Na podlagi prve alineje tretjega odstavka 24. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10 in 37/11 – odl. US), 46. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09) in soglasja Vlade Republike Slovenije, podanega s sklepom št. 36001-11/2009/6 z dne 27. 10. 2011, Borzen, organizator trga za električno energijo, d. o. o., izdaja naslednja
P R A V I L A
o spremembah in dopolnitvah Pravil za delovanje organiziranega trga z električno energijo
1. člen
V Pravilih za delovanje organiziranega trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 98/09) se v 2. členu za enainštirideseto alinejo doda nova alineja, ki se glasi:
»– višja sila: so nepričakovani naravni dogodki, ki imajo značaj elementarne nesreče (povodenj, potresi, požari in podobno) in drugi dogodki, ki jih ni mogoče predvideti, preprečiti, ne odpraviti ali se jim izogniti;«.
2. člen
V 22. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Realizacija prevzemno predajnega mesta, ki ima več dobaviteljev, se upošteva v bilanci člana bilančne sheme, kateremu bilančno pripada v deležu, ki ga dobavitelj pokriva.«.
3. člen
V tretjem odstavku 23. člena se za zadnjo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:
»– delež bilančne pripadnosti, če prevzemno predajno mesto pripada več dobaviteljem.«.
Peti odstavek se črta.
4. člen
Drugi odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prevzemno predajno mesto, priključeno na prenosno omrežje, lahko pripada več dobaviteljem. Prevzemno predajno mesto, priključeno na distribucijsko omrežje, pa lahko pripada le enemu dobavitelju.«.
Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za prevzemno predajna mesta, ki imajo več kot enega dobavitelja, morajo biti deleži dobaviteljev znani vnaprej in njihova skupna vrednost mora v vsakem obračunskem obdobju znašati 100 %. V primeru, da je skupna vrednost deležev dobaviteljev manjša ali večja od 100 %, se šteje, da prevzemno predajno mesto nima bilančne pripadnosti.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta nova četrti in peti odstavek.
5. člen
Prva alineja prvega odstavka 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– z izstopom člana bilančne sheme, če član bilančne sheme Organizatorju trga pisno sporoči, da ne želi več biti član bilančne sheme oziroma določene kategorije članstva;«.
6. člen
Tretji odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Količnike izgub se uporablja od naslednjega koledarskega meseca po mesecu, v katerem je bil izračun količnikov sporočen Organizatorju trga, ter do koledarskega meseca, ko se na enak način začne uporabljati nove količnike izgub.«.
7. člen
Črta se prvi odstavek 101. člena.
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane novi drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Odstopanja Sistemskega operaterja prenosnega omrežja se izračuna iz razlike med njegovo realizacijo (seštevek realizacije izgub prenosnega omrežja in zasilne oskrbe) in tržnim planom.«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
8. člen
Prvi odstavek 105. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Osnovni ceni C(+) in C(-) se določita v odvisnosti od uporabe izravnave in skupnega odstopanja elektroenergetskega sistema v Republiki Sloveniji na podlagi naslednjih enačb:
9. člen
106. člen se spremeni tako, da se glasi:
»106. člen
(urni indeks cene električne energije)
Urni indeks cene električne energije SIPXurni(i) je za vsak obračunski interval enak marginalni ceni izračunani na urni dražbi za slovenski borzni trg. Urni indeks SIPXurni(i) izračunava BSP Regionalna Energetska Borza.«.
10. člen
Prvi, drugi in tretji odstavek 107. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Korekcijo cen odstopanj se izračuna brez upoštevanja penalizacije odstopanj ter napovedanih odstopanj, ki se jo izračuna po opravljeni korekciji cen. V kolikor so skupni stroški, ki jih ima Sistemski operater prenosnega omrežja z izravnavo odstopanj sistema v obračunskem obdobju večji od salda bilančnih obračunov vseh bilančnih skupin (v nadaljnjem besedilu: primanjkljaj obračunskega obdobja) ali manjši od salda bilančnih obračunov vseh bilančnih skupin (v nadaljnjem besedilu: presežek obračunskega obdobja), se osnovne cene odstopanj v izbranih obračunskih intervalih korigirajo, tako da saldo bilančnih obračunov vseh bilančnih skupin, brez upoštevane penalizacije, v obračunskem obdobju pokrije stroške izravnave odstopanj.
(2) Korekcija osnovnih cen odstopanj se izvede v izbranih obračunskih intervalih, ki se jih izbere na podlagi višine primanjkljajev oziroma presežkov v posameznih obračunskih intervalih.
