriščanju mineralnih surovin.
(3) Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev v zvezi z dopustno gradnjo in vrsto del (glej poglavje III./4.02, Splošna določila v zvezi z dopustno izrabo prostora) je na območju LN dopustno tudi:
– 23010 – Rudarski objekti za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin (odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno).
(4) Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja prostora, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
(5) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju.
(6) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel namenjenih gradnji na območju obstoječih kamnolomov na območju EUP 26 DOP PG in EUP 27 DOP PG določeni z veljavnimi prostorskimi akti (glej 352. in 353. člen).

III./6. POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA PROSTORA TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN

III./6.01 POSEBNE ZNAČILNOSTI OZIROMA POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI UREJANJA PROSTORA ZNOTRAJ POSAMEZNIH ENOT, UREJANJE PROSTORA OBMOČIJ KONCENTRIRANE POSELITVE RAVNINSKIH PREDELOV OBČINE (EUP KPR) TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN

III./6.01.1 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE DELA NASELJA POLZELA (EUP 01 KPR PO, OBMOČJE URBANISTIČNEGA NAČRTA POLZELA) TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN-jev

URBANISTIČNI NAČRT POLZELA

277. člen

(1) Za območje dela naselja Polzela EUP 01 KPR PO je izdelan urbanistični načrt (v nadaljevanju UN Polzela).
(2) Urbanistični načrt Polzela je strokovna podlaga za izdelavo podrobnejših prostorsko izvedbenih pogojev in je zato obvezno izhodišče za izdelavo vseh s tem odlokom predvidenih strokovnih podlag in OPPN znotraj območja UN Polzela ter strokovna podlaga za pripravo vseh projektnih dokumentacij na tem območju (pri izdelavi OPPN in projektne dokumentacije je potrebno uporabiti urbanistični načrt).
(3) Grafični prikazi objektov v urbanističnem načrtu so shematični in predstavljajo izhodišče zasnove v smislu smeri umeščanja objektov ipd.

Območje ob razbremenilniku (MO PO 01, MO PO 02, MO PO 03, MO PO 04, MO PO 29, MO PO 30, MO PO 31, MO PO 80)

278. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidene skupne strokovne podlage in OPPN – obvezna izhodišča)

(1) Območje ob razbremenilniku sestavlja osem manjših območij (veliki zeleni povezovalni pas) znotraj enote urejanja prostora:
– MO PO 01, Pod cerkvijo,
– MO PO 02, Pod železnico, območje obstoječe pozidave,
– MO PO 29, Pod železnico, območje železnice,
– MO PO 03, Prečna cesta,
– MO PO 04, Pod Garantom, območje med Strugo in Savinjo,
– MO PO 30, Pod Garantom, območje med Strugo in železnico,
– MO PO 31, Pod Garantom, območje Struge,
– MO PO 80, Pod Garantom, zelene površine ob razbremenilniku (območje naravne vrednote Savinja).
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi z oznako SSg.
– Območje drugih urejenih zelenih površin z oznako ZD.
– Območje prometnih ureditev kot površine železnice z oznako PŽ.
– Območje vodne površine z oznako V.
(3) Za celotno območje, ki vključuje manjša območja MO PO 01, MO PO 02, MO PO 03, MO PO 04, MO PO 29, MO PO 30, MO PO 31, MO PO 80, je predvidena izdelava skupnih strokovnih podlag in (skupnega) OPPN, imenovanega »OPPN Ob razbremenilniku«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanje meje vseh MO skupaj določajo mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(4) Za celotno območje je obvezna izdelava skupnih strokovnih podlag z zasnovo celotne prometne ureditve nove lokalne ceste ob razbremenilniku in njene navezave vključno s potrebno drugo infrastrukturo ter urbanistično zasnovo ureditve območja po zasnovani podrobnejši namenski rabi z naslednjimi obveznimi izhodišči ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela:
– območje je potrebno obravnavati kot celoto kot veliki zeleni povezovalni pas s štirimi podobmočji, ki predstavlja velik zeleni potencial za umestitev grajenih programov, rekreacijskih in prostočasnih povezav in infrastrukture;
– območje se zaradi prostorskih omejitev z novo lokalno cesto, ki se navezuje na celotno prometno omrežje, delno razširi prek razbremenilnika;
– potrebno je delovati v dveh korakih:
– 1. korak: zasnuje se vzdolžno infrastrukturno os in glavno zeleno rekreacijsko javno os center–Savinja (peš, vozički, kolesarji …). Povezovalna os ponekod zaradi prostorske stiske poseže prek razbremenilnika. V območju, kjer seže prek razbremenilnika, pa (prednostno) povzame zgolj neinvazivne rekreacijske in zelene vsebine. V območju, kjer večnamenski pas vijuga med otoki naselitve, se njegova širina razširi in dopolni s poljavnimi površinami med objekti.
– 2. korak: zasnuje se shema poselitve (v večjih območjih) skladno s smernicami, podanimi v 1. koraku. Celotno območje zaživi kot povezana celota, vsebinsko bogat javni prostor in sklop prijetnih bivalnih otokov.
(5) Na osnovi strokovnih podlag se izdela skupni OPPN iz tretjega odstavka tega člena. Na osnovi strokovnih podlag je izjemoma možno izdelati tudi več ločenih samostojnih OPPN, vendar je zanje skupna strokovna podlaga obvezna; meje posameznih OPPN morajo biti identične mejam posameznih ali združenih MO; vsak naslednji mora upoštevati predhodnega.
(6) Pred izdelavo OPPN je na osnovi strokovnih podlag smiselno izvesti javni natečaj ali zbrati vsaj tri variantne rešitve.
(7) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno obdelovati kmetijske površine in izvajati vzdrževalna dela na obstoječih objektih.

279. člen

(dodatna posebna izhodišča za OPPN za območje MO PO 01 – Pod cerkvijo – obvezna izhodišča)

Prek območja poteka prečna povezava Center–Savinja. Območje predstavlja najbolj prazen in najbolj načrtovalsko izzivalen del velikega zelenega pasu. Velika javna zelena peš povezovalna os se v tem delu bistveno razširi in dopolni s poljavnimi prostori med posameznimi stanovanjskimi tipologijami. Umestijo se tipologije kolektivnega značaja praviloma nižjih gabaritov (vila – bloki in vrstne hiše). Pozicija volumnov in organizacija odprtih prostorov naj izrabita prednosti osončene pozicije (razmiki, orientacija). Zasnova poselitve (poljavno), naj krepi zeleni značaj mimovodečega zelenega pasu.

280. člen

(dodatna posebna izhodišča za OPPN za območji MO PO 02 in MO PO 29 – Pod železnico – obvezna izhodišča)

Prek območja poteka prečna povezava Center–Savinja (rekreacija, zelenje, javni odprti prostor). V območje se umesijo individualni objekti. Zasnova parcel (razmerje grajeno – zeleno), naj krepi zeleni značaj mimovodečega zelenega pasu.

281. člen

(dodatna posebna izhodišča za OPPN za območje MO PO 03 – Prečna cesta – obvezna izhodišča)

Uveljavlja princip prometa (razbremenitev centra, uporaba oboda). Relativno širok pas vključuje tudi javne objekte vezane na cesto (postajališča ...) in manjše servisne objekte. Pomen navezave na Garant (potencialno obrtno cono). Nova glavna povezava. Navezuje se na predlagano cesto-preboj mimo Garanta.

282. člen

(dodatna posebna izhodišča za OPPN za območja MO PO 04, MO PO 30, MO PO 31 in MO PO 80 – Pod Garantom – obvezna izhodišča)

Prek območja poteka prečna povezava center–Savinja (rekreacija, zelenje, javni odprti prostor). Zeleni del proti Savinji se ohranja. Pomožni objekti, ki so v pasu ob Savinji, se odstranijo. Na območju naravne vrednote Savinja s pritoki sprememba namembnosti oziroma gradnja objektov ni sprejemljiva. Poselitev predstavljajo individualne hiše. Obstoječe parcele se lahko le združujejo, omejuje se velikost objektov na parceli.

Območje centra Polzele (MO PO 05, MO PO 06, MO PO 07, MO PO 08, MO PO 09, MO PO 32, MO PO 33, MO PO 34, MO PO 35, MO PO 36, MO PO 37)

283. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) Območje centra sestavlja enajst manjših območij znotraj enote urejanja prostora:
– MO PO 05, Center sever, območje centra,
– MO PO 32, Center sever, območje nepozidane površine,
– MO PO 33, Center sever, območje osnovne šole in športnih površin,
– MO PO 06, Center jug, območje vrstnih hiš,
– MO PO 34, Center jug, območje pretežno blokovne gradnje,
– MO PO 07, Center vzhod,
– MO PO 08, Ob cerkvi, območje cerkve in okolice,
– MO PO 35, Ob cerkvi, območje zelenih površin pod pokopališčem,
– MO PO 36, Ob cerkvi, območje obstoječih stanovanjskih hiš,
– MO PO 09, Hotel, območje za razvoj turizma,
– MO PO 37, Hotel, območje centralnih dejavnosti, orientirano proti staremu vaškemu jedru.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, opredeljeno kot čiste stanovanjske površine z oznako SSs.
– Območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi z oznako SSg.
– Območje osrednjih centralnih dejavnosti z oznako CU.
– Območje površin za turizem z oznako BT.
– Območje športnih centrov z oznako BC.
– Območje zelenih površin kot druge urejene zelene površine (parkirišča) z oznako ZD.

284. člen

(veljavni akt in dodatna obvezna izhodišča za manjša območja MO PO 05, MO PO 06, MO PO 32, MO PO 33 in MO PO 34)

(1) Kadar ni v nasprotju s tem odlokom, velja na območjih Center sever (MO PO 05, MO PO 32, MO PO 33) in Center jug (MO PO 06, MO PO 34) zazidalni načrt UN Center Polzela, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje pod št. projekta 40/04), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 19/05, ki ostaja v veljavi in se obravnava kot OPPN Center Polzela. Izdelava novega OPPN ni potrebna.
(2) Dodatna izhodišča za urejanje območja Center sever (MO PO 05, MO PO 32, MO PO 33), ki naj imajo prednost pred določili veljavnega prostorskega akta ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela:
– Južni del območja (lekarna, kulturni dom, Mercator, vrtec, parkirišča, trg):
– Enotna zunanja ureditev naj deluje povezovalno.
– Objekti ne smejo imeti svojih »zadnjih« fasad/smeti, neurejenost ...), do vsega okolja morajo graditi kvaliteten odnos (proti blokom, ne le proti glavni ulici).
– Javni objekti naj gradijo hierarhijo okoliških površin (jih definirajo, se nanje navezujejo ...).
– Vrtec in park pred njim se ohrani v obstoječem obsegu.
– Parkirišče se odstrani ali redefinira (zeleno). Podzemne garaže pod javnimi objekti (kulturni dom, trgovski center).
– Nov kulturni dom (možna kombinacija z ostalimi programi, gostinstvo). Nujna kvalitetna arhitektura (vsebinski in likovni nagovor …).
– Severni del območja (Tuš, šola, rekreacijske površine, stavba občine …): Regionalna cesta postane mestna ulica. Ohranja se grajeno obliko ločenih volumnov z vmesnim zelenjem (pošta, občina, šola ...). Prostor ulice se vsebinsko in prostorsko razširi z enotno ureditvijo, ki se razliva med vse ob cesti stoječe objekte in ga definira kot eno. Cesto se tehnično priredi počasnejšemu prometu, intenzivnejšim prečenjem pešcev, več prehodov … (varnost).
(3) Dodatna izhodišča za urejanje območja Center jug (MO PO 06, MO PO 34), ki naj imajo prednost pred določili veljavnega prostorskega akta:
– območje blokov (MO PO 06): nujno ohranijo svojo nepretočnost (promet samo za lokalno dostopanje). Izboljšava okolice, predvsem zelenih površin. Povezave z južno ležečimi področji naj bodo le točkovne in omejene na peš promet;
– območje vrstnih hiš (MO PO 34): parcele se lahko le združujejo, omejuje se velikost objektov na parceli.

285. člen

(predvideni OPPN – obvezna izhodišča za območje MO PO 07)

(1) Za območje MO PO 07 je predvidena izdelava OPPN imenovanega »OPPN center vzhod, MO PO 07«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanje meje MO določajo mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(2) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela:
– koncept: del območja, ki se navezuje na obstoječi center, se nameni centralnim dejavnostim, preostali del se zasnuje kot mirno polizolirano območje. Območji se lahko med seboj prepletata ali pa se ločujeta z zelenimi površinami. Centralni del se smiselno navezuje na okoliški prostor z javnimi odprtimi površinami, stanovanjski del se s poljavnimi zelenimi površinami naveže na javni prostor okoliških območij in ga delno dopolni (javna pritličja, mirne dejavnosti, mikro soseska).
– Izhodišča: območje je namenjeno prepletanju centralnih dejavnosti in kolektivni stanovanjski rabi; razmerje med njima določi OPPN.
– Osnovna raba: centralne dejavnosti in kolektivna stanovanjska gradnja. Tipologija: vila blok. Poudarek na prilagojenosti za invalide ali celo vzdrževana stanovanja.
– Dopolnilna raba: bivalne površine v nadstropjih objektov centralnih dejavnosti orientirane proti zelenim površinam, stran od javnih prostorov, profitabilne dejavnosti v pritličjih, orientirane proti cestam (severno in zahodno) tako, da zagotavljajo intimnost oziroma zasebnost, mir bivalnih območij. S strogimi omejitvami glede na intenzivnost rabe in čas obratovanja.
– Javne odprte površine: Javni odprti prostori (trg, park) in poljavne zelene površine, pretežno nepovozne (park, igrišče).
– Zeleni sistem: vseobsegajoč. Intenzivno zelenje. Bivanje v naravi. Aktivne zelene površine. Zelenje kot cezura (proti parkirišču). Zelenje kot pogled.
– Promet: omejevanje motornega prometa. Površine parkirišča: večinoma pod zemljo, nad zemljo samo minimalno.

286. člen

(predvideni OPPN – obvezna izhodišča za območje MO PO 08, MO PO 35, MO PO 36)

(1) Za območja MO PO 08, MO PO 35 in MO PO 36 je predvidena izdelava OPPN imenovanega »OPPN Ob cerkvi«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanje meje MO določajo mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(2) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela:
– območje predstavlja povezavo med centrom in novo načrtovanim zelenim pasom ob razbremenilniku. Javni prostori obravnavanega prostora in južnoležečega ob razbremenilniku predstavljajo sklop javnih prostorov za naselje kot celoto in enega glavnih generatorjev nadgradnje bivalnih kvalitet v naselju.
– Zeleno parkirišče za potrebe pokopališča in cerkve (visoko rastje + alternativni načini zelenega tlakovanja).
– Stanovanjska linija nad cesto lahko povzame javnejši značaj. Prestrukturiranje.
– Kompleks cerkve s pripadajočimi trgi se ohrani. Ohranijo se prečne (peš) povezave z okoliškimi prostori.
– Obstoječa objekta vzhodno od cerkve lahko povzameta javne programe (možno prestrukturiranje).
– Oblikovanje višinskega prehoda na južnoležečo parcelo in možnost razširitve obstoječega parkirišča.
– Namenjene le pešcem, otroški igri. Motorni promet po obrobju. Dovozi z zahodne strani v klet – pritličja, od tod pa v javni parter in zasebne etaže. Kolesarski promet po robu.
– Lamele. Orientacija JZ. Zamiki (raznoliki zunanji prostori). Likovno sledi shemi njiv.
– Vmes ozelenjene površine poljavnega značaja (za prebivalce vil blokov ali blokov). Prometna povezava proti zahodu. Peš povezave sever, vzhod, zahod.
– Odmiki proti južnim individualnim hišam (...), proti pokopališču (mini park), proti severni cesti in intenzivni kmetijski coni (zeleni tampon). Malo otroško igrišče (ograjeno). Športne površine so na sosednjem otoku.
(3) Možno je skupno urejanje z območjem pokopališča, MO PO 28.

