Na podlagi določb 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/2011; ZGJS), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; ZJZS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, ZLS-UPB2), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11; ZP-1-UPB8), 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06, 89/10), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bovec (Uradni list RS, št. 111/08, 53/11) je Občinski svet Občine Bovec na 10. redni seji dne 18. 11. 2011 sprejel
O D L O K
o koncesiji za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v Občini Bovec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Vsebina
1. člen
S tem odlokom se uredi organizacija in način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v Občini Bovec.
Ta odlok določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije.
Ta odlok v delu, ki se nanaša na predmet in pogoje za opravljanje gospodarske javne službe, predstavlja tudi koncesijski akt, ki je podlaga za podelitev koncesije.
2. člen
V Občini Bovec se izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi zasebnega prava, kolikor Občina Bovec izvajanja posameznih dejavnosti gospodarske javne službe ne zadrži zase.
Gospodarska javna služba se izvaja skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi in na krajevno običajen način.
Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe se organizira v okviru ene službe in predstavlja eno koncesijsko razmerje.
Koncesijo podeli župan s sklepom.
Definicije
3. člen
Poleg pomenov, ki jih določajo veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji, Odloki Občine Bovec ter drugi predpisi, imajo izrazi v tem odloku naslednji pomen:
– Gospodarska javna služba je izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo v Občini Bovec;
– Koncedent je Občina Bovec, ki podeljuje koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe;
– Koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki jo bo koncedent izbral za izvajanje gospodarske javne službe v transparentnem postopku izbire, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah;
– Koncesija je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– Uporabnik je vsak odjemalec toplotne energije na območju, za katerega je podeljena koncesija in ki s koncesionarjem sklene ustrezno pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje in o oskrbi s toplotno energijo;
– DOLB je daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso. V sistem ogrevanja se po tem odloku štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni proizvodnji in distribuciji toplotne energije, zlasti pa kotlovnica in toplovodno omrežje, do uporabnika.
Lastninska pravica
4. člen
Naprave za daljinsko ogrevanje so v obdobju trajanja koncesije objekti v lasti koncesionarja, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno.
Na strani odjema ima koncesionar v lasti omrežje do merilnika porabljene toplotne energije uporabnika, razen če sta se koncesionar in uporabnik dogovorila drugače.
Po prenehanju koncesijskega razmerja celoten DOLB zgrajen na območju, za katerega je bila podeljena koncesija, preide v last koncedenta, brez da bi imel koncedent do koncesionarja iz tega naslova dodatne obveznosti, poleg tistih določenih s pogodbo. Kolikor je v obdobju koncesijskega razmerja prišlo do širitve toplovodnega omrežja izven predvidenega območja, se v skladu s pogodbo lahko koncesijsko razmerje podaljša oziroma se po prenehanju koncesijskega razmerja in prenosu lastništva poplača koncesionarju neamortizirani del sredstev.
II. PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Vsebina
5. člen
Gospodarska javna služba obsega zlasti:
– izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso;
– izgradnjo toplovodnega omrežja za daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso do uporabnikov toplotne energije;
– redno pregledovanje delovanja objektov in naprav;
– vsa potrebna vzdrževalna dela oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja;
– intervencije na objektih in napravah DOLB;
– vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte ter naprave;
– vodenje katastra in kontrolne knjige;
– priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju;
– vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih.
Občina Bovec obseg gospodarske javne službe, ki se bo opravljal s koncesijo, določi z razpisom za podelitev koncesije.
Vsebina gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.
Vzdrževanje po tem odloku pomeni redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem koledarskem letu določi z letnim programom izvajanja gospodarske javne službe.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
Območje izvajanja koncesije
6. člen
Predmet koncesije se izvaja v kraju Bovec, v Občini Bovec. Podrobno bo območje, ki ga bo zajemala koncesija, opredeljeno v razpisu za podelitev koncesije, ter v koncesijski pogodbi.