(3) Korekcijo osnovnih cen odstopanj se v primeru primanjkljaja izvede v obračunskem intervalu z najvišjim primanjkljajem v obračunskem obdobju in v toliko naslednjih obračunskih intervalih razvrščenih po višini primanjkljaja, od najvišjega primanjkljaja do najvišjega presežka, kolikor je potrebno za pokritje stroškov izravnave odstopanj. Korekcijo osnovnih cen odstopanj se v primeru presežkov izvede v toliko obračunskih intervalih z najvišjimi presežki razvrščenih po višini presežkov, od najvišjega presežkado najvišjega primanjkljaja, kolikor je potrebno, da so stroški izravnave odstopanj pokriti.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) V primeru primanjkljaja obračunskega obdobja in v kolikor so neto odstopanja vseh bilančnih skupin v intervalu izbranem za korekcijo pozitivna, se cena C(+) nadomesti z izpeljano ceno C'(+), ki se jo izračuna na podlagi naslednjih formul:
V zadnjem obračunskem intervalu, kjer se še opravi korekcija, se v primeru, da so neto odstopanja vseh bilančnih skupin v izbranem intervalu pozitivna, cena C(+) poveča le toliko, da so stroški izravnave odstopanj v obračunskem obdobju pokriti. Cena C(+) se v tem primeru poveča za odmik q(+), ki se ga izračuna na podlagi naslednjih enačb:
V tem intervalu ostane osnovna cena negativnih odstopanj C(-) nespremenjena.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) V primeru primanjkljaja obračunskega obdobja in v kolikor so neto odstopanja vseh bilančnih skupin v intervalu izbranem za korekcijo negativna, se cena C(-) nadomesti z izpeljano ceno C'(-), ki se jo izračuna na podlagi naslednjih formul:
V zadnjem obračunskem intervalu, kjer se še opravi korekcija, se v primeru, da so neto odstopanja vseh bilančnih skupin v izbranem intervalu negativna, cena C(-) zmanjša le toliko, da so stroški izravnave odstopanj v obračunskem obdobju pokriti. Cena C(-) se v tem primeru zmanjša za odmik q(-), ki se ga izračuna na podlagi naslednjih enačb:
V tem intervalu ostane osnovna cena pozitivnih odstopanj C(+) nespremenjena.«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) V primeru presežka obračunskega obdobja se ceni C(+) in C(-) v izbranih obračunskih intervalih spremenita in sta enaki vrednosti SIPXurni(i). V zadnjem obračunskem intervalu, kjer se še opravi korekcija, se v primeru, da je bilo uporabljene več energije za pokrivanje pozitivnih odstopanj kot negativnih, cena C(+) zmanjša le toliko, kolikor je potrebno, da so stroški izravnave odstopanj v obračunskem obdobju pokriti. Cena C(+) se v tem primeru zmanjša za odmik q(+), ki se ga izračuna na podlagi naslednjih enačb:
V primeru, da je bilo v zadnjem obračunskem intervalu, kjer se še opravi korekcija, uporabljene več energije za pokrivanje negativnih odstopanj kot pozitivnih, se cena C(-) poveča le toliko, kolikor je potrebno, da so stroški izravnave odstopanj v obračunskem obdobju pokriti. Cena C(-) se v tem primeru poveča za odmik q(-), ki se ga izračuna na podlagi naslednjih enačb:
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Posamezne spremenljivke v tem členu pomenijo:
+--------+-----------------------------------------------------+
|C(+) |osnovna cena pozitivnih odstopanj v izbranem |
| |obračunskem intervalu, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|C(-) |osnovna cena negativnih odstopanj v izbranem |
| |obračunskem intervalu, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|C'(+) |izpeljana cena pozitivnih odstopanj v izbranem |
| |obračunskem intervalu, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|C'(-) |izpeljana cena negativnih odstopanj v izbranem |
| |obračunskem intervalu, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|q(+) |izpeljani odmik od osnovne cene pozitivnih odstopanj |
| |C+, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|q(-) |izpeljani odmik od osnovne cene negativnih odstopanj |
| |C-, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|S(izr) |stroški izravnave odstopanj, ki jih je imel |
| |Sistemski operater prenosnega omrežja z izravnavo |
| |odstopanj sistema v izbranem obračunskem intervalu, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|W(+i) |količina pozitivnih odstopanj bilančne skupine i, ki |
| |ni gospodarska javna služba, v izbranem obračunskem |
| |intervalu (pozitivna vrednost), |
+--------+-----------------------------------------------------+
|W(-i) |količina negativnih odstopanj bilančne skupine i, ki |