287. člen

(predvideni OPPN – obvezna izhodišča za območji MO PO 09 in MO PO 37)

(1) Za območji MO PO 09 in MO PO 37 je predvidena izdelava OPPN, imenovanega »OPPN Hotel«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanje meje MO določajo mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(2) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela:
obstoječo kmetijsko zadrugo se premesti na alternativno lokacijo, območje zaživi kot velik potencial za vsebinsko in morfološko preoblikovanje centra. V območje se umesti sklop večjih objektov za turistično dejavnost ali druge centralne dejavnosti in kvalitetno zasnovane odprte površine (npr. hotel). Zasnova objektov in odprtih površin in njihova navezava na ostala območja predstavljata recept za preoblikovanje okoliškega prostora, program, ki bi se v območje umestil, pa pomembno podporo nadgradnji ponudbe naselja. Vzorec pozidave in odprtih površin naj povzema proti zahodu vzorec vaške osi in zahteve varovanja naselbinske dediščine, katere del je, proti jugu pa vzorec mestne ulice (zaporedna izmenjava praznih in grajenih prostorov). S svojo zasnovo naj kaže način reševanja prostorskih izzivov v območjih, na katera meji.
(3) Za območje je možno uvesti tudi javni natečaj.
(4) Ne glede na ostala določila tega odloka je potrebno upoštevati zahteve skrbnika kulturne dediščine, ki jih lahko ne glede na formalna varovanja določi za celotno območje hotela oziroma obeh manjših območij, MO PO 09 in MO PO 37, ob upoštevanju drugih določil tega člena in določil, ki veljajo za varovano območje naselbinske dediščine, saj se vedutno in oblikovno nanj navezuje.

Varovano območje naselbinske dediščine (MO PO 10, MO PO 11, MO PO 12, MO PO 13, MO PO 14, MO PO 15, MO PO 38, MO PO 39, MO PO 40, MO PO 41, MO PO 42, MO PO 43, MO PO 44, MO PO 45, MO PO 46)

288. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) Območje naselbinske dediščine sestavlja petnajst manjših območij znotraj enote urejanja prostora:
– MO PO 10, Šenek, območje objektov,
– MO PO 38, Šenek, območje parka,
– MO PO 11, Komenda, pozidava severno od graščine,
– MO PO 39, Komenda, območje graščine,
– MO PO 40, Komenda, območje prometnih ureditev (križišče cest),
– MO PO 41, Komenda, pozidava pod parkom Šenek,
– MO PO 12, Vaško jedro,
– MO PO 13, Vaška os,
– MO PO 14, Kmetije, pozidane površine med cesto in Strugo,
– MO PO 42, Kmetije, velika zelena površina na levem bregu Struge (med Komendo in Strugo),
– MO PO 43, Kmetije, cesta Polzela Parižlje,
– MO PO 44, Kmetije, površine na severni strani ceste Polzela Parižlje,
– MO PO 45, Kmetije, obvodna zelena površina na levem bregu Struge,
– MO PO 15, Sotočje, zelene površine med dvema strugama Struge,
– MO PO 46, Sotočje, Struga.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine za posebne namene v skladu s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SB.
– Območje stanovanj, opredeljeno kot površine podeželskega naselja v skladu s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SKs.
– Območje osrednjih centralnih dejavnosti v skladu s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako CU.
– Območje zelenih površin kot območja parkov v skladu s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZP.
– Območje zelenih površin kot druga območja urejenih zelenih površin (varovalna vloga) v skladu s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
– Območje prometnih ureditev kot površine ceste z oznako PC.
– Območje vodne površine z oznako V.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev:
– Šenek (MO PO 10, MO PO 38): Ohranjanje naravnih in ustvarjenih vrednot (park in graščina). Območje Doma za ostarele: možna je prenova graščine v okviru dopustnih posegov kulturnega spomenika; možna je večja prenova ostalih obstoječih objektov in dozidava v smeri proti severovzhodu ob obveznem ohranjanju odnosa zeleno – grajeno ter samo pod pogoji, s soglasjem in pod nadzorom skrbnika kulturne dediščine.
– Komenda (MO PO 11, MO PO 39, MO PO 40 in MO PO 41):
– navezava na Vaško os in Vaško jedro (vsebinska in logistična).
– Komenda: ni novih zidav. Prenova gradu in okolice (ves grajski grič). Parkirni prostori v sklopu vaške ulice in centra. Dostop le za servis (snemanja ...) in obiskovalce s posebnimi potrebami.
– Ostala struktura: ni dodatne pozidave, samo nadomestna gradnja in prestrukturiranje. Parcele se ne drobijo.
– Prometna ureditev: novo križišče načrtovane obvoznice ter cest prosti Velenju, Parižljam in centru Polzele.
– Vaško jedro (MO PO 12):
– razširi se cestni prostor (prilagoditev pešcu, omejitev prometa).
– Odstranitev neprimernih dejavnosti (kmetijska zadruga, avto servis, avto prodaja na prostem). Navezava na obstoječe kmetije in njihovo zaledje (stari sadovnjaki). Ob novi gradnji se ohranja struktura kmetije (razpršeni večji objekti, varovanje). Ureditev objektov. Zasebne površine pred kmetijami lahko ob prestrukturiranju povzamejo poljaven značaj in se navežejo v sklop javnih odprtih površin.
– Stara gostilna lahko postane manjši motel/hotel. Kmetija za njo se vključi (ob prenehanju kmet. dejavnosti), da se ohrani logika kompleksa (celota iz večjih velikih objektov, vmesni prazen prostor. Povezanost.
– Vaška os (MO PO 13):
– povezava center–Savinja.
– Ohranja se kvalitete tradicionalne zazidave (objekti in način umestitve). Ob prestrukturiranju objektov se ohranja urbanistična logika razsutih stavb in odprtih površin.
– Ob spremembi lastnikov se lahko prestrukturira v stanovanjske objekte; ohranja se razpršenost na parceli in vzdolžna navezanost na cesto. Vmesne zelene površine.
– Uredi se cesta. Promet in pešci, povezava z vodo. Intenziviranje zelenega značaja.
– Kmetije (MO PO 14, MO PO 42, MO PO 43, MO PO 45 in MO PO 44): varuje se gostota in shema pozidave. Obstoječi objekti povzamejo ob vsebinskem prestrukturiranju nove vsebine (stanovanja, poslovno, obrt), volumni pa se ohranjajo. Ohranja se tudi logika zelenega fonda.
– Sotočje (MO PO 15 in MO PO 46): območje se ureja po načelih sonaravnosti. Ohranja se nepozidanost in zeleni varovalni značaj območja. Kot zeleni pas se lahko naveže na krajinske kvalitete zelenih odprtih površin (sadovnjaki …) v sklopu kmetije (MO PO 14, MO PO 42, MO PO 43, MO PO 45 in MO PO 44).
(4) Kolikor bo izražen interes po celoviti prenovi območja naselbinske dediščine ali njenega dela se lahko za posamezna MO ali skupine MO izdela OPPN na osnovi Urbanističnega načrta Polzele.

Območje nekdanjega PUP Polzela (MO PO 16, MO PO 26, MO PO 47, MO PO 48, MO PO 49, MO PO 50, MO PO 51, MO PO 52, MO PO 78 in MO PO 79)

289. člen

(opredelitev, namenska raba)

(1) Območje Ob strugi (v PUP opredeljeno kot območje »a«) je del naselja Polzela ob Strugi, omejen s severne in zahodne strani s cesto Polzela–Parižlje (RIII-731), z južne z lokalno zbirno cesto LZ 493211, z vzhodne pa z dolgoročno predvideno cestno povezavo. Sestavlja ga sedem manjših območij znotraj enote urejanja prostora:
– MO PO 16, območje pozidave na levem bregu Struge,
– MO PO 47, območje pozidave na južni strani ceste Polzela Parižlje,
– MO PO 48, zelena površina med obema strugama Struge,
– MO PO 49, obvodna zelena površina na desnem bregu Struge,
– MO PO 50, Struga,
– MO PO 51, zelene površine na levem bregu Struge,
– MO PO 52, prostor med Strugo in cesto Polzela Parižlje.
(2) Območje Med železnico in Savinjo (v PUP opredeljeno kot območje »b«) je del naselja Polzela med železnico in Savinjo ob lokalni zbirni cesti LZ 493811. Sestavljajo ga tri manjša območja znotraj enote urejanja prostora:
– MO PO 26, območje pozidave med železnico in Savinjo,
– MO PO 78, zelene površine ob Savinji (območje naravne vrednote Savinja),
– MO PO 79, zelene površine ob železnici.
(3) Podrobnejša namenska raba:
– območje stanovanj opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi z oznako SSg.
– Območje zelenih površin kot druga območja urejenih zelenih površin (varovalna vloga) v skladu s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
– Območje vodne površine v skladu s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako V.
(4) Del območja (MO PO 26, MO PO 50, MO PO 51, MO PO 52) je opredeljen kot poplavno območje Slatine (območje ogroženo zaradi poplav). Ne glede na določila tega poglavja so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti, se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, skladnih z ostalimi določili tega člena.

290. člen

(podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji za območja Ob Strugi – MO PO 16, MO PO 47, MO PO 48, MO PO 49, MO PO 50, MO PO 51 in MO PO 52)

(1) Kot osnova za izdajo gradbenega dovoljenja se uporablja grafična priloga PUP Polzela, št. lista 7A, arhitektonsko ureditvena situacija območje a, Ob Strugi, št. projekta 6/04, ki ga je izdelal Razvojni center Celje.
(2) Ne glede na določila prvega odstavka navedeni prikazi ne veljajo za prometno ureditev motornega prometa (v celoti se ne upošteva cesta z oznako »A«, pač pa se prometno območje navezuje na cesto Parižlje–Polzela s slepim priključkom), pešpoti se upoštevajo samo tam, kjer so skladne z določili tega odloka.
(3) Predlagana ureditev iz prvega odstavka tega člena obsega izgradnjo 22 stanovanjskih objektov, maksimalnih tlorisnih dimenzij cca 15.00 m x 10.00 m, (P+1, P+IP) z garažo, ki je del objekta, in izgradnjo treh poslovno stanovanjskih objektov maksimalnih tlorisnih dimenzij 17.00 m x 12.00 m.
(4) Jugozahodni del meji na obstoječo notranjo povezovalno cesto. Zazidava južno od omenjene ceste je zgoščena in sledi liniji omenjene ceste – obcestna pozidava. Smiselna je zgostitev oziroma zapolnitev obcestne pozidave severno od omenjene ceste. Tako bi cesta postala bolj ulična, zgoščena in urejena ter tako zapolnila prazni prostor znotraj obravnavanega območja.

291. člen

(podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji za območja Med železnico in Savinjo – MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79)

(1) Kot osnova za izdajo gradbenega dovoljenja se uporablja grafična priloga PUP Polzela, št. lista 11B, arhitektonsko ureditvena situacija, območje b, Med železnico in Savinjo, št. projekta 6/04, ki ga je izdelal Razvojni center Celje.
(2) Ne glede na določila prvega odstavka navedeni prikazi ne veljajo za prometno ureditev za motorni promet (v celoti se ne upošteva cesta ob Savinji), pešpoti se upoštevajo.
(3) Predlagana ureditev iz prvega odstavka tega člena obsega izgradnjo 48 stanovanjskih objektov, maksimalnih tlorisnih dimenzij cca 15.00 m x 10.00 m, (K)+P+1, (K)+P+IP) z garažo, ki je del objekta, ter stanovanjski objekt maksimalnih tlorisnih dimenzij 15.00 m x 25.00 m. V vzhodnem delu območja je predvidena možnost gradnje poslovno-stanovanjskega objekta za potrebe naselja, katerega dimenzije so opredeljene z gradbeno linijo. Za poslovno-stanovanjski objekt je možna izgradnja kot samo večstanovanjski objekt ali kot poslovni objekt ob upoštevanju ostalih določil odloka.
(4) Predvidena je zgostitev objektov ob obstoječi cesti, ki poteka preko območja, ter izgradnja dveh manjših, povezovalnih cest s priključkoma na omenjeno cesto. Predvidena jugozahodna povezovalna cesta bo imela izvedena dva priključka. Prvi priključek bo izveden na obstoječo cesto, ki poteka preko območja. Drugi priključek bo navezava na že izgrajeno križišče, na katerega se priključuje obstoječa cesta jugovzhodno od območja, ki ima funkcijo napajalne ceste za manjše območje individualnih stanovanjskih hiš. Predvidena cesta tako predstavlja logično nadaljevanje prej omenjene napajalne ceste in kot takšna pripomore k povezanosti obeh območij.

292. člen

(podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji za obstoječe objekte znotraj območij Ob Strugi (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79) ter območij Med železnico in Savinjo (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79))

(1) Za obstoječe enodružinske stanovanjske objekte veljajo naslednje usmeritve:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti ali v gruči;
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka;
– tloris: podolgovat, razmerje stranic do 1:1,6;
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje, oziroma klet, pritličje in etaža, za objekte z večjo stavbno maso je izjemoma dopustna etažnost največ klet, pritličje in nadstropje pod pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim, nad ploščo nadstropja ni dopustna izvedba kolenčnega zidu; objekti tlorisno večjega gabarita od obstoječih zasnov morajo biti oblikovani tako, da je s členitvijo stavbne mase dosežena razgibanost in prilagoditev grajenemu stavbnemu fondu;
– streha: praviloma simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin s cca 35°–45° naklona (oziroma usklajeno z naklonom sosednjih streh); oblikovanje strešin naj upošteva tipologijo primerno za okolje. Strehe v naklonu, priporočljive so dvokapne strehe, odvisno od arhitekture in dimenzije objekta pa je možna tudi enokapna streha ali ravna streha;
– kritina opečna ali opeki podobna v teksturi in barvi;
– fasade: bele ali svetle pastelne barve, možni sodobni obložni materiali, prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve;
– materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov;
– možne so nadomestne gradnje, adaptacije, dozidave, novogradnje, vendar tako, da bo objekt predstavljal enovito celoto in da bo razmerje med širino in dolžino objekta 1:1,6;
– prizidki morajo biti izvedeni tako, da z obstoječim objektom predstavljajo celoto; arhitektura novega in starega dela mora biti usklajena kot celota;
– v sklopu parcele, namenjene gradnji stanovanjskih objektov, je na podlagi predhodne prostorske preveritve dopustna gradnja bazenov za osebno rekreacijo in drugih pomožnih objektov;
– mogoče so spremembe namembnosti objektov in novogradnje poslovnih objektov (manjša trgovina, storitvene in poslovne dejavnosti ...) pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja, in dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.
(2) Za obstoječe objekte z dopolnilno dejavnostjo (mešane dejavnosti storitev in trgovine) veljajo naslednje usmeritve:
– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za oblikovanje stanovanjskih hiš;
– obstoječe objekte je možno prizidati, dozidati, objekte je možno nadomestiti in/ali prenoviti;
– dozidave bodo takih dimenzij, da ne bodo večje od obstoječega objekta in da bodo skupaj z njim ustvarjale ustrezno arhitekturo objekta, ki bo predstavljala zaključeno celoto;
– višinski gabariti objekta so pritličje, ena etaža in izzidano podstrešje (P+1+IP);
– objekt mora imeti poudarjeno vzdolžno smer.