Uporabniki storitev
7. člen
Uporaba storitev gospodarske javne službe je obvezna za vse objekte, ki so v lasti oseb javnega prava in za vse objekte, za katere bo investitor vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta in ne velja za izvedbo del, s katerimi se objekt dozida ali nadzida ter ne velja za rekonstrukcijo objekta (po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1 (14/05 popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 popr.); ZGO-1) po datumu začetka veljavnosti koncesijske pogodbe. V vsakem primeru je uporaba storitev gospodarske javne službe obvezna zgolj za objekte, ki ležijo na območju, kjer se koncesija dejansko izvaja (kjer je sklenitev pogodbe o priključitvi na toplovodno omrežje in oskrba s toplotno energijo dejansko omogočena).
Uporaba dobrin, ki jih zagotavlja gospodarska javna služba iz tega odloka, mora biti zagotovljena vsem uporabnikom pod enakimi pogoji.
Dopušča se tudi dobava toplotne energije obstoječim gospodarskim subjektom, večstanovanjskim objektom in posameznim gospodinjstvom v kraju Bovec, vendar cene za te uporabnike niso podvržene določbam tega odloka, temveč pogajanjem med koncesionarjem in uporabnikom.
Koncesionarjev pravni monopol
8. člen
Gospodarsko javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe v kraju Bovec, v Občini Bovec:
– izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo, ki obsega gradnjo DOLB, vključno s toplotnimi postajami, dobavo toplotne energije, vzdrževati infrastrukturo ter upravljati z njo;
– dolžnost zagotavljati nemoteno, trajno in brezhibno opravljanje gospodarske javne službe, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljati dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, mora dejavnost vedno opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe v kraju Bovec, v Občini Bovec.
V izjemnih primerih, ko je potrebno zaščititi z ustavo zavarovane človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko koncesionar, ob predhodnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe.
Koncesionar je pristojen pri izvajanju gospodarske javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter izdajo soglasij.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Dolžnosti koncesionarja
9. člen
Dolžnosti koncesionarja, za opravljanje katerih ima tudi javno pooblastilo Občine Bovec, so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo, zagotavljati uporabnikom enakopravno, kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljati gospodarsko javno službo v skladu s predpisi ter v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za racionalno rabo energije;
– kot dober gospodar vzdrževati in upravljati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– podajati strokovna mnenja v zvezi s predmetom gospodarske javne službe;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih in okoliščinah v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb cen storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– voditi evidenco in kataster v zvezi z gospodarsko javno službo v skladu z določbami 5. poglavja tega odloka;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane in letna poročila gospodarske javne službe, kakor tudi druge kalkulacije stroškov ter prihodkov iz dejavnosti;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije gospodarske javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
– obveščati koncedenta in druge pristojne inšpekcijske in druge organe o kršitvah tega odloka;
– po poteku koncesijske dobe prenesti v last koncedenta vso infrastrukturo, ki jo zgradi;
– pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati določbe področne zakonodaje, predvsem Energetskega zakona in Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 28/11);
– dežurna služba.
Posamezne storitve iz 6. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom ter drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost.
Interventno izvajanje gospodarske javne službe
10. člen
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje gospodarske javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe DOLB se šteje predvsem izpad ogrevanja ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost ter zdravje ljudi.
Manj pomembne okvare je koncesionar dolžan odpraviti v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
Odgovornost koncesionarja
11. člen
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni izvajalci koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo s kršitvijo svojih obveznosti sam, preko zaposlenih oseb, ali podizvajalcev povzroči koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti.
Dolžnosti koncedenta
12. člen
Dolžnosti koncedenta so predvsem:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da je prekrškovni organ za prekrške po tem odloku;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
– javno objavi začetek veljavnosti koncesijske pogodbe in sprotno objavlja območje oziroma območja, kjer se koncesija dejansko izvaja (kjer je sklenitev pogodbe o priključitvi na toplovodno omrežje in oskrba s toplotno energijo dejansko omogočena).
Pristojnosti župana in občinske uprave
13. člen
Župan ima v zvezi z gospodarsko javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja koncesionarja v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
Pravice in dolžnosti uporabnikov
14. člen
Vsak uporabnik ima, poleg pravice, da mu koncesionar zagotavlja trajno, redno in nemoteno uporabo gospodarske javne službe pod enakimi pogoji, tudi naslednje pravice in dolžnosti:
– pravico in dolžnost izbranega koncesionarja opozoriti na kvaliteto opravljanja storitev, na napake na toplovodnem omrežju in sporočiti vsa druga dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe ter izbranemu koncesionarju posredovati predloge za boljše in učinkovitejše izvajanje gospodarske javne službe;
– vpogledati v evidence in zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar ter se nanašajo nanj;
– dolžnost upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– dolžnost omogočiti dostop preko svojih nepremičnin do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe.