| |ni gospodarska javna služba, v izbranem obračunskem |
| |intervalu (negativna vrednost), |
+--------+-----------------------------------------------------+
|k |število vseh bilančnih skupin, katerih bilančni |
| |obračun se v izbranem obračunskem intervalu |
| |izračuna, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|Z(p) |višina preostalega presežka ali manjka, ki se ga ob |
| |korekciji v zadnji uri zmanjša ali poveča, |
+--------+-----------------------------------------------------+
|W(GJS+j)|količina pozitivnih odstopanj bilančne skupine j, ki |
| |je gospodarska javna služba, v izbranem obračunskem |
| |intervalu (pozitivna vrednost) in |
+--------+-----------------------------------------------------+
|W(GJS-j)|količina negativnih odstopanj bilančne skupine j, ki |
| |je gospodarska javna služba, v izbranem obračunskem |
| |intervalu (negativna vrednost).«. |
+--------+-----------------------------------------------------+
11. člen
Sedmi odstavek 111. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) V primeru izpada prevzemno predajnega mesta s priključno močjo večjo od 5 MW, razen prevzemno predajnih mest, ki razmejujejo omrežja, vzrok katerega je nepredviden dogodek na napravi, se bilančni skupini, v kateri ima izpadlo prevzemno predajno mesto bilančno pripadnost, poveča tolerančni pas v višini priključne moči izpadlega prevzemno predajnega mesta. Povečanje tolerančnega pasu v isti višini velja še v največ štirih (4) obračunskih intervalih po intervalu, v katerem se je zgodil izpad.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) V primeru načrtovanih ali rednih vzdrževalnih del na napravah, se izpad proizvodnje ali porabe v smislu prejšnjega odstavka ne upošteva.«.
V devetem odstavku se črta beseda »proizvodne«.
Dodata se nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) V obračunskih intervalih, v katerih je nastopila višja sila, ki ima za posledico nemožnost izpolnitve tržnega plana, je bilančna skupina oproščena plačila penalizacije.
(11) O primeru nastopa kot tudi prenehanja višje sile je bilančna skupina, ki se nanjo sklicuje, dolžna nemudoma obvestiti Organizatorja trga. Pogoj za uveljavljanje višje sile je potrdilo sistemskega operaterja o nastopu višje sile.«.
12. člen
V 116. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) V kolikor ima osnovna cena C(+) v izbranem obračunskem intervalu t negativen predznak, je vrednost pozitivnih napovedanih odstopanj Z(napov-t) enaka nič.
(4) V kolikor ima osnovna cena C(-) v izbranem obračunskem intervalu t negativen predznak, se vrednost negativnih napovedanih odstopanj Z(napov-t) bilančne skupine za ta obračunski interval izračuna po enačbi:
Z(napov-t) = 2 x C_ x W(napov.odstopanja) «.
13. člen
Prvi odstavek 117. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vrednosti odstopanj bilančnih skupin izvajalcev gospodarskih javnih služb iz 20. člena Energetskega zakona se določajo v skladu s 118. členom teh Pravil.«.
14. člen
Drugi odstavek 119. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Količine odstopanj na mejah so del bilance trga in se jih izračuna za vsak obračunski interval posebej.«.
Črtajo se tretji, četrti in peti odstavek 119. člena.
15. člen
Prvi odstavek 122. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odgovorni bilančne skupine imajo pravico do ugovora na informativni bilančni obračun v roku petih (5) delovnih dni po prejemu s strani Organizatorja trga.«.
16. člen
Za prvim odstavkom 132. člena se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Poravnalni sporazum je lahko sestavni del bilančne pogodbe.«
Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Udeleženec finančne poravnave je dolžan ob podpisu poravnalnega sporazuma podpisati tudi dogovor o načinu izdaje računov. Z dogovorom o načinu izdaje računov se Organizator trga in udeleženec finančne poravnave dogovorita, da Organizator trga v imenu in za račun udeleženca finančne poravnave izdaja račune za odstopanja.«.
17. člen
Drugi odstavek 134. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Neto dolžniki so dolžni na osnovi prejetega računa za odstopanja pokriti svoje obveznosti na poravnalni račun.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Organizator trga poravna svojo obveznost iz naslova bilančnega obračuna do neto upnikov z nakazilom denarnih sredstev na njihov poslovni račun.«.