293. člen

(usmeritve za oblikovanje znotraj območij Ob Strugi (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79) ter območij Med železnico in Savinjo (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79))

(1) Veljajo naslednje usmeritve za oblikovanje objektov:
– enodružinska stanovanjska hiša maksimalnih tlorisnih dimenzij 10,00 m x 15,00 m ter stanovanjski objekt maksimalnih tlorisnih dimenzij 15.00 m x 25.00 m;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo, etažnost za stanovanjski objekt (K)+ P+IP, (K)+P+1, poslovno stanovanjski objekt, etažnost (K)+ P+1+IP (T) (penthause);
– določen je odmik gradbene linije od ceste;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja;
– novi objekti morajo biti enotno oblikovani in usklajeni z obstoječo zazidavo oziroma jo arhitekturno preseči, objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove;
– oblikovanje strešin naj upošteva tipologijo, primerno za okolje, strehe dvokapnice, s cca 35°–45° naklona, priporočljive so dvokapne strehe, odvisno od arhitekture in dimenzije objekta pa je možna tudi enokapna streha, ravna streha in sodobnejše oblikovanje objektov;
– oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah naj izhaja iz funkcije objekta, jasnost in čitljivost objekta;
– izbira materialov pri obdelavi fasad naj bo enotna;
– fasade, materiali: omet, beton, steklo, sodobni fasadni obložni materiali, uporaba sodobnih materialov in uporaba sodobnih principov pri arhitektonskem oblikovanju zgradb;
– barve: obvezno v svetlih pastelnih barvah, sledenje naravnim barvam materialov;
– izgradnja stolpičev ni dovoljena, strešni izzidki in višinski poudarki ne smejo biti polkrožnih, stožčastih ali piramidastih oblik;
– parkirne površine bodo urejene na dovoznih priključkih ali ob njih v sklopu gradbenih zemljišč;
– za objekte so določeni gabariti in obvezne gradbene linije;
– za gradnjo je treba pridobiti geotehnične pogoje gradnje.

294. člen

(parcele, namenjene gradnji znotraj območij Ob Strugi (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79) ter območij Med železnico in Savinjo (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79))

(1) Gradbene parcele za območja podrobnejšega urejanja območje »a« in območje »b« so obvezne, opredeljene so v grafični prilogi. Urejene bodo kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej parcel, namenjenih gradnji, bodo asfaltirane ali tlakovane (travne plošče).
(2) Delitev parcel, namenjenih gradnji, ni možna. Možno je združevanje parcel, namenjenih gradnji, vendar je potem možno na eno tako nastalo novo parcelo umestiti samo en s tem odlokom predpisan objekt.

295. člen

(merila in pogoji za varstvo in urejanje zelenih površin znotraj območij Ob Strugi (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79) ter območij Med železnico in Savinjo (MO PO 26, MO PO 78 in MO PO 79))

(1) Zelene površine morajo biti urejene v skladu z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagajata struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih. Zelenice bodo zasajene z drevjem in pokrovnim grmičevjem ter zatravljene. Za ureditev zelenih površin oziroma zasaditev naselja naj se uporabijo pretežno avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste.
(2) Ureditev obvodnega prostora: v obvodnem priobalnem pasu Savinje in struge potoka se ohranjanja obstoječa vegetacija, kar pomeni, da se zagotavlja naravna struktura drevesnih vrst in podrasti. Obstoječi sestoj se dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami obravnavanega območja po načelih sonaravnosti, v neformalni obliki in na način, ki samo pospešuje postopek naravne sukcesije. Znotraj območja niso dovoljeni nobeni posegi. V obvodnem prostoru se umesti pešpot in kolesarska poti v makadamski izvedbi in povezava z novimi potmi v skupni sistem. Posegi v obvodni prostor niso dovoljeni. V tem območju niso dovoljeni vrtički, krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe.
(3) V varstvenih pasovih ob dovoznih cestah v območje in regionalni cesti se oblikuje vegetacijski pas, namenjen varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(4) V območju vodotokov ob komunikacijah in na gradbenih zemljiščih je potrebno načrtovati in urejati zelene površine. Ob vodi in cestah je potrebno predvideti drevesa ustrezne vrste in kvalitete. Obstoječih dreves ni dovoljeno sekati in nestrokovno obrezovati oziroma je potrebno upoštevati določila iz odloka.

Spodnja Polzela (MO PO 17, MO PO 53, MO PO 54)

296. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) Območje Spodnje Polzele je območje ob železnici, južno od centra, in ga tvorijo tri manjša območja urejanja:
– MO PO 17, poselitev južno od železnice,
– MO PO 53, poselitev severno od železnice,
– MO PO 54, območje železnice.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SSg.
– Območje prometa kot površin železnice skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako PŽ.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in ob upoštevanju naslednjih posebnih/dodatnih usmeritev:
– Parcele se lahko le združujejo. Omejuje se velikost objektov na parceli.
– Ostalo: železniški prehod. Urejanje prostora ob železnici!

Garant (MO PO 18, MO PO 55, MO PO 56, MO PO 57, MO PO 58, MO PO 59, MO PO 60)

297. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt in predviden nov OPPN – obvezna izhodišča)

(1) Območje Garant je širše območje tovarne Garant na Polzeli, ki ga tvori sedem manjših območij urejanja:
– MO PO 18, območje tovarne Garant na desnem bregu Struge,
– MO PO 55, širše območje tovarne Garant na levem bregu Struge,
– MO PO 56, Struga,
– MO PO 57, prometni koridor ob robu industrijskega območja,
– MO PO 58, prometni koridor na severni strani železnice,
– MO PO 59, obvodne zelene površine na desnem bregu Struge,
– MO PO 60, območje železnice.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje proizvodnih dejavnosti z oznako I (površine za industrijo).
– Območje zelenih površin kot druga območja urejenih zelenih površin (varovalna vloga) z oznako ZD.
– Območje prometnih ureditev kot površine ceste z oznako PC.
– Območje prometa kot površin železnice z oznako PŽ.
– Območje vodne površine z oznako V.
(3) Na območju velja zazidalni načrt ZN industrijskega območja Garant Polzela (Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje), odlok objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26/85 in Uradnem listu RS, št. 20/00, 7/01, 19/05, 90/06, ki se mu podaljša veljavnost do uveljavitev novega OPPN z imenom »OPPN Območje Garant, MO PO 18«. Meja MO, meja zazidljivosti in meja OPPN so identične.
(4) Za nov OPPN sta možni dve varianti:
– Varianta A: ohranitev obstoječe dejavnosti, izdelava novega celovitega prostorskega akta, ki nadomesti veljavnega, ob upoštevanju izhodišč UN Polzela.
– Varianta B: celovito prestrukturiranje območja, vključno s spremembo podrobnejše namenske rabe (namesto industrijske dejavnosti (I) se območje spremeni v dejavnosti, ki so bolj združljive z bivanjem (vsaj zmanjšanje industrijske dejavnosti ali sprememba v manjše obrtne dejavnosti (IGs), želeno območje stanovanja (S), lahko tudi centralne dejavnosti (C) (izobraževanje, kultura, zdravstvo, storitvene dejavnosti) in zelene površine.
(5) V primeru izbora variante A iz tretjega odstavka tega člena je potrebno pri izdelavi novega OPPN za območja MO PO 18, MO PO 55, MO PO 56, MO PO 57, MO PO 58, MO PO 59 in MO PO 60 (»OPPN Območje Garant«) upoštevati naslednja izhodišča:
– Manjše prestrukturiranje industrijskega območja na način, ki še dopušča normalen razvoj dejavnosti Garanta in se hkrati prilagaja urejanju širšega prostora (omogoča postopno kvalitetnejše urejanje prometa v naselju ob upoštevanju načrtovane cestne ureditve): navezava na novo cesto pri razbremenilniku z možnostjo dveh ločenih dovozov (obstoječi s severozahoda in novi iz jugovzhoda), reorganizacija prometa znotraj območja, umestitev novega vhoda (ločen vhod za obiskovalce in zaposlene), ureditev parkirnih površin znotraj območja in v primeru povezave severozahodnega in jugovzhodnega kraka (preboj ceste preko parkirišča) po potrebi dodatna ureditev parkirišč zunaj območja v manjšem območju MO PO …
– Umeščanje zelenih cezur proti sosednjim parcelam in obema vodotokoma (Savinja, Struga).
(6) V primeru izbor variante B iz tretjega odstavka tega člena, ki pomeni celoviti prestrukturiranje območja, mora biti OPPN za območja MO PO 18, MO PO 55, MO PO 56, MO PO 57, MO PO 58, MO PO 59 in MO PO 60 (»OPPN Območje Garant«) izdelan v dveh korakih:
– 1. korak: strokovne podlage o prestrukturiranju prostora, ki bodo proučile možnost novega razvoja prostora skladno z UN Polzela (izdelava vsaj dveh variant celovite zasnove območja oziroma strokovne podlage v variantah) ob upoštevanju naslednjih izhodišč:
– celovita sprememba podrobnejše namenske rabe območja skladno z drugo alinejo tretjega odstavka tega člena;
– vzpostavitev vizualnega in fizičnega stika s Savinjo in Strugo, ozelenitev območja ob vodotokih, povezava obeh vodotokov;
– celovita ureditev prometa skladno z UN Polzela;
– severovzhodni del cone se nameni stanovanjem s servisnimi programi (trgovina, pošta ...); s tem se vklenjene hiše poveže z ostalim stanovanjskim delom;
– severozahodni del se sprazni, ozeleni in vključi v zeleni sistem reke;
– osrednji južni del se prestrukturira v obrtno cono (ekološka sanacija, zelene vsebine ...);
– 2. korak: izdelava OPPN na osnovi izbrane variante po predpisanem postopku.

Ob Garantu (MO PO 19)

298. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) MO PO 19 je območje, ki se zajeda v območja Garanta.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SSg.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev:
– Parcele se lahko le združujejo. Omejuje se velikost objektov na parceli.
– Navežejo se na novo prečno povezavo »Vaška os–Savinja«.

Ob železnici (MO PO 20, MO PO 61, MO PO 62, MO PO 63)

299. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) Območje je širši pas ob železnici, ki ga tvorijo štiri manjša območja urejanja:
– MO PO 20, območje zelenih površin na severovzhodni strani železnice,
– MO PO 61, območje zelenih površin na južni strani železnice,
– MO PO 62, območje zelenih površin na severni strani železnice,
– MO PO 63, območje železnice.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje prometa kot površin železnice skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako PŽ.
– Območje zelenih površin kot druga območja urejenih zelenih površin (varovalna in rekreacijsko povezovalna vloga) skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev (lahko se izdela tudi OPPN):
– Ohranja se varovani pas železnice s pripadajočo infrastrukturo.
– Obstoječe zelene površine predstavljajo potencial vsebinske nadgradnje naselja. Pas se razširi z dvema območjema zelenega rekreacijskega značaja; celota zaživi kot pomembna rekreacijsko-povezovalna linija ob pasu infrastrukture.

Zgornja Polzela (MO PO 21, MO PO 64, MO PO 65)

300. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) Območje Zgornje Polzele je območje severno od železnice, jugovzhodno od ceste Polzela–Parižlje in zahodno ob Strugi, in ga tvorijo tri manjša območja urejanja:
– MO PO 21, območje pozidave na severni strani železnice,
– MO PO 64, območje športnih površin sredi pozidave,
– MO PO 65, območje obvodnih zelenih površin na desnem bregu Struge.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SSg.
– Območje športnih centrov skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako BC.
– Območje zelenih površin kot druga območja urejenih zelenih površin (varovalna in rekreacijsko povezovalna vloga) skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in ob upoštevanju naslednjih posebnih ali dodatnih usmeritev (lahko se izdela tudi OPPN):
– Parcele se lahko le združujejo. Omejuje se velikost objektov na parceli.
– Določi cestne povezave, ki naj dobijo značaj tematsko razširjenih povezav.
– Ostale teme: obogatitev obstoječih cestnih povezav. Prečne povezave s pasom ob železnici. Navezave na varovani pas na vzhodu.
– Upoštevanje vodotoka Struge kot pomembnega elementa prostora.

Območje ob stari žagi (MO PO 22, MO PO 66, MO PO 67, MO PO 68, MO PO 69, MO PO 70)

301. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) Širše območje stare žage je območje severozahodno ob cesti Polzela–Parižlje, ki ga tvori šest manjših območij urejanja:
– MO PO 22, območje pozidave na desnem bregu Struge,
– MO PO 66, cesta Polzela–Parižlje,
– MO PO 67, zelene površine na desnem bregu Struge,
– MO PO 68, Struga,
– MO PO 69, zelene površine na levem bregu Struge,
– MO PO 70, območje stare žage na levem bregu Struge.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SSg.
– Območje manjše, pretežno obrtniške cone skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako IGs.
– Območje drugih urejenih zelenih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
– Območje prometa kot površin ceste skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako PC.
– Območje vodne površine skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako V.
(3) Za območje MO PO 70 z opredeljeno namensko rabo z oznako IGs se izdela OPPN z imenom »OPPN Območje ob stari žagi, MO PO 70«, za katerega veljajo naslednja obvezna izhodišča ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela:
– Značaj manjše obrtno-stanovanjske cone se ohranja. V območje se umeščajo stanovanjski programi in obrtne dejavnosti manj agresivnega tipa. Določi se lokacija objektov z izključno stanovanjsko rabo in kombiniranih objektov.
– Struktura naselja naj vzpostavi razmere, v katerih se s postavitvami in orientacijo posameznih objektov smiselno poveže oziroma loči dejavnosti, ki se povezujejo oziroma so moteče. Primerna struktura lahko zagotovi kvaliteto bivanja znotraj objekta z obrtno-stanovanjsko dejavnostjo in na ravni naselja (hrupnejši – prometnejši, gospodarski pas, mirnejši – zeleni, bivalni pas).
– Višina objektov … kvalitetna arhitektura.
– Javne odprte površine se umeščajo ob cesti, obcestni prostor je zeleni prostor. Zeleni sistem cest dopolni zeleni sistem individualnih objektov.
– Obvezno je ohranjanje in/ali vzpostavljanje kvalitetnega roba naselja proti odrtemu kmetijskemu prostoru (ločenost naselja in kmetijskih površin). Vizualna obravnava roba naselja.
(4) Do uveljavitve OPPN so dovoljena vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
(5) Ostala območja (MO PO 22, MO PO 66, MO PO 67, MO PO 68 in MO PO 69) se urejajo po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo. Po potrebi se izdelajo OPPN za posamezna ali združena manjša območja urejanja skladno z Urbanističnim načrtom Polzele.