Uporabnik se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Koncesionar je dolžan na pobude uporabnikov pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor poslati v vednost koncedentu.
Če uporabnik krši svoje dolžnosti nasproti koncesionarju, je ta dolžan o kršitvah obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvajanje gospodarske javne službe.
V. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
Vodenje katastra gospodarske javne službe
15. člen
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za vodenje katastra gospodarske javne službe (v nadaljevanju: kataster).
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v roku 30 dni od njihovega nastanka. Koncesionar je dolžan kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo, v roku 6 mesecev od izgradnje posamezne faze DOLB.
Vsebina katastra
16. člen
Kataster mora vsebovati baze podatkov o objektih DOLB (jaški, razcepi, potek trase toplovoda, prehod toplovodnega omrežja v objekte ipd.), njihovi lokaciji, tehničnih lastnostih in stanju.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last koncesionarja. Vodi se tekstualno in grafično, v obliki računalniškega zapisa, skladno z veljavnimi predpisi in usklajeno z uveljavljenimi strokovnimi standardi za predmetno področje.
Kopijo ažuriranega katastra izroči koncesionar koncedentu najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa kataster v celoti brezplačno izroči v last in posest koncedentu.
Kontrolna knjiga
17. člen
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi. Ta mora vsebovati podatke, ki jih določajo veljavni predpisi, ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja gospodarske javne službe. To so predvsem:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena;
– objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen;
– naprava, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra);
– objekt, v katerem je bilo delo opravljeno;
– opis dela;
– porabljen čas in vrednost dela;
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja omrežja, objektov in naprav, skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
Kontrolno knjigo je dolžan koncesionar posredovati v potrditev koncedentu najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli koledarski mesec.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
18. člen
Koncesionar je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet gospodarske javne službe.
Na javni razpis se lahko prijavi tudi več oseb skupaj tako, da oddajo skupno ponudbo. V tem primeru morajo ponudniki ponudbi priložiti pravni akt, iz katerega je razvidno njihovo medsebojno razmerje.
Vsaka oseba lahko predloži le eno ponudbo, v primeru skupne ponudbe pa je vsaka oseba lahko udeležena le pri eni skupni ponudbi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
19. člen
Koncedent mora v postopku izbire koncesionarja preveriti, ponudnik pa na ustrezen način pisno izkazati, da je ekonomsko, finančno, tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge koncesionarja, skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11; ZJN-2).
Ponudnik mora s predložitvijo ustreznih listin dokazati, da:
– je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje gospodarske javne službe;
– on ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2;
– proti njemu ni uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi;
– ni bil v katerikoli državi s pravnomočno sodbo obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem, ki po pravu te države predstavlja kaznivo dejanje;
– je v primeru samostojne prijave samostojno, v primeru skupne prijave pa so vsi ponudniki skupaj sposobni zagotavljati vse dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe na kontinuiran in kvaliteten način, ob upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisov, normativov in standardov;
– izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonodajo Republike Slovenije;
– je finančno in poslovno sposoben izvajati gospodarsko javno službo;
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;
– zagotavlja interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času, v skladu z določbami koncesijske pogodbe;
– ni uvrščen na seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, 20/26 – ZNOJF-1; ZPKor) ne sme poslovati naročnik (koncedent);
– ni na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami, ki ga vodi Ministrstvo za finance Republike Slovenije v skladu z Zakonom o javnem naročanju;
– izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo v postopku podelitve koncesije, določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VII. JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE
Oblika in postopek javnega razpisa
20. člen
Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe iz tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom.
Postopek podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje:
– predmet koncesije,
– predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije,
– okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka.
Župan Občine Bovec z upravno odločbo in po postopku iz tega odloka potrdi koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe.
V postopku izbire mora Občina Bovec kot koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov.