18. člen
V 136. členu se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Višina sredstev, ki so potrebna za pokrivanje tveganj iz prvega odstavka tega člena, je enaka najvišjemu mesečnemu znesku bilančnega obračuna ene bilančne skupine v predhodnem letu.
(5) Višina izpostavljenosti Organizatorja trga v povezavi s tveganjem neizpolnitve finančne poravnave oziroma zamude obveznosti plačil iz prvega odstavka tega člena je povezana z operativnimi in finančnimi tveganji Organizatorja trga, ki so povezana z bilančnim obračunom.
(6) V primeru, da je konec preteklega leta stanje na računu za vodenje presežkov bilančnega obračuna nižje kot vrednost določena na podlagi četrtega odstavka tega člena, ostanejo vsa zbrana sredstva na računu za vodenje presežkov bilančnega obračuna in se uporabljajo za potrebe pokrivanja tveganj iz prvega odstavka tega člena.«.
19. člen
Prvi odstavek 137. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Finančna poravnava bilančnega obračuna se izvaja na poravnalni dan na podlagi izračunanih zneskov dokončnega bilančnega obračuna v izbranem obračunskem obdobju.«.
Tretji, četrti, peti in šesti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) Organizator trga na podlagi dokončnega bilančnega obračuna obračunskega obdobja udeležencem finančne poravnave izstavi račune za odstopanja v izbranem obračunskem obdobju. Priloga k računu je dokončni bilančni obračun v izbranem obdobju za posamezno bilančno skupino.
(4) Neto dolžniki so dolžni na osnovi prejetega računa za odstopanja za posamezno obračunsko obdobje pokriti svoje obveznosti na poravnalni račun v roku, ki je določen na računu za odstopanja. Plačila morajo biti izvršena v denarju.
(5) Organizator trga nakaže neto upnikom finančne poravnave dobroimetje na njihov poslovni račun v roku, ki je določen na računu za odstopanja.
(6) Poravnalni dan je 7 (sedem) delovnih dni od izstavitve računa za odstopanja.«.
20. člen
Prvi odstavek 138. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Morebitne napake in nepravilnosti iz računa za odstopanja mora udeleženec finančne poravnave pisno sporočiti v roku enega (1) delovnega dne od prejema računa.«.
21. člen
Sedmi odstavek 140. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Organizator trga je upravičen, da na podlagi utemeljenih razlogov v posebnih okoliščinah, spremeni višino kritij za največ 50 % oziroma spremeni obliko kritij tako pred uvrstitvijo v bilančno shemo kot tudi med samim delovanjem udeleženca finančne poravnave.«.
Osmi odstavek se črta.
22. člen
Drugi odstavek 141. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Udeleženec finančne poravnave mora predložiti osnovno finančno kritje najkasneje do datuma uvrstitve v bilančno shemo določenega v sklepu Organizatorja trga, skladno z 38. členom teh Pravil.«.
23. člen
Drugi odstavek 142. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Organizator trga lahko zahteva, da se gibljivo finančno kritje predloži v obliki denarnega depozita na depozitni račun odprt pri poravnalni banki ali v obliki bančne garancije.«
V petem odstavku se za besedilom »v tem poglavju« doda besedilo »razen v primeru iz sedmega odstavka 140. člena teh pravil«.
V sedmem odstavku se prva poved spremeni tako, da se glasi:
»V kolikor je udeleženec finančne poravnave neto dolžnik, Organizator trga ob vsakokratni izdaji računa za odstopanja izračuna novo potrebno gibljivo finančno kritje, ki je enako vrednosti izdanega računa za odstopanja, če le-ta presega IUFP oziroma že predložena gibljiva finančna kritja, v nasprotnem primeru ostane enako vrednosti IUFP oziroma že predloženim gibljivim finančnih kritjem.«.
Osmi odstavek se črta.
Dosedanja deveti in deseti odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
V drugi povedi osmega odstavka se za besedilom »trikratni vrednosti zmnožka med količinskimi vrednostmi« doda beseda »pozitivnih«.
KONČNI DOLOČBI
24. člen
Z dnem začetka veljavnosti teh pravil preneha veljati Pravilnik o načinu obračunavanja odstopanj oddaje ali odjema električne energije od voznih redov (Uradni list RS, št. 83/02).
25. člen
Ta pravila začnejo veljati prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2010/SOT/Pr-OT/____2010
Ljubljana, dne 8. novembra 2011
EVA 2011-2111-0062
mag. Karol Peter Peršolja l.r.
direktor