Severni krak (MO PO 23, MO PO 71)

302. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) Severni krak je območje ob cesti Polzela–Parižlje, ki se širi v kmetijski prostor in ga tvorita dve manjši območji urejanja:
– MO PO 23, območje pozidave,
– MO PO 71, cesta Polzela–Parižlje.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SSg.
– Območje prometa kot površin ceste skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako PC.
(3) Za območji MO PO 23 in MO PO 71 se izdela OPPN z imenom »OPPN Severni krak,«, za katerega veljajo naslednja obvezna izhodišča ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in:
– Območje ima manjši potencial zapolnitve okoli obstoječih objektov. Pozidava naj krepi značaj območja kot robnega (nižji gabariti, rahljanje strukture).
(4) Do izdelave OPPN se ne glede na določila tega člena območje ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih, ki veljajo za območja z oznako SKs.
(5) Del območja je opredeljen kot poplavno območje Slatine (ogroženo območje zaradi poplav). Ne glede na vsa predhodna določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti, se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, skladnih z ostalimi določili tega člena.

Nad mostom (MO PO 24, MO PO 72, MO PO 73, MO PO 74, MO PO 75)

303. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) Nad mostom je območje ob cesti Polzela–Parižlje, nad mostom čez Savinjo, ki ga tvori pet manjših območij urejanja:
– MO PO 24, območje pozidave na levem bregu Savinje,
– MO PO 72, območje ob cesti,
– MO PO 73, zelene površine na levem bregu Savinje,
– MO PO 74, območje železnice,
– MO PO 75, cesta Polzela–Parižlje.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SSg.
– Območje osrednjih centralnih dejavnosti skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako CU.
– Območje drugih urejenih zelenih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
– Območje prometa kot površin ceste skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako PC.
– Območje prometa kot površin železnice skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako PŽ.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev:
– Varuje naj se morfološka ločenost med naseljem Polzela in naseljem Podvin.
– Dodatno zgoščevanje je možno le v liniji, ki je že nakazana.
– Vzhodni del ob železnici je namenjen rekreaciji in je zelen.
– Pas ob Savinji mora biti ozelenjen.
– Ob cesti se umestijo javni programi za oskrbo območja.
(4) Del območja (MO PO 24, MO PO 72, MO PO 73, MO PO 75) je opredeljen kot poplavno območje Savinje (ogroženo območje zaradi poplav). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti, se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, skladnih z ostalimi določili tega člena.

Pod mostom (MO PO 25, MO PO 76, MO PO 77, MO PO 81)

304. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) Pod mostom je območje ob cesti Polzela–Parižlje, pod mostom čez Savinjo, ki ga tvorijo štiri manjša območja urejanja:
– MO PO 25, območje pozidave med železnico in Savinjo,
– MO PO 76, območje zelenih površin ob železnici,
– MO PO 77, območje ob cesti,
– MO PO 81, območje zelenih površin ob železnici.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, opredeljeno kot stanovanjske površine s spremljajočimi manjšimi gospodarskimi dejavnostmi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SSg.
– Območje osrednjih centralnih dejavnosti skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako CU.
– Območje drugih urejenih zelenih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzela in ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev:
– Parcele se lahko le združujejo. Omejuje se velikost objektov na parceli.
– Širitev zelenega potenciala ob reki. Urejanje zasebnih parcel naj krepi zeleni značaj obrečnega pasu.
– Severni del območja za javne programe za oskrbo območja.
– Urejanje povezovalnih rekreacijskih poti ob vodi ima prednost pred drugimi ureditvami.
(4) Ne glede na določila tega člena novi posegi, ki so novogradnje in niso del vzdrževalnih del obstoječih objektov, niso možni, če upravljalec voda zaradi ogrožanja voda ali poplavne varnosti ali drugih tehtnih razlogov posega na dopušča.
(5) Del območja (MO PO 25) je opredeljen kot poplavno območje Savinje (ogroženo območje zaradi poplav). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov skladnih z ostalimi določili tega člena.

Ob Savinji (MO PO 27)

305. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) MO PO 27 je ozko območje ob Savinji ob Garantu.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje drugih urejenih zelenih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZD.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju Urbanističnega načrta Polzele in naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev za območje in celoten pas ob Savinji:
– Krepi naj se značaj obrečnega območja.
– Parcele se lahko le združujejo. Ureditev zasebnih parcel naj krepi zeleni značaj obrečnega pasu.
– Omogoči naj se bogate prečne povezave z »Vaško osjo«. Na stiku z Garantom in »Vaško osjo« naj se prostor zrahlja in sprosti za potencialne prečne preboje proti novi cesti ob razbremenilniku in zelene rekreacijske povezave s centrom. Mesto križišč raznolikih rab naj se funkcijsko in oblikovno obravnava kot eno temeljnih vozlišč. Konfliktnosti situacije se izognemo z rahljanjem grajene strukture in puščanjem manevrskega prostora za kvalitetne načrtovalske posege.
– Urejanje povezovalnih rekreacijskih poti ob vodi ima prednost pred drugimi ureditvami.
(4) Ne glede na druga določila je na območju možna samo gradnja nujnih infrastrukturnih objektov skladno s splošnimi določili in določili tega člena in povezovalnih rekreacijskih poti s potrebno opremo.
(5) Pravila, ki veljajo za to območje, veljajo – če niso v nasprotju s prostorsko dokumentacijo Občine Braslovče – tudi za celotno območje vzdolž Savinje, ki je po katastru sicer zunaj območja Občine Polzela, vendar se nanjo fizično navezuje od Občine Braslovče pa so ločene s Savinjo. Za vse posege v tem pasu je potrebno soglasje Občine Braslovče.

Pokopališče (MO PO 28)

306. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)

(1) MO PO 28 je območje obstoječega pokopališča in površin za njegovo širitev.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje zelenih površin, pokopališč skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako ZK.
(3) Za območje se na osnovi Urbanističnega načrta Polzele izdela OPPN z imenom »OPPN Pokopališče, MO PO 28«, za katerega veljajo naslednja obvezna izhodišča:
– obstoječi in novi del pokopališča morata biti funkcionalno povezana celota;
– parkirišče se naveže na novo zeleno parkirišče znotraj območja MO PO 08 (območje z oznako ZD).
(4) Do izdelave OPPN se ohranja kmetijska raba območja.

III./6.01.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE NASELJA LOČICA OB SAVINJI, VKLJUČNO Z DELOM NASELJA BREG PRI POLZELI – GMAJNO (EUP 02 KPR LS) TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN-JEV

Stara Gmajna (MO LS 01, MO LS 24, MO LS 25)

307. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) Stara Gmajna je severni del poselitve območja gmajne ob Savinji, ki ga tvorijo tri manjša območja urejanja prostora:
– MO LS 01, območje pozidave,
– MO LS 24, ozek pas kmetijskih zemljišč ob levem bregu Savinje,
– MO LS 25, ozek pas gozda ob levem bregu Savinje.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS).
– Območje kmetijskih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako druga kmetijska zemljišča (K2).
– Območje gozdnih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako gozdna zemljišča (G).
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: Na območju je gradnja pomožnih stanovanjskih objektov možna samo po principu čiščenja prostora skladno z določilom, da ima lahko ena stanovanjska hiša največ en pomožni objekt oziroma največ dva, če parcela, namenjena gradnji, presega 1000 m2.
(4) Del območja MO LS 01 in območje MO LS 24 je opredeljen kot poplavno območje Savinje (ogroženo območje zaradi poplav). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti, se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, skladnih z ostalimi določili tega člena.

ZN Breg Gmajna (MO LS 02, MO LS 26)

308. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) Območje ZN Breg Gmajna je stanovanjsko območje na gmajni ob Savinji, imenovano tudi Breg Gmajna, z opredeljeno pretežno podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS) v območju MO LS 02 in opredeljeno podrobnejšo namensko rabo z oznako gozdna zemljišča (G) v območju MO LS 26.
(2) Na območju velja zazidalni načrt ZN Breg Gmajna (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/8/2001-ZN-P), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/02, 25/02 in 47/02, ki ostaja v veljavi in se obravnava kot OPPN Breg Gmajna. Izdelava novega OPPN ni potrebna.

Območje za rekreacijo in šport (MO LS 03, MO LS 27)

309. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predviden nov OPPN – obvezna izhodišča)

(1) Območje za rekreacijo in šport je nepozidan del poselitvenega območja na gmajni ob Savinji, ki ga tvorita dve manjši območji urejanja:
– MO LS 03, območje za rekreacijo in šport,
– MO LS 27, gozd ob Savinji.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje zelenih površin z oznako površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS).
– Območje gozdnih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako gozdna zemljišča (G).
(3) Na območju MO LS 03 in MO LS 27 je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN Območje za rekreacijo in šport«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Meja MO in meja OPPN sta identični.
(4) Obvezna izhodišča za OPPN na območju MO LS 03 in MO LS 27 (OPPN Ob rekreaciji):
Območje obsega kmetijske in gozdne površine ter obstoječa športna igrišča ob obstoječi zelo raznoliki rabi. Zasnova območja mora upoštevati predvideno cestno povezavo Polzela–Breg/Gmajna–Ločica, morfologijo prostora, ki jo obdaja, ter obstoječo pozidavo, zato morajo biti določitev gradbenih linij, gradbene meje, regulacijske linije in velikosti parcel, namenjenih gradnji, temu podrejene. Zasnova razporeditve in umestitve objektov se mora podrejati prostoru, ki ga obdaja, tako da na območju tudi vidno prevladujejo zelene površine. Oblikovanje posameznih objektov se mora podrejati značilnostim prostora, ki ga obdaja, ter namenu. Dopustna je ureditev športnih igrišč in postavitev manjših objektov za potrebe dejavnosti rekreacije in športa.
(5) Do izdelave OPPN je dovoljeno obdelovanje površin in uporaba obstoječih igrišč.

ZN Ločica I (MO LS 04)

310. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) MO LS 04 je stanovanjsko območje na gmajni ob Savinji, imenovano tudi Ločica I., z opredeljeno pretežno podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS).
(2) Na območju velja zazidalni načrt ZN Ločica I, (RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 118/89), odlok objavljen v Uradnem listu SRS, št. 8/90, ki ostaja v veljavi in se obravnava kot OPPN Ločica I. Izdelava novega OPPN ni potrebna.

ZN Ločica II (MO LS 05)

311. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) MO LS 05 je stanovanjsko območje na gmajni ob Savinji, imenovano tudi Ločica II., z opredeljeno pretežno podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS).
(2) Na območju velja zazidalni načrt ZN Ločica pri Polzeli II, (RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 305/94), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 77/94, 49/99, 9/00, 53/05, ki ostaja v veljavi in se obravnava kot OPPN Ločica II. Izdelava novega OPPN ni potrebna.

Gozd ob Savinji (MO LS 06, MO LS 35)

312. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) Območje južnega roba poselitve območja gmajne ob Savinji je območje redkega gozda, ki ga tvorita dve manjši območji urejanja:
– MO LS 06, gozd ob Savinji,
– MO LS 35, ekstenzivne kmetijske površine v zaraščanju.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje gozdnih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako gozdna zemljišča (G).
– Območje kmetijskih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako druga kmetijska zemljišča (K2).
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: ohranitev manjšega dela obstoječega gozda in prepuščanje kmetijskih površin zaraščanju.
(4) Del območja je opredeljen kot območje, ogroženo zaradi poplav – poplavno območje Savinje (druga kmetijska zemljišča / K1, gozdna zemljišča / G). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, skladnih z ostalimi določili tega člena.

Staro območje ob novi cesti (MO LS 07)

313. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) MO LS 07 je južni del poselitve območja gmajne ob Savinji.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi, skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS).

OLN Nad avtocesto (MO LS 08)

314. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) MO LS 08 je stanovanjsko območje na gmajni ob Savinji, ob avtocesti, z opredeljeno pretežno podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (S).
(2) Na območju velja zazidalni načrt OLN Nad avtocesto (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/80/2004-OLN-P1-DP), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/07, ki ostaja v veljavi in se obravnava kot OPPN Nad avtocesto. Izdelava novega OPPN ni potrebna.
(3) V delu, ki se nanaša na rešitve in ukrepe za varstvo kulturne dediščine, velja, da je na območju znotraj registriranega arheološkega najdišča Ločica ob Savinji – Arheološko najdišče Ložniška Gmajna (EŠD 25252), kjer je načrtovana umestitev posebnega območja ter območja prometne infrastrukture, potrebno pred načrtovanjem kakršnihkoli posegov in gradenj izvesti predhodne arheološke raziskave, na osnovi rezultatov katerih se podajo natančni kulturnovarstveni pogoji. Rezultati arheoloških raziskav lahko vplivajo tudi na izbiro posebnih tehničnih rešitev oziroma na večje spremembe prostorsko izvedbenih načrtov. V primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva delno spremembo projekta in prezentacijo na mestu odkritja (in situ). Za izvedbo raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

Ob rekreaciji (MO LS 10)

315. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predviden nov OPPN – obvezna izhodišča)

(1) MO LS 10 je nepozidan del poselitvenega območja na gmajni ob Savinji med kmetijskimi in gozdnimi površinami na severni strani ter poselitvijo in rekreacijo na južni strani.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi z oznako stanovanjske površine (SS).
(3) Na območju je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN Ob rekreaciji, MO LS 10«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Meja MO, meja zazidljivosti in meja OPPN so identične.
(4) Obvezna izhodišča za OPPN (OPPN Ob rekreaciji, MO LS 10):
Območje obsega kmetijske površine ob obstoječi zelo raznoliki rabi. Zasnova stanovanjske gradnje (predvidoma prostostoječe stanovanjske hiše, lahko tudi vrstne hiše) mora upoštevati predvideno cestno povezavo Polzela–Breg/Gmajna–Ločica, morfologijo prostora, ki jo obdaja, ter obstoječo pozidavo, zato mora biti določitev gradbenih linij, gradbene meje, regulacijske linije in velikosti parcel, namenjenih gradnji, temu podrejena. Zasnova razporeditve in umestitve objektov se mora podrejati prostoru, ki ga obdaja, tako da na območju tudi vidno prevladujejo zelene površine. Oblikovanje posameznih objektov se mora podrejati značilnostim prostora, ki ga obdaja, ter namenu.
(5) Do izdelave OPPN je dovoljeno obdelovanje kmetijskih površin.