21. člen
Javni razpis za podelitev koncesije se objavi na Portalu javnih naročil ter vsebuje zlasti:
– navedbo in sedež koncedenta;
– podatke o objavi koncesijskega akta;
– predmet koncesije;
– območje izvajanja gospodarske javne službe;
– dobo, za katero se podeljuje koncesija;
– potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega odloka;
– postopek izbire koncesionarja;
– merila za izbor koncesionarja;
– čas, kraj in naslov oddaje ponudb;
– čas in kraj javnega odpiranja ponudb;
– naslov na katerem je ponudnikom dostopna razpisna dokumentacija;
– naslov organa in ime osebe, ki nudi dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom;
– rok za izbiro koncesionarja;
– rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
– druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka glede na predmet koncesije objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če tako zahteva zakon ali na njegovi podlagi sprejet predpis.
Župan pooblasti občinsko upravo za pripravo razpisne dokumentacije, ki mora biti po vsebini enaka vsebini javnega razpisa.
Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave.
Javni razpis se objavi tudi na spletnih straneh Občine Bovec, vendar ne pred objavo na Portalu javnih naročil.
22. člen
Za izvedbo javnega razpisa se pripravi razpisna dokumentacija, ki mora biti po vsebini enaka vsebini javnega razpisa. V njej morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelavo popolne ponudbe. Obvezna vsebina razpisne dokumentacije je:
– povabilo k oddaji ponudbe;
– navedba pogojev iz tega odloka;
– predmet koncesije;
– območje opravljanja koncesije;
– merila za ocenitev ponudb;
– navedba vrste finančnega zavarovanja in podobno;
– tehnične zahteve, načrti;
– obrazec ponudbe z navodilom za njegovo izpolnjevanje;
– obrazec za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odloka z navodilom o njegovi izpolnitvi;
– obrazec izjave o sprejemu pogojev javnega razpisa;
– obrazec predračuna za izvedbo predmeta koncesije ter
– vzorec koncesijske pogodbe.
V oddani razpisni dokumentaciji je potrebno označiti podatke ali dokumente, ki so zaupne narave. Šteje se, da neoznačeni podatki niso podatki zaupne narave.
Razpisna dokumentacija je v času zbiranja ponudb objavljena na spletnih straneh Občine Bovec in tako dostopna vsakomur za vpogled vanjo.
Razpisni pogoji
23. člen
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev (vsebino listin, organ, ki listino izda).
Z razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Merila za izbor koncesionarja
24. člen
Merila za izbor koncesionarja so:
– cena toplotne energije za uporabnike 70 %,
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja 20 %,
primerljive gospodarske javne službe
– začetek izvajanja nalog gospodarske javne službe 10 %.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena od najpomembnejšega do najmanj pomembnega, da je na njihovi podlagi mogoče razvrstiti prispele ponudbe.
VIII. IZBOR KONCESIONARJA, SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Uspešnost javnega razpisa
25. člen
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna ponudba.
Ponudba je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene ponudbe ali pa so te nepopolne, se javni razpis lahko ponovi.
Javni razpis se lahko ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
Izbira koncesionarja
26. člen
Koncesijo podeli župan z upravno odločbo po postopku iz tega odloka.
Naloge v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ki zajemajo predvsem odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku, opravlja strokovna komisija v sestavi treh članov, ki jo imenuje župan.
Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in 2 člana. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo, vsaj en član pa tudi delovne izkušnje z delovnega področja, ki je predmet koncesije, da lahko zagotovijo strokovno presojo prispelih ponudb.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti z nobenim ponudnikom, njegovim večinskim družbenikom, zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni črti ali stranski črti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri ponudniku ali so zanj opravljale storitve na podlagi pogodbe, če od prenehanja zaposlitve oziroma sodelovanja še niso pretekla 3 leta.
Vsi člani komisije morajo izpolnjevanje pogojev potrditi s pisno izjavo, ki jo podajo po zaključku odpiranja prispelih ponudb.
Če za katerega od navedenih pogojev izvejo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Tako izločenega člana nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak lahko po potrebi to storijo le posredno, prek koncedenta.
27. člen
Odpiranje ponudb, ki ga izvede strokovna komisija na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi javnega razpisa, je javno.
Za javno odpiranje ponudb in izvedbo ostalih dejanj v postopku javnega razpisa morajo biti prisotni vsi trije člani strokovne komisije.
Strokovna komisija odpira ponudbe po vrstnem redu njihovega prejema.
Nepravočasno prispelo ponudbo strokovna komisija izloči in neodprto vrne ponudniku.
28. člen
Strokovna komisija pri pravočasno prispelih ponudbah ugotavlja ali vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.
Ponudbo, ki ne vsebuje dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena, strokovna komisija obravnava v skladu z določili Zakona o javnem naročanju.
Pripombe na odpiranje ponudb lahko da le pooblaščeni predstavnik ponudnika.
29. člen
Strokovna komisija vodi zapisnik o odpiranju ponudb (v nadaljnjem besedilu: zapisnik), ki vsebuje:
– podatke o naročniku,
– naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
– imena navzočih članov strokovne komisije,
– imena drugih navzočih,
– navedbo o vrstnem redu prispelih ponudb,
– navedbo o nepravočasno prispelih ponudbah,
– navedbo o nepopolnih ponudbah,
– navedbo o popolnih ponudbah,
– naziv ponudnikov,
– ponujeno ceno toplotne energije za uporabnike,
– reference posameznega ponudnika,
– predviden čas za izgradnjo omrežja po ponudbi,
– morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov,
– podpise članov strokovne komisije,
– podpise pooblaščenih predstavnikov ponudnikov,
– čas zaključka postopka odpiranja ponudb.
Zapisniku morajo biti priložena pooblastila ponudnikov njihovim navzočim predstavnikom.
30. člen
Zapisnik podpišejo vsi člani strokovne komisije in pooblaščeni predstavniki ponudnikov. Če slednji odkloni podpis zapisnika, se to navede v zapisniku skupaj z razlogom, zakaj je odklonil podpis.
31. člen
Zapisnik je potrebno poslati ponudnikom v treh dneh od odpiranja ponudb. Po končanem odpiranju ponudb lahko pooblaščeni predstavniki dobijo kopijo zapisnika, čigar prejem potrdijo s svojim podpisom.
32. člen
Strokovna komisija opravi analizo prispelih ponudb in izdela pisno poročilo o vseh obravnavanih ponudbah, ki mora vsebovati zlasti:
– ime in naslov koncedenta,
– vrednosti za izvedbo predmeta koncesije,
– popisni list za izpolnjevanje pogojev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izločitev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izbor,
– razvrstitev ponudb od najbolj ustrezne do najmanj ustrezne.
33. člen
Strokovna komisija posreduje poročilo iz prejšnjega člena tega odloka skupaj z ostalim gradivom občinski upravi.
34. člen
Če na javni razpis ne prispe nobena ponudba, ali če ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, se javni razpis lahko ponavlja do izbire koncesionarja.
Sklenitev koncesijske pogodbe
35. člen
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Za vse dejavnosti gospodarske javne službe po tem odloku se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
Izbrani koncesionar je dolžan podpisati koncesijsko pogodbo v roku 14 dni po njenem prejemu s strani koncedenta. Pogodba stopi v veljavo s podpisom obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Odločba o izbiri koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani izbranega ponudnika, pri čemer izbrani ponudnik v primeru pritožbe neizbranega ponudnika zoper dokončno odločbo ni zavezan skleniti koncesijske pogodbe.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
36. člen
Koncesijsko obdobje se sklene za dobo 20 let. Koncesijsko obdobje začne teči z dnem pridobitev uporabnega dovoljenja za DOLB, vendar najkasneje v roku 2 leti po sklenitvi koncesijske pogodbe, ne glede na to, do katere faze je zgrajen DOLB.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
Letni program izvajanja gospodarske javne službe
37. člen
Gospodarska javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja gospodarske javne službe. Predlog letnega programa je dolžan pripraviti koncesionar in ga najkasneje do 30.11. v tekočem letu za prihodnje leto predložiti pristojnemu organu.
Letni program sprejme občinski svet.
Viri financiranja
38. člen
Gospodarska javna služba se financira iz:
– prihodkov od prodaje toplotne energije uporabnikom;
– drugih virov.