Stanovanjsko območje ob novi cesti (MO LS 11)

316. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predviden OPPN – obvezna izhodišča)

(1) Širše območje novega centra Ločica Stanovanjsko območje ob novi cesti je območje znotraj enote urejanja prostora EUP 02 KPR LS južno od načrtovane nove povezovalne ceste. Vključuje eno manjše območje urejanja prostora:
– MO LS 11, stanovanjsko območje ob novi cesti.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi z oznako stanovanjske površine (SS).
(3) Za območje je predvidena izdelava OPPN z imenom »Stanovanjsko območje ob novi cesti«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanje meje MO določajo mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(4) Pri izdelavi OPPN je potrebno upoštevati zahteve upravitelja avtoceste: stanovanjska gradnja v 100-metrskem pasu od roba avtoceste zaradi obremenitev s hrupom ni dopustna, v pasu 200 m od avtoceste pa ni zaželena. Na območju so dopustne tiste dejavnosti znotraj opredeljene podrobnejše namenske rabe, ki na hrup niso občutljive oziroma morajo biti izvedene tako, da na hrup ne bodo občutljive. Za vse varovane prostore stavb mora biti predvidena ustrezna pasivna zaščita.
(5) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno obdelovanje kmetijskih površin in vzdrževalna dela na obstoječih objektih.

Ločica, stari del, zahod (MO LS 19)

317. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) MO LS 19 je del naselja Ločica ob Savinji na jugozahodni strani Struge.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo stanovanjske površine z oznako SS.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: obvezno ohranjanje prostora ob Strugi vsaj v minimalnem obsegu obveznega zelenega varstvenega pasu vodotoka z možnostjo ureditve povezovalnih poti za pešce zaradi povezovanja s sosednjimi manjšimi območji urejanja (sonaravne ureditve).

Ločica, zeleni stari del ob Strugi (MO LS 20, MO LS 09, MO LS 13)

318. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) Območje je del zelenih površin naselja Ločica ob Savinji neposredno ob Strugi, sestavljajo pa ga tri manjša območja urejanja:
– MO LS 20, zelena površina na levem bregu Struge,
– MO LS 09, zelena površina na desnem bregu Struge,
– MO LS 13, Struga.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje zelenih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako Z.
– Območje vodne površine skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako V.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: na območju se ohranja zelena površina kot površina za preživljanje prostega časa v naraven okolju – ohranja se zelena površina brez posebnih ureditev (sonaravni prostor ob vodotoku, možna ureditev neutrjenih sprehajalnih poti).

Ločica, stari del, sever (MO LS 21)

319. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) MO LS 21 je skrajni severozahodni del naselja Ločica ob Savinji med železnico in Strugo ob regionalni cesti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi skladno s splošnimi določili in določili za podrobnejšo namensko rabo stanovanjske površine z oznako SS.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: v območju na vzhodni strani MO LS 21, ki meji na območja s prevladujočo avtohtono obliko poselitve (staro jedro naselja Ločica ob Savinji), kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, nečlenjeni in minimalistični zasnovi, naravnih materialih, značilni naravni barvi, enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture in nanjo v nobenem pogledu ne vplivajo negativno (posebno ohranjajo vizualno podobo Ločice ob Savinji).

Ločica, stari del, jedro (MO LS 22)

320. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) MO LS 22 je osrednji, stari del naselja Ločica ob Savinji, staro jedro naselja.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in določili za podrobnejšo namensko rabo z oznako SKs.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Za vse posege je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno prikazati (grafično, opisno, slikovno) njegovo obstoječo in bodočo vlogo v naselju in dokazati, da je načrtovani poseg skladen z zahtevo ohranjanja naselja kot naselbinske dediščine ne glede na to, da območje ni zavarovano.

Ločica, stari del, vzhod (MO LS 23, MO LS 28, MO LS 29, MO LS 30, MO LS 31)

321. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, po potrebi nov OPPN – obvezna izhodišča)

(1) Območje starega dela Ločice na vzhodni strani je del naselja Ločica ob Savinji, ob Strugi, med starim jedrom, regionalno cesto in avtocesto, ob občinski meji, ki ga sestavlja pet manjših območij urejanja:
– MO LS 23, območje obstoječe poselitve,
– MO LS 28, manjši gozdni sestoj na desnem bregu Struge (južni del),
– MO LS 29, manjši gozdni sestoj na levem bregu Struge,
– MO LS 30, manjši gozdni sestoj na desnem bregu Struge (zahodni del),
– MO LS 31, Struga.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi z veliko možnostmi uvajanja različnih dejavnosti skladno s splošnimi določili in določili za podrobnejšo namensko rabo z oznako S.
– Območje gozdnih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako gozdna zemljišča (G).
– Območje vodne površine skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako V.
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev:
– V območju na severni strani MO LS 23, ki meji na območja s prevladujočo avtohtono obliko poselitve (staro jedro naselja Ločica ob Savinji), kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, nečlenjeni in minimalistični zasnovi, naravnih materialih, značilni naravni barvi, enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture in nanjo v nobenem pogledu ne vplivajo negativno (posebno ohranjajo vizualno podobo Ločice ob Savinji).
– V območju na jugu MO LS 23, med cesto in Strugo, se dejavnosti, ki niso stanovanjske, lahko umeščajo samo v objekte, ki po velikosti ne presegajo obstoječih stanovanjskih objektov, razen če se območje v celoti prenovi.
(4) Če se izkaže interes, da se namenska raba podredi drugim dejavnostim, kot so stanovanjske, je dopustna celovita prenova naselja, vendar je zanjo potrebno izdelati OPPN (OPPN Ločica stara, vzhod, MO LS 23), ki mora (obvezna izhodišča za OPPN):
– ohranjati stanovanjsko dejavnost na meji s staro Ločico (lahko jo v celoti spremeni, vendar samo v skladu s prvim odstavkom tega člena),
– ob Strugi vzpostaviti širši zeleni varovalni pas, ki se oblikovno in prostorsko navezuje na območje ob vodi, opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo kot gozd (manjša območja urejanja MO LS 28, MO LS 29, MO LS 30),
– upoštevati bližino avtoceste,
– smiselno upoštevati določila za urejanje sosednji območij.
(5) Meja MO in meja OPPN sta identični.

III./6.01.3 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE OSREDNJEGA DELA NASELJA BREG PRI POLZELI (EUP 03 KPR BP) TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN-JEV

Breg nad železnico, stari del (MO BP 01)

322. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) MO BP 01 je osrednji, stari del naselja Breg pri Polzeli, staro jedro naselja ob regionalni cesti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi, skladno s splošnimi določili in določili za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Za vse posege je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno prikazati (grafično, opisno, slikovno) njegovo obstoječo in bodočo vlogo v naselju in dokazati, da je načrtovani poseg v skladu z zahtevo ohranjanja morfologije naselja.

Breg nad železnico, stari del, zahod (MO BP 02)

323. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) MO BP 02 je skrajni severozahodni del naselja Breg pri Polzeli ob regionalni cesti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi skladno s splošnimi določili in določili za podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS).
(3) Ne glede na določila drugega odstavka je pri umeščanju novogradenj potrebno smiselno slediti zahtevam splošnih določil in določil za podrobnejšo namensko rabo z oznako površine podeželskega naselja (SKs), tako da bodo načrtovani posegi v skladu z zahtevo ohranjanja morfologije naselja. Skladno s prevladujočo avtohtono obliko poselitve (staro jedro naselja Breg pri Polzeli), kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oziroma kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov z značilno identiteto kmečkih objektov Spodnje Savinjske regije, morajo biti novi objekti zasnovani tako, da v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, nečlenjeni in minimalistični zasnovi, naravnih materialih, značilni naravni barvi, enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, opečni kritini … sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture in nanjo v nobenem pogledu ne vplivajo negativno (ohranjajo vizualno podobo Brega pri Polzeli).

Breg nad železnico, stari del, vzhod (MO BP 03)

324. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) MO BP 03 je skrajni severovzhodni del naselja Breg pri Polzeli ob regionalni cesti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi, skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS).
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: območje MO BP 03 je z ortogonalno zasnovo parcelacije in načinom umeščanja novih objektov v območje naselja Breg pri Polzeli vnesel neustrezno poselitev za ta prostor, ki ne sme biti vzor za nove posege. V primeru rušenja obstoječih (novih) objektov je potrebno povečati velikost gradbenih parcel, tako da se na območju dveh parcel umesti samo en objekt.

Breg nad železnico, novi del (MO BP 06)

325. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) Širše območje med obstoječim naseljem in železnico je območje nove poselitve znotraj enote urejanja prostora EUP 03 KPR BP južno od starega jedra naselja Breg pri Polzeli; vključuje manjše območje urejanja prostora MO BP 06, Ob železnici.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje prometnih površin (P) kot koridor obstoječe železnice za ureditev prometne povezave Polzela–Breg/Gmajna–Ločica vključno s koridorji energetske (elektrika, plin) in okoljske infrastrukture (vodovod, kanalizacija), vključno s predvidenim postajališčem ob železnici skladno s splošnimi pogoji.

Breg pod železnico, stari del (MO BP 07, MO BP 15, MO BP 16, MO BP 17, MO BP 18, MO BP 19)

326. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, obvezna strokovna naloga)

(1) Osrednji del enote urejanja prostora EUP 03 KPR BP je stari del naselja Breg pri Polzeli pod železnico, ki je območje obstoječe poselitve na obeh bregovih Struge. Vključuje šest manjših območij urejanja prostora:
– MO BP 07, Breg pod železnico, med železnico in Strugo,
– MO BP 15, Breg pod železnico, južno od Struge,
– MO BP 16, Breg pod železnico, zelene površine ob desnem bregu Struge,
– MO BP 17, Breg pod železnico, zelene površine ob levem bregu Struge, zgornji tok,
– MO BP 18, Breg pod železnico, območje Struge,
– MO BP 19, Breg pod železnico, zelene površine ob levem bregu Struge, spodnji tok.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi, skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako stanovanjske površine (SS).
– Območje zelenih površino skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako območja zelenih površine (Z).
– Območje vodnih površino skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako vodne površine (V).
(3) Območje se ureja po splošnih določilih in prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo ob upoštevanju naslednjih posebnih oziroma dodatnih usmeritev: za območja ob Strugi znotraj celotne EUP 03 KPR BP, ki so opredeljena kot območja zelenih površin (Z), velja, da je potrebno izdelati strokovno nalogo, ki bo opredelila najboljše možne ureditve obvodnega prostora kot kvalitetnega povezovalnega (povezovalne sprehajalne poti za pešce in/ali kolesarje, površine za oddih in rekreacijo na prostem brez posebnih ureditev …) in varovalnega zelenega pasu (sonaravna ureditev ob vodotoku), znotraj območja obstoječe poselitve in tudi znotraj območja obstoječega in bodočega industrijskega območja. Postavljanje novih pomožnih objektov ali celo stanovanjskih objektov v območju ni dopustno; prostor ob vodotoku naj se prazni, obstoječi pomožni objekti naj se postopoma porušijo; nova zasnova industrije naj se umika vodotoku (možnost dostopnih poti za zaposlene, interne povezave znotraj industrijskega območja, rahljanje oziroma členitev prostora ipd.). Izhodišča naloge so obvezna strokovna podlaga za nadaljnje prostorsko načrtovanje. Pred izdelavo strokovne naloge niso dopustni nobeni posegi razen vzdrževalnih del in rušitev oziroma odstranitev obstoječih objektov.

Gospodarska cona Breg pri Polzeli (MO BP 10, MO BP 11, MO BP 13, MO BP 20, MO BP 21, MO BP 22, MO BP 23, MO BP 14)

327. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidene skupne strokovne podlage in OPPN – obvezna izhodišča)

(1) Zahodno območje naselja Breg pri Polzeli južno od železnice je območje znotraj enote urejanja prostora EUP 03 KPR BP, kjer je predviden razvoj obstoječih in nastajanje novih gospodarskih dejavnosti ter oblikovanje manjšega centra naselja. Vključuje osem manjših območij urejanja prostora:
– MO BP 10, Breg pod železnico, stari del ob železnici,
– MO BP 11, Breg pod železnico, stari del ob poslovni coni,
– MO BP 13, Poslovna cona Breg, širše območje tovarne nogavic, severni del,
– MO BP 20, Poslovna cona Breg, zelene površine na desnem bregu Struge v širšem območju tovarne nogavic,
– MO BP 21, Poslovna cona Breg, Struga na širšem območju tovarne nogavic,
– MO BP 22, Poslovna cona Breg, zelene površine na levem bregu Struge v širšem območju tovarne nogavic,
– MO BP 23, Poslovna cona Breg, širše območje tovarne nogavic, južni del,
– MO BP 14, Breg center.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine stanovanj brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi z oznako stanovanjske površine (SS) v MO BP 10, Breg pod železnico, stari del ob železnici in MO BP 11, Breg pod železnico, stari del ob poslovni coni z možnostjo (postopnega) prestrukturiranja v območje gospodarske cone (IG) in/ali v območje centralnih dejavnosti (C).
– Območje proizvodnih dejavnosti (I) kot območje pretežno industrijskih, proizvodnih in spremljajočih storitev ter servisnih dejavnosti na območju obstoječe tovarne nogavic v MO BP 13 in MO BP 23, Poslovna cona Breg (območje tovarne nogavic in širše).
– Območje centralnih dejavnosti (C) kot območje oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti v MO BP 14, Breg center.
– Območje zelenih površino skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako območja zelenih površine (Z) v manjših območjih MO BP 20 in MO BP 22.
– Območje vodnih površino skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako vodne površine (V) v manjšem območju MO BP 21.
(3) Na območju je obvezna izdelava skupnih strokovnih podlag; ta bo vključila vse obravnavane MO in oblikovala podobo območja v prihodnje ob upoštevanju navedb tega člena, določil tega OPN in razvojnih trendov predvsem v povezavi z razvojem obstoječe industrije. Izdelati je potrebno zasnovo celotne prometne ureditve vključno s potrebno drugo infrastrukturo in uskladitvijo z obstoječim plinovodom ter urbanistično zasnovo ureditve območja po zasnovani podrobnejši namenski rabi ob upoštevanju izsledkov strokovne naloge iz petega odstavka tega člena. Ohranitev obstoječih stanovanjskih hiš znotraj območja ni obvezno izhodišče. Zasnova naj bo smiselno skladna s splošnimi določili ter splošnimi in posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo tega odloka.
(4) Na osnovi strokovnih podlag je možno nadaljevati na tri načine:
– Varianta A: izdela se skupen OPPN za območje MO BP 10, MO BP 11, MO BP 13, MO BP 14, MO BP 20, MO BP 21, MO BP 22 in MO BP 23 z imenom »OPPN gospodarska cona Breg pri Polzeli«, ki bo določil podrobnejše prostorske izvedbene pogoje za celotno območje, vključno s tovarno nogavic. Zunanje meje vseh MO določajo mejo zazidljivosti in mejo skupnega OPPN.
– Varianta B: izdelata se dva OPPN na osnovi skupnih strokovnih podlag, ki so obvezne. Za območje obstoječe tovarne MO BP 13 in za MO BP 20, MO BP 21 in MO BP 22 se izdela OPPN z imenom »OPPN Tovarna nogavic Polzela,« za ostalo območje MO BP 10, MO BP 11 in MO BP 14 pa se izdela OPPN z imenom »OPPN Gospodarska cona in center Breg pri Polzeli«. Meje posameznih OPPN morajo biti identične mejam posameznih ali združenih MO; vsak naslednji OPPN mora upoštevati predhodnega.
– Varianta C: izdelajo se posamezni OPPN za vsako MO posebej oziroma za posamezne MO skupaj na osnovi skupnih strokovnih podlag, ki so obvezne; meje posameznih OPPN morajo biti identične mejam posameznih ali združenih MO; vsak naslednji OPPN mora upoštevati predhodnega.
(5) Za območje ob Strugi znotraj celotne EUP 03 KPR BP, ki je opredeljeno kot območje zelenih površin (Z), je potrebno izdelati strokovno nalogo, ki bo opredelila najboljše možne ureditve obvodnega prostora kot kvalitetnega povezovalnega (povezovalne sprehajalne poti za pešce ali/in kolesarje, površine za oddih in rekreacijo na prostem brez posebnih ureditev …) in varovalnega zelenega pasu (sonaravna ureditev ob vodotoku), znotraj območja obstoječe poselitve in tudi znotraj območja obstoječega in bodočega industrijskega območja. Postavljanje novih pomožnih objektov ali celo stanovanjskih objektov v območju ni dopustna; prostor ob vodotoku naj se prazni, obstoječi pomožni objekti naj se postopoma porušijo; nova zasnova industrije naj se umika vodotoku (možnost dostopnih poti za zaposlene, interne povezave znotraj industrijskega območja, rahljanje oziroma členitev prostora ipd.). Izhodišča naloge so obvezna strokovna podlaga za nadaljnje prostorsko načrtovanje. Strokovna naloga je lahko sestavni del strokovnih podlag za območje gospodarske cone iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno urejanje prostora v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom (ZN Tovarna nogavic Polzela, RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 544/89, odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 77/94) ki se mu podaljša veljavnost, ter skladno s splošnimi in posebnimi določili za območja opredeljene podrobnejše namenske rabe iz tega odloka, razen če občina sprejme poseben odlok, s katerim do izdelave OPPN ustavi vse tiste posege v prostor, ki niso vzdrževalna dela.

III./6.01.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA NASELJE OROVA VAS (EUP 04 KPR OV)

328. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) EUP 04 KPR OV je naselje Orova vas, staro naselje ob lokalni cesti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi, skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Za vse posege je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno prikazati (grafično, opisno, slikovno) njegovo obstoječo in bodočo vlogo v naselju in dokazati, da je načrtovani poseg skladen z zahtevo po ohranjanju morfologije naselja.
(4) Del območja je opredeljen kot poplavno območje Ložnice (ogroženo območje zaradi poplav). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, ki so skladni z ostalimi določili tega člena.

III./6.01.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA DEL NASELJA ZALOŽE, OBMOČJE TROJČKOV (EUP 056 KPR TR)

329. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) EUP 054 KPR TR je zaselek naselja Založe ob regionalni cesti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Del območja je z ortogonalno zasnovano parcelacijo in načinom umeščanja novih objektov v območje naselja vnesel neustrezno poselitev za ta prostor, ki ne sme biti vzor za nove posege.

III./6.02 POSEBNE ZNAČILNOSTI OZIROMA POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI UREJANJA PROSTORA ZNOTRAJ POSAMEZNIH ENOT UREJANJA PROSTORA OBMOČIJ KONCENTRIRANE POSELITVE GRIČEVNATIH PREDELOV OBČINE (EUP KPG) TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN

III./6.02.1 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE OSREDNJEGA DELA NASELJA ANDRAŽ

330. člen

(opredelitev območja in namenska raba)

(1) Območje osrednjega centralnega dela naselja Andraž je območje razčlenjene grebenske poselitve, ki poteka vse od odcepa ceste za Andraž od regionalne ceste Velenje–Polzela do območja zaselka Topolovec. Celotno območje je razdeljeno v štiri prostorsko ločene enote, ki povezane skupaj predstavljajo jedro naselja Andraž. Vsaka od njih je opredeljena kot samostojna enota urejanja prostora:
– EUP 06 KPG AP Andraž center,
– EUP 07 KPG AP Andraž cerkev,
– EUP 08 KPG AP Andraž Gričar,
– EUP 09 KPG AP Topolovec.
(2) Osnovna namenska raba: stavbišče.
(3) Podrobnejša namenska raba je opredeljena znotraj posameznih EUP.

EUP 06 KPG AP Andraž center (MO AP 01, MO AP 02, MO AP 03, MO AP 04, MO AP 05, MO AP 06, MO AP 07, MO AP 08)

331. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 06 KPG AP je območje spodnjega dela osrednjega dela naselja Andraž nad Polzelo, kjer je predviden razvoj obstoječih dejavnosti ter manjše zapolnitve vrzeli; vključuje osem manjših območij urejanja prostora: MO AP 01, MO AP 02, MO AP 03, MO AP 04, MO AP 05, MO AP 06, MO AP 07 in MO AP 08.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
– Območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kje kmetije prevladujejo skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKk).
– Druga območja centralnih dejavnosti skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (CD), kjer prevladuje določena oskrbna, storitvena ali družbena dejavnost (razen stanovanj), in sicer območje ob gasilskem domu in območje ob zadružnem domu oziroma domu krajevne skupnosti.
– Območje zelenih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (Z), območje obstoječih igrišč z možnostjo širitve kot območje površin za oddih, rekreacijo in šport na prostem z garderobami ipd.
– Območje najboljših kmetijskih zemljišč okoli obstoječe kmetije skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo drugih kmetijskih zemljišč z oznako (K2).

EUP 07 KPG AP Andraž cerkev (MO AC 01, MO AC 02, MO AC 03)

332. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 07 KPG AP Andraž cerkev je del centralnega dela naselja Andraž, znotraj katerega so poleg stanovanjskih objektov tudi objekti in ureditve centralnih dejavnosti (cerkev) ter pokopališče, in je razdeljeno na tri manjša območja urejanja prostora (MO AC 01, MO AC 02 in MO AC 03).
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kje kmetije prevladujejo skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKk).
– Druga območja centralnih dejavnosti skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (CD), kjer prevladuje določena oskrbna, storitvena ali družbena dejavnost (razen stanovanj), in sicer območje ob cerkvi.
– Območje zelenih površin skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (Z), območje obstoječega pokopališča z možnostjo širitve pokopališča in ureditve parkirnih površin.
(3) Na območju z oznako CD, na območju cerkve in župnišča, so dovoljeni samo tisti posegi, ki niso v nasprotju s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo ter zahtevami skrbnika kulturne dediščine. Novogradnja načeloma ni dovoljena, obstoječe objekte, ki niso kulturni spomeniki ali kulturna dediščina, je možno nadomestiti (nadomestna gradnja v obstoječem ali manjšem obsegu).
(4) Na območju z oznako Z, na območju pokopališča, so dovoljeni samo posegi za potrebe pokopališča skladno z zahtevami skrbnika kulturne dediščine.

EUP 08 KPG AP Andraž Gričar (MO AG 01, MO AG 02, MO AG 03)

333. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 08 KPG AP Andraž Gričar je del centralnega dela naselja Andraž, znotraj katerega so poleg stanovanjskih objektov tudi objekti in ureditve centralnih dejavnosti (šola, gostilna), in je razdeljeno na tri manjša območja urejanja prostora (MO AG 01, MO AG 02 in MO AG 03).
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
– Druga območja centralnih dejavnosti skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (CD), kjer prevladuje določena oskrbna, storitvena ali družbena dejavnost (razen stanovanj), in sicer območje šole in gostilne z možnostjo širitve.
(3) V območju drugih območij centralnih dejavnosti z oznako CD veljajo glede velikosti in zmogljivosti objektov, oblikovanja objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikosti in oblike parcel, namenjenih gradnji na območjih, določila, ki veljajo za območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi z oznako (SKs) znotraj te enote. Glede vrste posegov v prostor in njihove namembnosti pa velja, da se v območje lahko umeščajo samo tiste dejavnosti, ki so nujne za delovanje naselja (manjše storitvene dejavnosti, kot so trgovina, gostilna ipd., šola, vrtec ipd.) in niso proizvodne ali obrtne dejavnosti.

EUP 09 KPG AP Topolovec

334. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 09 KPG AP je del naselja Andraž, imenovan Topolovec, znotraj katerega so pretežno stanovanjski objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).

III./6.02.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE DELA NASELJA ANDRAŽ ŠIRŠEGA OBMOČJA SEVČNIK

335. člen

(opredelitev območja in namenska raba)

(1) Na vzhodni strani naselja Andraž je široko pobočje Sevčnika, poseljeno v štirih velikih gručah, in je razdeljeno v štiri prostorsko ločene enote. Vsaka od njih je opredeljena kot samostojna enota urejanja prostora:
– EUP 10 KPG AS Podsevčnik,
– EUP 11 KPG AS Nad klancem,
– EUP 12 KPG AS Zgornji Sevčnik,
– EUP 13 KPG AS Spodnji Sevčnik.
(2) Osnovna namenska raba: stavbišče.
(3) Podrobnejša namenska raba je opredeljena znotraj posameznih EUP.

EUP 10 KPG AS Podsevčnik

336. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 10 KPG AS Podsevčnik je zaselek, ki ga sestavljajo pretežno kmetije.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer prevladujejo kmetije skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKk).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Za vse posege je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno prikazati (grafično, opisno, slikovno) njegovo obstoječo in bodočo vlogo v naselju in dokazati, da je načrtovani poseg skladen z zahtevo ohranjanja morfologije naselja.

EUP 11 KPG AS Nad klancem

337. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 11 KPG AS Nad klancem je zaselek, ki ga sestavljajo pretežno nekmetijski objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da izboljšujejo obstoječo strukturo poselitve s ciljem ustvarjati podobo značilnih poselitvenih vzorcev širšega območja. Zapolnjevanje območja ni zaželeno, manjše dopolnitve so možne, če je možno izpolniti vse zahteve, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih pogojev in splošnih določil tega odloka. Vse ureditve morajo biti naravnane tako, da se zmanjšuje število pomožnih stanovanjskih objektov.
(4) Po potrebi se za območje izdela OPPN, ki zagotavlja celovito ureditev ali sanacijo območja. Meje OPPN so identične meji EUP in meji zazidljivosti.

EUP 12 KPG AS Zgornji Sevčnik

338. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 13 KPG AS Zgornji Sevčnik je zaselek, podeželsko naselje, ki ga sestavljajo posamezne kmetije in posamezni stanovanjski objekti ter številne počitniške hišice.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, predvsem pomožni objekti kmetij, kot so kašče in sadne kleti, se spreminjajo v počitniške objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih zaselkov skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKp).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da izboljšujejo obstoječo strukturo poselitve s ciljem ustvarjati podobo značilnih poselitvenih vzorcev širšega območja. Zapolnjevanje območja ni zaželeno, dopustna stopnja zapolnitve območja je že dosežena, možna je zapolnitev še največ 10 % površin, če je možno izpolniti vse zahteve, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih pogojev in splošnih določil tega odloka. Vse ureditve morajo biti naravnane tako, da se zmanjšuje število pomožnih stanovanjskih objektov.
(4) Po potrebi se za območje izdela OPPN, ki zagotavlja celovito ureditev ali sanacijo območja. Meje OPPN so identične meji EUP in meji zazidljivosti.

EUP 13 KPG AS Spodnji Sevčnik

339. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 13 KPG AS Spodnji Sevčnik je zaselek, ki ga sestavljajo pretežno nekmetijski objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da izboljšujejo obstoječo strukturo poselitve s ciljem ustvarjati podobo značilnih poselitvenih vzorcev širšega območja. Zapolnjevanje območja ni zaželeno, manjše dopolnitve so možne, če je možno izpolniti vse zahteve, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih pogojev in splošnih določil tega odloka. Vse ureditve morajo biti naravnane tako, da se zmanjšuje število pomožnih stanovanjskih objektov.
(4) Po potrebi se za območje izdela OPPN, ki zagotavlja celovito ureditev ali sanacijo območja. Meje OPPN so identične meji EUP in meji zazidljivosti.

III./6.02.3 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE ZALOŽ TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN DOMINIK IN KLOŠTER

340. člen

(opredelitev območja in namenska raba)

(1) Območje Založ je razpršeno poseljeno območje, ki je razdeljeno v pet prostorsko ločenih enot. Vsaka od njih je opredeljena kot samostojna enota urejanja prostora:
– EUP 14 KPG ZA Založe,
– EUP 15 KPG ZA Zgornje Založe,
– EUP 16 KPG ZA Gorica,
– EUP 17 KPG ZA Dominik,
– EUP 18 KPG ZA Novi Klošter.
(2) Osnovna namenska raba: stavbišče.
(3) Podrobnejša namenska raba je opredeljena znotraj posameznih EUP.

EUP 14 KPG ZA Založe

341. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 14 KPG ZA Založe je zaselek, ki ga sestavljajo pretežno nekmetijski objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da izboljšujejo obstoječo strukturo poselitve s ciljem ustvarjati podobo značilnih poselitvenih vzorcev širšega območja. Vse ureditve morajo biti naravnane tako, da se zmanjšuje število pomožnih stanovanjskih objektov.
(4) Po potrebi se za območje izdela OPPN, ki zagotavlja celovito ureditev ali sanacijo območja. Meje OPPN so identične meji EUP in meji zazidljivosti.

EUP 15 KPG ZA Zgornje Založe

342. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 15 KPG ZA Zgornje Založe je zaselek, ki ga sestavljajo pretežno kmetije.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer kmetije prevladujejo skladno s splošnimi določili in določili za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKk).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Za vse posege je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno prikazati (grafično, opisno, slikovno) njegovo obstoječo in bodočo vlogo v naselju in dokazati, da je načrtovani poseg skladen z zahtevo ohranjanja morfologijo naselja.

EUP 16 KPG ZA Gorica

343. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 16 KPG ZA Gorica je zaselek, ki ga sestavljajo pretežno nekmetijski objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da izboljšujejo obstoječo strukturo poselitve s ciljem ustvarjati podobo značilnih poselitvenih vzorcev širšega območja. Vse ureditve morajo biti naravnane tako, da se zmanjšuje število pomožnih stanovanjskih objektov.
(4) Po potrebi se za območje izdela OPPN, ki zagotavlja celovito ureditev ali sanacijo območja. Meje OPPN so identične meji EUP in meji zazidljivosti.

EUP 17 KPG ZA Dominik

344. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 17 KPG ZA Dominik je zaselek, ki ga sestavljajo pretežno počitniški objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj, površine počitniških hiš (površine za počitek) skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako SP.
(3) Na območju je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN Dominik, EUP 17 KPG ZA«, ki bo določil podrobnejše prostorske izvedbene pogoje. Meja EUP, meja zazidljivosti in meja OPPN so identične.
(4) Do izdelave OPPN so na objektih, grajenih na podlagi veljavnega gradbenega, dovoljenja in na objektih, grajenih pred 31. decembrom 1967, dovoljena vsa tista dela, ki bistveno ne spreminjajo gabaritov objekta; na objektih brez gradbenega dovoljenja so dovoljena samo vzdrževalna dela.