Način pridobivanja finančnih virov se natančneje uredi s koncesijsko pogodbo.
Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje
39. člen
Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s tarifnim pravilnikom. O sprejemu in spreminjanju tega pravilnika odloča Občinski svet Občine Bovec na obrazložen predlog koncesionarja in v skladu z veljavno zakonodajo.
Ločeno računovodstvo
40. člen
Koncesionar mora za gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 60/06 in naslednji; ZGD) in Slovenskega računovodskega standarda 35. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor
41. člen
Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Nadzor izvaja strokovna služba občine.
Nadzor nad izvajanjem določil XIII. poglavja tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je pristojna tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Izvajanje nadzora
42. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Koncesionarjeva poročila
43. člen
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe za preteklo leto. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe.
Nadzorni ukrepi
44. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Obveščanje o kapitalskih spremembah
45. člen
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
46. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
Prenehanje koncesijske pogodbe
47. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice ter obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
Potek roka koncesije
48. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
49. člen
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev po prejšnjem odstavku tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje koncesionarja kot pravno osebo (v stečaju), ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih okoliščin zunaj sfere odgovornosti koncesionarja.
Odstop od koncesijske pogodbe
50. člen
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Kot kršitev koncesijske pogodbe ne šteje koncedentov akt ali dejanje v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja ter je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
Sporazumna razveza
51. člen
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije koncesijsko pogodbo tudi sporazumno razvežeta. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter tudi postopek prevzema objektov in naprav.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe zlasti v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma zaradi drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Prenehanje koncesionarja
52. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje).
Odstop in razdrtje pri prenosu koncesije na tretjo osebo in koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike
53. člen
V primeru obveznega prenosa koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) iz prejšnjega člena lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Odvzem koncesije
54. člen
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v roku, določenim s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarska javna služba.
Drugi pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije, koncesionar pa mora še naprej opravljati koncesijo, katere dejavnost je treba v javnem interesu izvrševati nepretrgoma.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin zunaj sfere odgovornosti koncesionarja.
V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Odkup koncesije
55. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh mesecev. Medsebojne pravice in obveznosti s tem v zvezi so določene s pogodbo.
XII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
56. člen
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani objektov, ki so predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncesionar.
Spremenjene okoliščine
57. člen
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XIII. PREKRŠKI
58. člen
Prepovedano je:
– namerno poškodovanje objektov in naprav toplovodnega omrežja,
– opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah toplovodnega omrežja med gradbenimi in drugimi posegi drugih izvajalcev, ki križajo s svojo infrastrukturo traso toplovodnega omrežja,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini in na trasi toplovoda brez predhodnega dovoljenja koncedenta,
– onemogočiti dostop do objektov in naprav toplovodnega omrežja,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na trasi toplovodnega omrežja ali v njihovi neposredni bližini brez predhodnega dovoljenja koncedenta,
– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila izvrševanje gospodarske javne službe po tem odloku.
59. člen
Z globo 5.000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude;
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje gospodarske javne službe;
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka;
– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 11. členu tega odloka;
– ne uporablja veljavnih tarif;
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način;
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
60. člen
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba koncedenta, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti gospodarske javne službe na območju Občine Bovec.
Z globo 1000 EUR se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni koncesionar po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti gospodarske javne službe.
Odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.
61. člen
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik, če stori katerokoli dejanje iz 58. člena tega odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 EUR.
Z globo od 100 EUR se kaznuje vsaka fizična oseba, če stori katerokoli dejanje iz 58. člena tega odloka.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uporaba prava in pristojnost za reševanje sporov
62. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se uporabljajo izključno določbe pravnega reda Republike Slovenije.
Vse spore, ki bi izhajali iz gospodarske javne službe oziroma sklenjenega koncesijskega razmerja bodo udeleženci reševali sporazumno in po mirni poti. Kolikor to ne bo mogoče, je za reševanje sporov pristojno sodišče v Novi Gorici.
Objava javnega razpisa
63. člen
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Pričetek veljavnosti odloka
64. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-06/2011
Bovec, dne 18. novembra 2011
Župan
Občine Bovec
Danijel Krivec l.r.