EUP 18 KPG ZA Novi Klošter (MO NK 01, MO NK 02, MO NK 03, MO NK 05, MO NK 06, MO NK 07, MO NK 08)

345. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidene skupne strokovne podlage in OPPN – obvezna izhodišča)

(1) EUP 18 KPG ZA Novi Klošter je območje, zavarovano kot objekt, območje in vplivno območje graščine Novi Klošter, ki vključuje sedem manjših območij urejanja prostora: MO NK 01, MO NK 02, MO NK 03, MO NK 05, MO NK 06, MO NK 07 in MO NK 08.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– Osrednja območja centralnih dejavnosti z oznako CU, ki opredeljujejo historično jedro, kjer se lahko prepletajo oskrbne, storitvene, socialne, zdravstvene, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti, ter objekti za bivanje oziroma za posebne namene, kot so domovi za ostarele, počitniški domovi ipd. ter nastanitveni objekti turistične dejavnosti.
– Posebna območja, športni centri s športnimi površinami in objekti, namenjeni športnim prireditvam z oznako BC.
– Območja zelenih površin kot območja parkov z oznako ZP.
– Območja prometnih površin, kot so ceste in cestne ureditve z oznako P.
– Območje kmetijskih površin z oznako najboljša kmetijska zemljišča (K1).
– Območja gozda (G).
(3) Na območju je predvidena izdelava skupnih strokovnih podlag in OPPN z imenom »OPPN Novi Klošter, EUP 18 KPG ZA«, ki bo določil podrobnejše prostorske izvedbene pogoje. Zunanje meje vseh MO določajo mejo OPPN, meja zazidljivosti je manjša.
(4) Na območju je obvezna izdelava celovitih posebnih strokovnih podlag. Zasnovane morajo biti izrazito interdisciplinarne in izdelane v več fazah z možnostjo njihovega prepletanja in združevanja:
– 1. faza: proučitev prostorski možnosti razvoja turistične dejavnosti na obravnavnem območju s poudarkom na ohranjanju območja kulturne dediščine (vključno s strokovnimi podlagami strokovnih služb) in ohranjanju kvalitet obstoječega prostora, vključno s pridobitvijo preliminarnih smernic nosilcev urejanja prostora.
– 2. faza: ocena vplivnega območja dejavnosti – neposredni vplivi (obstoječi habitati …) in posredni vplivi (vpliv na urejanje prometa v širšem prostoru …).
– 3. faza: urbanistična zasnova urejanja prostora v variantah (natečaj ipd.).
(5) Na osnovi strokovnih podlag je možno nadaljevati na tri načine:
– Varianta A: izdelava OPPN, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje za celotno območje.
– Varianta B: izvedba javnega natečaja.
(6) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN Novi Klošter, EUP 18 KPG ZA:
– Meja zazidljivosti je manjša, saj so kot zazidljive površine v smislu postavljanja objektov, ki niso rekreacijska ali parkovna infrastruktura, omejene:
– območja ZP so območja nekdanjega parka ob dvorcu – gozdne površine s sprehajalnimi potmi, obstoječimi ribniki ipd. in parkovnimi elementi nekdanjega parka, ki se v celoti rekonstruira;
– območja z oznako K1, najboljša kmetijska zemljišča se ohranja v obstoječi rabi ali kot travniške površine (odprt prostor s travniki in njivami);
– območja z oznako G (gozd), ki niso namenjena poseganju vanj, pač pa le oblikujejo oziroma zaključujejo prostor.
– Ožje in širše območje graščine Novi Klošter je potrebno obravnavati kot površino, ki je potrebna za ohranitev in prezentacijo objekta ter njegovo funkcionalno prenovo. V vplivnem območju graščine je sprejemljiva tudi gradnja objektov, izključno pod pogojem, da so v funkciji celovite prenove in revitalizacije kompleksa.
– V okviru območij CU naj se razvijajo tiste dejavnosti, ki se bodo na osnovi izdelanih strokovnih podlag izkazale za najboljše vsebine (tiste, ki bodo sočasno ekonomsko zanimive in sprejemljive za obravnavano območje).
– Upoštevati je potrebno kvaliteto okoliškega prostora kot tisto, ki v bodoče omogoča trženje tega prostora (naravna in kulturna dediščina, vode, gozd …).
(7) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno obdelovanje kmetijskih površin, gospodarjenje z gozdom ter vzdrževalna in rekonstrukcijska dela na obstoječih objektih in parku.

III./6.02.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ŠIRŠE OBMOČJE NASELJA PODVIN

EUP 20 KPG PP Ajnzel

346. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 20 KPG PP Ajnzel je zaselek, ki ga pretežno sestavljajo nekmetijski objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da izboljšujejo obstoječo strukturo poselitve s ciljem ustvarjati podobo značilnih poselitvenih vzorcev širšega območja. Zapolnjevanje območja ni zaželeno, manjše dopolnitve so možne, če je možno izpolniti vse zahteve, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih pogojev in splošnih določil tega odloka. Vse ureditve morajo biti naravnane tako, da se zmanjšuje število pomožnih stanovanjskih objektov.
(4) Po potrebi se za območje izdela OPPN, ki zagotavlja celovito ureditev ali sanacijo območja. Meje OPPN so identične meji EUP in meji zazidljivosti.

EUP 21 KPG PP Zgornji Podvin

347. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)

(1) EUP 21 KPG PP Zgornji Podvin je zaselek, ki ga pretežno sestavljajo kmetije.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer prevladujejo kmetije skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKk).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Za vse posege je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno prikazati (grafično, opisno, slikovno) njegovo obstoječo in bodočo vlogo v naselju in dokazati, da je načrtovani poseg skladen z zahtevo ohranjanja morfologijo naselja.

EUP 22 KPG PP Spodnji Podvin

348. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) EUP 22 KPG PP Spodnji Podvin je osrednji, stari del naselja Podvin, staro jedro naselja, kjer se prepletajo kmetije, stanovanjske hiše in posamezni počitniški objekti na njegovem severnem oziroma zgornjem robu.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo poselitve in podobo naselja. Za vse posege je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno prikazati (grafično, opisno, slikovno) njegovo obstoječo in bodočo vlogo v naselju in dokazati, da je načrtovani poseg skladen z zahtevo ohranjanja morfologije naselja.

EUP 23 KPG PP Vinski vrh

349. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)

(1) EUP 23 KPG PP, manjši del naselja Podvin, območje, kjer se prepletajo kmetije, stanovanjske hiše in posamezni počitniški objekti.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj, površine podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte, vendar pa morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo z oznako (SKs).

III./6.03 POSEBNE ZNAČILNOSTI OZIROMA POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI UREJANJA PROSTORA ZNOTRAJ POSAMEZNIH ENOT UREJANJA PROSTORA ZNOTRAJ OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

III./6.03.1 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA RAZPRŠENE POSELITVE RAVNINSKIH PREDELOV RAVNINA EUP 24 RPR SA

350. člen

(1) EUP 24 RPR SA je območje razpršene poselitve ravninskega predela občine, ki obsega vsa tista območja med Ložnico in Savinjo ter Polzelo in občinsko mejo, ki niso enote urejanja prostora območja intenzivne poselitve ravnine in tudi niso samostojne enote urejanja prostora drugih območij.
(2) Podrobnejša namenska raba skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno podrobnejšo namensko rabo:
– Območja površin razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih naselij (manjša gručasta naselja), z oznakami:
– Aa površine kmetij (samotne kmetije, manjši zaselki kmetij),
– Ak površine kmetij in nekmetijskih stanovanjskih objektov (mešani zaselki kmetij in nekmetijskih stanovanjskih hiš in/ali počitniških hiš),
– As površine nekmetijskih stanovanjskih objektov in počitniških hiš (površine poselitve, nastale na območju nekdanjih, praviloma kmetijskih (pomožnih) objektov ali nove površine praviloma legalnih objektov, nastale v preteklosti).
– Območja kmetijskih zemljišč, opredeljena kot območja najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1 ali druga območja kmetijskih zemljišč z oznako K2.
– Območja gozda z oznako G.
– Območja površinski vod z oznako V.
(3) Na območju se prepletata gozdarska in kmetijska dejavnosti v prid kmetijstva. Zaradi večjega deleža kmetijskih površin zmanjševanje gozda ni dovoljeno, razen za potrebe gradnje pomembne oziroma državne infrastrukture.
(4) Po potrebi se za območje razpršene gradnje izdela skupen OPPN. Meje OPPN so identične meji EUP.
(5) Del območja je opredeljen kot območje, ogroženo zaradi poplav – poplavno območje Ložnice (najboljša kmetijska zemljišča – K1, stavbna zemljišča – Aa). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti, se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, skladnih z ostalimi določili tega člena.
(6) Ne glede na določila tega odloka veljajo za vsa varovana območja znotraj EUP 24 RPR SA (kot npr. vedutna območja kulturne dediščine, varstveni pasovi vodotokov …) zahteve, ki izhajajo iz ustreznih zakonskih predpisov oziroma pogojev in zahtev skrbnikov območij oziroma nosilcev urejanja prostora.

III./6.03.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA RAZPRŠENE POSELITVE GRIČEVNATIH PREDELOV GRIČEVJE EUP 25 RPG LO

351. člen

(1) EUP 25 RPG LO je območje razpršene poselitve gričevnatega predela občine, ki obsega vsa tista območja gričevnatega zaledja, ki niso enote urejanja prostora območja intenzivne poselitve gričevja in tudi niso samostojne enote urejanja prostora.
(2) Podrobnejša namenska raba skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno podrobnejšo namensko rabo:
– Območja površin razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih naselij (manjša gručasta naselja) z oznakami:
– Aa – površine kmetij (samotne kmetije, manjši zaselki kmetij),
– Ak – površine kmetij in nekmetijskih stanovanjskih objektov (mešani zaselki kmetij in nekmetijskih stanovanjskih hiš in/ali počitniških hiš),
– As – površine nekmetijskih stanovanjskih objektov in počitniških hiš (površine poselitve, nastale na območju nekdanjih, praviloma kmetijskih (pomožnih) objektov ali nove površine praviloma legalnih objektov, nastale v preteklosti).
– Območja drugih centralnih dejavnosti z oznako CD.
– Območja kmetijskih zemljišč, opredeljena kot območja najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1 ali druga območja kmetijskih zemljišč z oznako K2.
– Območja gozda z oznako G.
– Območja površinski vod z oznako V.
(3) Na območju se prepletata gozdarska in kmetijska dejavnosti v prid gozda. Zaradi večjega deleža gozda je dovoljeno zmanjševanje gozda v kmetijske namene pod pogoji in na način, ki ga predpišejo strokovne službe (Zavod za gozdove RS in Ministrstvo ta kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Direktorat za kmetijstvo).
(4) Na območju z oznako CD na območju Vinskega vrha in Gore Oljke so dovoljeni samo tisti posegi, ki niso v nasprotju s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo ter zahtevami skrbnika kulturne dediščine. Novogradnja načeloma ni dovoljena, obstoječe objekte, ki niso kulturni spomeniki, je možno nadomestiti (nadomestna gradnja v obstoječem ali manjšem obsegu).
(5) Po potrebi se za območje razpršene gradnje izdela skupen OPPN. Meje OPPN so identične meji EUP.
(6) Del območja je opredeljen kot območje, ogroženo zaradi poplav: poplavno območje Savinje (gozdna zemljišča – G in najboljša kmetijska zemljišča – K1), del kot poplavno območje Slatine (gozdna zemljišča – G in najboljša kmetijska zemljišča – K1), del kot poplavno območje Ložnice in Hotunjščice (gozdna zemljišča – G, najboljša kmetijska zemljišča – K1 in druga kmetijska zemljišča – K2) ter del kot poplavno območje Ložnice (najboljša kmetijska zemljišča – K1, stavbna zemljišča – Aa in Ak). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, ki so skladni z ostalimi določili tega člena.
(7) Ne glede na določila tega odloka veljajo za vsa varovana območja znotraj EUP 25 RPG LO (kot npr. vedutna območja kulturne dediščine, varstveni pasovi vodotokov …) zahteve, ki izhajajo iz ustreznih zakonskih predpisov oziroma pogojev in zahtev skrbnikov območij oziroma nosilcev urejanja prostora.

III./6.04 POSEBNE ZNAČILNOSTI OZIROMA POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA PROSTORA DRUGIH OBMOČIJ TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN

III./6.04.1 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA KAMNOLOMA ANDRAŽ (EUP 26 DOP AP)

352. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) EUP 26 DOP AP je območje kamnoloma Andraž, razdeljeno na tri manjša območja – MO KA 01, MO KA 02 in MO KA 03.
(2) Podrobnejša namenska raba skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno podrobnejšo namensko rabo:
– Območje mineralnih surovin, površine nadzemnega pridobivalnega prostora z oznako LN.
– Območja kmetijskih zemljišč, opredeljena kot območja najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1.
(3) Na območju velja ureditveni načrt UN Kamnolom Andraž pri Polzeli (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/6/2000-UN-P), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/03, ki ostaja v veljavi in se obravnava kot OPPN Kamnolom Andraž. Izdelava novega OPPN ni potrebna.

III./6.04.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA KAMNOLOMA PODGORA (EUP 27 DOP PG)

353. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) EUP 27 DOP PG je območje kamnoloma Podgora z opredeljeno pretežno podrobnejšo namensko rabo – območje mineralnih surovin, površine nadzemnega pridobivalnega prostora z oznako LN.
(2) Na območju velja ureditveni načrt UN kamnolom Podgora (Zavod za urbanizem Velenje, št. projekta 786/90-UN-P), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/93, ki se mu podaljša veljavnost kot OPPN Kamnolom Podgora, do uveljavitve novega. Izdelava novega OPPN se usklajuje z Občino Šmartno ob Paki.

III./6.04.3 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PREDVIDENEGA TURISTIČNEGA OBMOČJA SLATINE (EUP 28 DOP SL)

354. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidene strokovne podlage)

(1) EUP 28 DOP SL je območje obstoječih kmetijskih in gozdnih površin v zaledju Polzele, v gričevnatem območju Dobriča, kjer je dolgoročno predviden nastanek turističnega centra Slatine.
(2) Podrobnejša namenska raba: ohranja se obstoječa namenska raba, kmetijska in gozdarska dejavnost skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno podrobnejšo namensko rabo za območja z oznako gozdna zemljišča G in najboljša kmetijska zemljišča – K1.
(3) S tem odlokom so podana samo izhodišča za izvajanje raziskovalne dejavnosti (študije, raziskovalne vrtine). Sprememba namenske rabe brez spremembe tega odloka ni možna.

III./6.04.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PREDVIDENEGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI PODVIN (EUP 30 DOP PP)

355. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidena izdelava OPPN – obvezna izhodišča)

(1) EUP 30 DOP PP je območje predvidenega prestrukturiranja obstoječe poselitvene s širitvijo za potrebe storitvenih dejavnosti, parkirišče za tovorna vozila s spremljajočimi ureditvami.
(2) Podrobnejša namenska raba: storitvene dejavnosti kot območje manjšega predela drugih centralnih dejavnosti z oznako CD, kjer prevladuje ena dejavnost.
(3) Na območju je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN parkirišča za tovorna vozila Podvin, EUP 30 DOP PP«, ki bo določil podrobnejše prostorske izvedbene pogoje. Meje EUP so identične z mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(4) Obvezna izhodišča »OPPN parkirišča za tovorna vozila Podvin, EUP 30 DOP PP«:
Območje pomeni širitev in celovito prenovo obstoječe razpršene poselitve v prostoru med železnico in cesto v bližini naselja z izrazito ohranjeno strukturo avtohtone poselitve, kjer prevladujejo aktivne kmetije. Zato mora zasnova dejavnosti to upoštevati v smislu velikosti objektov, njihovega medsebojnega razmerja in njihovega umeščanja v prostor, razmerja med polnim in praznim, posebej pa odnos do naselja. OPPN bora biti izdelan v treh stopnja:
– 1. stopnja: strokovne podlage o sprejemljivosti predvidnega posega na okolje (predvsem vode, narava, poselitev).
– 2. stopnja: izdelava vsaj dveh variant zasnove območja ter oblikovanja objektov in celote (strokovne podlage v variantah).
– 3. stopnja: izdelava OPPN na osnovi izbrane variante po predpisanem postopku.
(5) Do uveljavitve OPPN so dovoljeni razvoj obstoječe stanovanjske dejavnosti, obdelovanje kmetijskih površin in vzdrževalna dela na legalno zgrajenih obstoječih objektih ter rušitve oziroma odstranitve obstoječih objektov skladno s splošnimi pogoji, ki veljajo za območja z oznako SKk.

III./6.04.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PREDVIDENEGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI LOČICA OB SAVINJI (EUP 31 DOP LS)

356. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidena izdelava OPPN – obvezna izhodišča)

(1) EUP 31 DOP LS je območje predvidenega prestrukturiranja obstoječe poselitvene za potrebe storitvenih dejavnosti (prestavitev kmetijske zadruge iz centra Polzele).
(2) Podrobnejša namenska raba: storitvene dejavnosti kot območje manjšega predela drugih centralnih dejavnosti z oznako CD, kjer prevladuje ena dejavnost.
(3) Na območju je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN kmetijska zadruga Ločica ob Savinji, EUP 31 DOP LS«, ki bo določil podrobnejše prostorske izvedbene pogoje. Meje EUP so identične z mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(4) Obvezna izhodišča OPPN kmetijska zadruga Ločica ob Savinji, EUP 31 DOP LS:
Območje pomeni celovito prenovo obstoječe poselitve ob regionalni cesti. Območje obstoječega objekta nekdanjega zadružnega doma se preuredi v objekt kmetijske zadruge. Zasnova dejavnosti mora upoštevati območje arheološkega spomenika Ločica ob Savinji – Arheološko najdišče Ločica (EŠD 7482), ter lego sredi ravninskega kmetijskega prostora na robu rečne terase in v bližini naselja Breg pri Polzeli, kar mora upoštevati v smislu velikosti objektov, njihovega medsebojnega razmerja in njihovega umeščanja v prostor, razmerja med polnim in praznim, posebej pa odnos do naselja in mikroreliefnih značilnosti prostora. OPPN bora biti izdelan v dveh stopnjah:
– 1. stopnja: izdelava vsaj dveh variant zasnove območja ter oblikovanja objektov in celote (strokovne podlage v variantah).
– 2. stopnja: izdelava OPPN na osnovi izbrane variante po prepisanem postopku.
(5) Do uveljavitve OPPN so dovoljena vzdrževalna dela na legalno zgrajenih obstoječih objektih.
(6) Za območje arheološkega spomenika Ločica ob Savinji – Arheološko najdišče Ločica (EŠD 7482), velja, da so za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda.

III./6.04.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PREDVIDENEGA NOVEGA NASELJA ANDRAŽ ZALOŽE (EUP 33 DOP AP)

357. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidena izdelava OPPN – obvezna izhodišča)

(1) EUP 33 DOP AP je območje predvidene sanacije obstoječe razpršene gradnje v naselje (zaselek).
(2) Podrobnejša namenska raba: stanovanjska dejavnost kot površina podeželskega naselja, kjer se kmetije spreminjajo v samo bivalne objekte; morfologija pozidave ohranja strukturo za območje značilnih vasi z oznako SKs.
(3) Na območju je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN novo naselje Andraž Založe, EUP 33 DOP AP«, ki bo določil podrobnejše prostorske izvedbene pogoje. Meje EUP so identične z mejo zazidljivosti in mejo OPPN.
(4) Obvezna izhodišča OPPN novo naselje Andraž Založe, EUP 33 DOP AP:
Območje pomeni širitev, predvsem pa združitev in delno prenovo obstoječe razpršene gradnje na območju, kjer se skupaj pojavljajo objekti različnih dejavnosti: aktivne kmetije, stanovanjski in počitniški objekti. Zasnova območja mora upoštevati obstoječa razmerja v prostoru v smislu velikosti objektov, njihovega medsebojnega razmerja in njihovega umeščanja v prostor, razmerja med polnim in praznim, posebej pa odnos do celostne podobe novega naselja. OPPN bora biti izdelan v treh stopnjah:
– 1. stopnja: strokovne podlage o sprejemljivosti predvidnega posega na okolje (predvsem vode, narava, poselitev).
– 2. stopnja: izdelava vsaj dveh variant zasnove območja ter oblikovanja objektov in celote (strokovne podlage v variantah).
– 3. stopnja: izdelava OPPN na osnovi izbrane variante po predpisanem postopku.
(5) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno obdelovanje kmetijskih površin in vzdrževalna dela na legalno zgrajenih obstoječih objektih ter rušitev oziroma odstranitev obstoječih objektov.

III./6.04.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA OBSTOJEČEGA POČITNIŠKEGA ZASELKA ZALOŽE (EUP 34 DOP ZA)

358. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidena izdelava OPPN – obvezna izhodišča)

(1) EUP 34 DOP ZA je območje predvidene sanacije obstoječe počitniške gradnje v počitniški zaselek, ki vključuje tri manjša območja urejanja – MO ZZ 01, MO ZZ 02 in MO ZZ 03.
(2) Podrobnejša namenska raba: območje novih počitniških objektov skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo poselitve z oznako (SKp), kmetijskih površin (K2) in gozdnih zemljišč (G).
(3) Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da izboljšujejo obstoječo strukturo poselitve s ciljem ustvarjati podobo značilnih poselitvenih vzorcev širšega območja. Zapolnjevanje območja ni zaželeno, dopustna stopnja zapolnitve območja je že dosežena, možna je zapolnitev še največ 10 % površin, če je možno izpolniti vse zahteve, ki izhajajo iz prostorskih izvedbenih pogojev in splošnih določil tega odloka.
(4) Za območje se izdela OPPN, ki zagotavlja celovito ureditev ali sanacijo območja. Meje OPPN so identične meji EUP in meji zazidljivosti.
(5) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno obdelovanje kmetijskih površin in vzdrževalna dela na legalno zgrajenih obstoječih objektih ter rušitev oziroma odstranitev obstoječih objektov.

III./6.04.8 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA OLN POLIGON (EUP 35 DOP LS)

359. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) EUP 35 DOP LS je poslovno območje na gmajni ob Savinji ob avtocesti z opredeljeno pretežno podrobnejšo namensko rabo z oznako gospodarske cone (IG).
(2) Na območju velja zazidalni načrt OLN Poligon (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/81/2004-OLN-P1), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 86/05, 23/07), ki ostaja v veljavi in se obravnava kot OPPN Poligon. Izdelava novega OPPN ni potrebna.
(3) Del območja je opredeljen kot poplavno območje Savinje (območje, ogroženo zaradi poplav). Ne glede na določila tega člena so na območjih, ogroženih zaradi poplav, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, je za ugotavljanje možnosti gradnje na poplavnih območjih potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlično študijo (ali drugo ustrezno študijo) in določiti razred ogroženosti. Izhajajoč iz konkretnega razreda ogroženosti, se po teh ugotovitvah preveri možnost gradnje glede na določila resorne zakonodaje in se določi potrebne omilitvene ukrepe (ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), izvedba ukrepov pa mora biti končana pred pridobitvijo dovoljenj za izvajanje posegov, ki so skladni z ostalimi določili tega člena.

III./6.04.9 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA TRIKOTNIK (EUP 36 DOP LS)

360. člen

(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, veljavni prostorski akt)

(1) EUP 36 DOP LS je območje najboljših kmetijskih površin (K1) na južnem robu občine, ki se navezuje na večje je kmetijske površine v sosednji občini.
(2) Zaradi ločenosti območja od ostalih enot občine in neposredne navezave na površine znotraj sosednje občine je na območju dopustno samo kmetijstvo ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav.

III./6.05 POSEBNE ZNAČILNOSTI OZIROMA POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA PROSTORA DRŽAVNIH PROSTORSKIH NAČRTOV TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN

III./6.04.10 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA AVTOCESTE (EUP 37 DPN LS, EUP 38 DPN LS)

361. člen

(opredelitev območja, veljavni prostorski akt)

(1) EUP 37 DPN LS in EUP 38 DPN LS je območje avtoceste.
(2) Na območju velja Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94, 45/95), ki ostaja v veljavi in se obravnava kot državni prostorski načrt (DPN) Arja vas–Ločica pri Vranskem.
(3) Del območja EUP 37 DPN LS je opredeljen kot poplavno območje Savinje (območje, ogroženo zaradi poplav).

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

362. člen

(uskladitev obstoječih prostorskih aktov)

S tem odlokom se z OPN Polzela uskladijo obstoječi prostorski akti, tako da se:
– uveljavi kot občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) tiste prostorske akte, ki so skladni z OPN Polzela,
– razveljavi tiste prostorske akte, ki so v nasprotju z OPN Polzela, ter
– podaljša veljavnost tistih prostorskih aktov, ki jih je potrebno uskladiti z OPN Polzela, ali izdela nove OPPN.

363. člen

(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Polzela, dopolnitve v letu 2002, odlok objavljen v Uradnih listih RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98 in 49/99, 71/03).
– Odlok o uskladitvi veljavnih PIA s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990 za območje Občine Polzela, dopolnitve v letu 2002, odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/03.
– PUP 01 (RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 494/89), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 34/92 ter digitalna oblika (RC-planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 290/98), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 99/99.
– PUP 2 (RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 702/90), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 35/96, 98/00 – spremembe in dopolnitve.

364. člen

(podaljšanje veljavnosti prostorskih aktov do izdelave novih OPPN)

Do izdelave novega akta se podaljša veljavnost naslednjih aktov:
– ZN Tovarna nogavic Polzela (RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 544/89), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 77/94).
– UN kamnolom Podgora (Zavod za urbanizem Velenje, št. projekta 786/90-UN-P), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/93.
– ZN industrijskega območja Garant Polzela (Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje), odlok objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26/85, in Uradnem listu RS, št. 20/00, 7/01, 19/05, 90/06.

365. člen

(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov v celoti)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti republike Slovenije na območju Občine Polzela:
– Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94, 45/95).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti Občine Polzela:
– ZN Ločica I, (RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 118/89), odlok objavljen v Uradnem listu SRS, št. 8/90.
– ZN Ločica pri Polzeli II, (RC-Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 305/94), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 77/94, 49/99, 9/00, 53/05.
– ZN Breg–Gmajna (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/8/2001-ZN-P), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/02, 25/02 in 47/02.
– UN Kamnolom Andraž pri Polzeli (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/6/2000-UN-P), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/03.
– UN Center Polzela, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje pod št. projekta 40/04), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 19/05.
– OLN Poligon (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/81/2004-OLN-P1), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 86/05, 23/07).
– OLN Nad avtocesto (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje, št. projekta Piano/80/2004-OLN-P1-DP), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/07.
(3) V drugem odstavku tega člena navedeni prostorski akti se štejejo za občinske podrobne prostorske načrte OPPN).
(4) Na območju veljavnih prostorskih aktov veljajo samo tista določila tega odloka, ki niso v nasprotju z določili veljavnega akta, razen če ni s tem odlokom določeno drugače, kar je opredeljeno znotraj določil ustrezne enote urejanja prostora.

366. člen

(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov v posameznih delih)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi posamezne vsebine PUP Polzela (Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje, št. projekta 06/04), odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/06, v tistem delu, ki se nanaša na podrobno pozidavo dveh območij:
– območja »a«, Ob Strugi, v tem odloku opredeljeno kot MO PO 16 v EUP 01 KPR PO, in
– območja »b«, Med železnico in Savinjo, v tem odloku opredeljeno kot MO PO 26 v EUP 01 KPR PO.
(2) Za navedena območja iz prvega odstavka tega člena so določila poglavja V., Merila in pogoji za podrobnejše urejanje območja »a« in »b«, v členih 8., 9., 10., 11., iz odloka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 42/06, smiselno povzeta v tem odloku. Osnovni odlok se v navedenih členih in ostalih členi lahko uporabljajo samo kot pomoč pri razumevanju navedenega poglavja.
(3) Grafične podloge, ki se nanašajo na območja MO PO 16 z zaporedno številko 6 a, 7 a, 8 a in 9 a ter na območju MO PO 26 z zaporedno številko 10 b, 11b, 12b 13, se uporabljajo kot sestavni del OPN, če niso v nasprotju z določili tega odloka in grafičnimi prikazi tega OPN (npr. urejanje prometa se izvaja na podlagi OPN!).

367. člen

(varstvena območja dediščine)

Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 131. člena tega odloka. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Polzela (ZVKDS OE Celje, februar 2008) se hranijo na sedežu Občine Polzela in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.

368. člen

(koridorji predvidenih cest)

Znotraj območja koridorjev predvidenih cest, ki so posebej označeni v OPN Polzela, so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela.

369. člen

(veljavnost smernic in mnenj)

Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, pridobljene v postopku izdelave tega OPN, so njegov sestavni del in veljajo do njegove spremembe.

370. člen

(veljavnost smernic in mnenj)

Po Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij je na območjih razpršene poselitve možno načrtovanje novih posegov le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Do njegovega sprejema je razvoj zasnovan v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskim redom Slovenije, kar določajo določila tega poglavja.

371. člen

(dokončanje postopkov)

(1) Pravila za urejanje prostora, določena s tem odlokom, se ne uporabljajo za občinske prostorske izvedbene akte v izdelavi, za katere je bil program priprave sprejet pred njeno uveljavitvijo in je bil dokument že javno razgrnjen.
(2) Vsi že začeti postopki za izdajo gradbenega dovoljenja:
– ki so pred uveljavitvijo tega odloka že v obravnavi na upravni enoti, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih planskih aktov, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom;
– za katere imajo investitorji že sklenjeno veljavno pogodbo za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja vsaj trideset dni pred uveljavitvijo tega odloka ter niso na varovanih območjih naravne in kulturne dediščine ali na poplavnih območjih ali kako drugače zavarovanih območjih in zanje ne veljajo druge zakonske omejitve, se lahko dokončajo po določbah do sedaj veljavnih planskih aktov, vendar morajo biti dokončani v največ dveh (2) letih po uveljavitvi tega odloka.
(3) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov s področja urejanja prostora, graditev objektov in varstva okolja se le-ta smiselno upoštevajo.

372. člen

(dostopnost in vpogled OPN Polzela)

(1) OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Polzela in na sedežu Upravne enote Žalec.
(2) Odlok OPN je dostopen na spletnih straneh Občine Polzela.

373. člen

(veljavnost OPN Polzela)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 032-7/2011-6

Polzela, dne 20. oktobra 2011

Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar l.r.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti