Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 11. seji dne 23. 11. 2011 sprejel

(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11) občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA1 – vikend naselje Letuš – levi breg (Jeseničnik) po projektu št. 79-2010, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: »Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče«
GRAFIČNI NAČRT 2: »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«
GRAFIČNI NAČRT 3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«
GRAFIČNI NAČRT 4: »Zazidalna situacija«
GRAFIČNI NAČRT 5: »Zasnova gospodarske infrastrukture «
GRAFIČNI NAČRT 6: »Načrt parcelacije«.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage (geodetski načrt s certifikatom, geološko poročilo)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– podatki o lastnikih zemljišč
– služnostne pogodbe za dovozno cesto.

Območje OPPN zajema dve parceli, in sicer parceli št. 470/148 in 470/276, obe k.o. Letuš. Območje OPPN je veliko 1127 m², nahaja se znotraj vikend naselja Letuš na levem bregu Savinje.

Za celotno območje Vikend naselja Letuš – levi breg je v skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11; v nadaljevanju: prostorski red občine) predviden sanacijski podrobni načrt. Ker občina oziroma lastniki preostalih zemljišč v naselju trenutno ne načrtujejo sanacijskega OPPN za celotno območje, je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena.

(1) Območje OPPN je v lastništvu fizične osebe in predstavlja dve zemljiški parceli znotraj že zgrajenega območja individualnih stanovanjskih ter počitniških stavb. Te počitniške stavbe se postopoma transformirajo v stanovanjske. Do območja OPPN je že speljana prometna povezava, ki pa jo je v bodoče potrebno rekonstruirati. Tudi ostala gospodarska infrastruktura je v večji meri že izvedena. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja logično morfološko zapolnitev ter delno sanacijo tega dela naselja.
(2) Del območja OPPN, parcela št. 470/276 in SV del parcele št. 470/148, v naravi predstavlja že zgrajen stanovanjski objekt s pomožnimi objekti; za rekonstrukcijo prvotnega vikenda v stanovanjski objekt ter za postavitev pomožnih objektov ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Z namenom legalizacije tega stanovanjskega objekta s pomožnimi objekti je potrebno v OPPN opredeliti možnost gradnje stanovanjskega objekta, možnosti postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter pogoje priključevanja na infrastrukturo, ki je v večji meri že izvedena.
(3) Del območja OPPN, preostali osrednji ter JZ del parcele št. 470/148, predstavlja prosto, nezazidano površino, na kateri se predvidi gradnja ene enostanovanjske stavbe ter postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov. Stavba se bo prometno napajala preko že obstoječe dovozne ceste, ki pa jo je potrebno rekonstruirati. Ostala gospodarska infrastruktura je v večji meri že izvedena.

Znotraj ureditvenega območja OPPN iz 3. člena tega odloka je predvidena gradnja dveh enostanovanjskih stavb. Ena enostanovanjska stavba je umeščena na del parcele št. 470/148, k.o. Letuš, druga pa na del parcele št. 470/148 ter na parcelo št. 470/276, k.o. Letuš. Stavbi se bosta prometno napajali preko že obstoječe dovozne ceste, ki pa jo je potrebno rekonstruirati.

(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– dopustna je gradnja novih objektov, in sicer naslednje vrste skladno z uredbo, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov, in pod pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje iz osnovnega odloka (Uradni list SRS, št. 25/88):
11 Stanovanjske stavbe
111 Enostanovanjske stavbe
1110 Enostanovanjske stavbe,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavba na delu parcele št. 470/148, k.o. Letuš, tj. na JZ delu območja OPPN
Dovoljena je gradnja ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 9,00 m x 11,00 m ter etažnosti do P+M, pri čemer se šteje, da kolenčni zid v mansardi ne presega višine 1,0 m. Značilnosti objektov naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico.
Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2,0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Izjema je odmik od dovozne ceste, pri kateri mora biti zagotovljen odmik stavbe od cestišča min. 1,00 m. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. Koto pritličja je dopustno dvigniti nad nivo visoke vode.
(3) Stavba na delu parcele št. 470/148 in na parceli št. 470/276, k.o. Letuš
a) pogoji za legalizacijo – Dovoljena je legalizacija ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 12,20 m x 6,60 m oziroma v točnih dimenzijah in z odmiki, ki so razvidni iz geodetskega posnetka, in sicer na način pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta.
b) pogoji za rekonstrukcijo – Dovoljena je rekonstrukcija obstoječe enostanovanjske stavbe.
c) pogoji za gradnjo novega objekta – Dovoljeno je povečanje obstoječe enostanovanjske stavbe in gradnja nove enostanovanjske stavbe ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta v dimenzijah, ki ustrezajo pogojem izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji iz 14. člena tega odloka ter etažnosti do P+M, pri čemer se šteje, da kolenčni zid v mansardi ne presega višine 1,0 m. Značilnosti objekta naj v čim večji možni meri sledi značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico. Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2,0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Izjema je odmik od dovozne ceste, pri kateri mora biti zagotovljen odmik stavbe od cestišča min. 1,00 m. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. Koto pritličja je dopustno dvigniti nad nivo visoke vode.
(4) Zunanja ureditev za vse objekte na območju OPPN
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv.
Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Kote terena (parkirišča, ceste, manipulativne površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja stanovanjskega objekta je dopustno dvigniti nad nivo visoke vode.
(5) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pri načrtovanju na območju OPPN je potrebno v celoti upoštevati »Geološko - geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja« (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, datum: 17. 11. 2010), iz katerega so povzeti naslednji pogoji temeljenja:
– Objekt iz drugega odstavka tega člena bo temeljen na mreži pasovnih in/ali točkovnih temeljih, s tem da morajo temelji v celoti nalagati na peščeno prodna tla (pod plastjo humusa in rjavega peščenega glinastega melja, ki ga je potrebno v celoti odstraniti).
– Globina temeljenja naj bo najmanj 0,9 m glede na koto zunanje ureditve (zmrzal).
– Vsi temelji naj bodo ojačani z armaturo in povezani z AB vezmi z zgornjo AB ploščo.
– Izkop gradbene jame ter izvedba temeljev naj se izvede v suhem obdobju v najkrajšem možnem času, saj se geomehanske karakteristike temeljnih tal ob povečani vlagi bistveno poslabšajo.
– Pred položitvijo podložnih betonov naj se temeljna tla dobro skomprimirajo.
– Dopustna nosilnost tal: qd = 200 kPa (raščena peščeno prodna tla). Pri dimenzioniranju temeljev naj se upošteva še vertikalni modul reakcije tal Cv = 30,0 MN/m3 ter TIP tal »E«
– Posedki objekta: v mejah normale (do največ okrog 1,0 cm) ob upoštevanju dopustne nosilnosti in enakomerne obtežbe).
– Obstoječ objekt iz tretjega odstavka tega člena, ki je predmet legalizacije pod točko 2a, ni globlje vkopan v zemljino; po izjavah lastnika je temeljen na mreži plitvih pasovnih temeljev.
– Temelji objekta po izjavah lastnika in glede na bližnje useke v celoti nalegajo na dobro nosilne peščene prode, na globini okrog 0,9 m glede na koto terena. Na objektu ni deformacij – razpok, ki bi nakazovale večje diferenčne posedke.
– Pri dimenzioniranju temeljev objekta naj bi se upoštevala dopustna nosilnost temeljnih tal oziroma dinamični točkovni odpor tal, qd = 200 kPa.
V primeru povečanja enostanovanjske stavbe ali gradnje nove enostanovanjske stavbe ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta je potrebno pridobiti dodatno geološko - geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja.
(6) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba predvidenega cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1,00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0,80 m. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 5.00 x 6,00 m in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2,00 m.

(1) Prometna infrastruktura
Dovozno makadamsko cesto, ki poteka po JZ delu parcele št. 470/148 in je v lasti investitorja, je potrebno rekonstruirati.
Dovozna makadamska cesta se priključuje na dovozno cesto v privatni lasti, zato je potrebno pridobiti služnostne pravice do priključka na javno cesto.
Dovozna cesta v privatni lasti se priključuje na kategorizirano javno pot JP908991 (Rečica–Roje–Letuš), ki jo je potrebno razširiti na minimalno 5 (4 m ceste v asfaltni izvedbi in 0,5 m bankine levo in desno, v izvedbi s travnimi ploščami). Rekonstrukcija te ceste se izvaja pod pogoji tega odloka, med drugim pod pogoji šestega odstavka 10. člena, ki veljajo za ohranjanje narave.
Zunanja ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na javnih cestah. V polju preglednosti vozišč ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste. Pri postavitvi ograj ali živih mej proti javni cesti se upošteva obvezen minimalni odmik ograje 1 m izven vozišča.
Znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji je potrebno za potrebe objektov zagotoviti vsaj dve parkirni mesti.
(2) Energetska infrastruktura
Skupni pogoji za celotno območje OPPN: Na območju OPPN poteka nizkonapetostni elektroenergetski podzemni vod, zato je potrebno najmanj 8 dni pred začetkom del obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo obstoječega NN podzemnega voda.
Na mestu, kjer bo predvidena ureditev uvoza tangirala obstoječi NN podzemni elektroenergetski vod, je potrebno le-tega oceviti in mehansko zaščititi. Zakoličbo, strokovni nadzor, mehansko zaščito el. kablov ter ocevitev bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja izvajalo Elektro Celje, d.d.
Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
Za ogrevanje in potrebe v gospodinjstvu je dovoljena uporaba zemeljskega plina ali drugega ekološko nespornega energenta z možnostjo postavitve plinohrama, katerega lega mora biti usklajena s področnimi predpisi in varnostnimi zahtevami. Zaželena je uporaba alternativnih virov energije.
Posebni pogoji za stavbo na delu parcele št. 470/148 in na parceli št. 470/276, k.o. Letuš: obstoječ objekt ima meritve porabe električne energije v prostostoječi priključni merilni omarici, ki se napaja iz TP Letuš Vikendi – NN izvod R1, R2, za katerega je že bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje št. 530037 z dne 31. 1. 2009.
Posebni pogoji za stavbo na delu parcele št. 470/148, k.o. Letuš, tj. na JZ delu območja OPPN: energija za napajanje predvidenega stanovanjskega objekta je na razpolago v prostostoječi priključni merilni omarici PS PMO, ki se napaja iz transformatorske postaje TP Letuš Vikendi – NN izvod R1, R2. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za ta objekt si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in izjavo o ustreznosti projektnih rešitev.
(3) Telekomunikacijska infrastruktura
Na območju OPPN ni javnega TK omrežja.
Kolikor bo območje OPPN priključeno na javno TK omrežje, je potrebno predvideti trase za priklop na javno TK omrežje. Mesto priključitve in trasa TK priključka se določi na kraju samem na poziv investitorja ali projektanta.
(4) Meteorna in fekalna kanalizacija
Na območju OPPN še ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, je pa predvideno in se morajo po njegovi izgradnji predvideni objekti nanj priključiti. Do njegove izgradnje pa je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo, dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
Za obstoječo stanovanjsko stavbo na delu parcele 470/148 in na parceli št. 470/276, k.o. Letuš je do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja kot možnost dovoljena uporaba obstoječe greznice.
Meteorne vode se bodo v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ponikale, in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Zato se na območju manipulacijskih površin predvidijo travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi.
Pri načrtovanju odvodnjavanja na območju OPPN je potrebno v celoti upoštevati »Geološko - geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja« (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, datum: 17. 11. 2010), iz katerega so povzeti naslednji pogoji odvodnjavanja:
– meteorne vode iz objekta in okolice je možno speljati v ponikovalnice,
– dno ponikovalnic mora segati v prepustne peščene prode.
(5) Vodovod
Oskrba objektov z vodo na območju OPPN je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90 mm, ki se nahaja na širšem območju ter poteka SZ od parcele 470/148, k.o. Letuš.
V normalnih razmerah je tlak v vodovodnem omrežju od 2 do 5 bara. Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri projektiranju interne vodovodne instalacije.
Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m.
Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o. ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.
Trasa javnega vodovoda naj se izbira po prometnih površinah (cestah).
Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov in podobno; prav tako ni dovoljeno na trasi saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje si mora investitor novih objektov pridobiti soglasje JKP Žalec, d.o.o.
(6) Obveznost priključevanja
Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.
Po izgradnji kanalizacijskega sistema in obvezni priključitvi objektov na javno kanalizacijo, se male komunalne čistilne naprave ukinejo.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

(1) Varstvo voda
Predvideni objekti se bodo začasno priključili na malo čistilno napravo, v prihodnosti pa na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Varstvo zraka
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
(4) Ravnanje z odpadki
Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(5) Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(6) Ohranjanje narave
Meja območja OPPN v manjšem obsegu sega v območje, ki je na podlagi predpisov s področja varstva narave opredeljeno kot naravna vrednota, ekološko pomembno območje in potencialno posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
V obvodnem pasu Savinje in na obstoječem nasipu se ohranjajo naravna poplavna območja.
Vodnih ureditev, s katerimi bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge in brežine, naj se ne izvaja.
Tehnične rešitve za rekonstrukcijo dovozne poti na nasipu naj se načrtujejo tako, da ne bo potrebno izvesti kakršnihkoli posegov na brežini ali v strugi Savinje (podporni stebri, širitve nasipa, oporni zidovi, utrjevanje strug ipd.).
V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine, naj se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi.
Odvodnjavanje ceste naj bo izvedeno tako, da se voda iz cestišča ne bo stekala neposredno v vodotok.
Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča naj se panje in korenine). Ohranja naj se naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra strukturiranost. Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
Pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa v bližini fizično zaščiti pred poškodbami.
V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv gradbenih strojev).
Odlaganje kakršnega koli materiala v strugo in na brežino Savinje naj se ne izvaja.
Po opravljenih zemeljskih delih naj se neutrjene površine čim prej ozelenijo z zasaditvijo avtohtonih dreves, grmovnic in tras.
Osvetljevanje naj se omeji le na neposredno bližino objektov ter načrtuje tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena stran od vodne brežine ter proti tlom s časovno omejitvijo.
Na območju naj se ne uporablja herbicidov in pesticidov.
Na osnovi 105. člena Zakona o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 popr.) je potrebno pred rekonstrukcijo dovozne ceste pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor.

(1) Varstvo pred požarom
Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št 3/07 – UPB) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Ukrepi glede potresne ogroženosti
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo, če je le-to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Ukrepi glede varstva pred visoko podtalnico
Pri posegih na območju OPPN je potrebno v celoti upoštevati »Geološko - geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja« (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, datum: 17. 11. 2010), iz katerega je povzeta naslednja ocena nivoja podtalnice:
– nivo podtalnice je na globini okrog 3,0 m in niha v odvisnosti od količine padavin in predvsem vodostaja reke Savinje.
Zaradi visokega nivoja podtalnice in poplavne ogroženosti izvedba kletne etaže na območju OPPN ni dovoljena.
(4) Ukrepi zaradi erozivnosti in plazovitosti terena
Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(5) Poplavna varnost
Območje OPPN je ob visokih vodah vodotokov Savinja in Paka poplavno ogroženo. V študiji »Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica – Letuš« je ugotovljeno, da območje OPPN spada v razred majhne poplavne nevarnosti.
Skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) je na območju OPPN dopustna gradnja tiste vrste objektov, ki so predpisani v 7. členu tega odloka (11 Stanovanjske stavbe / 111 Enostanovanjske stavbe / 1110 Enostanovanjske stavbe), ki so skladni s prilogo 1 navedene Uredbe.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(6) Ukrepi glede zaščite vodovarstvenih območij
Po evidencah MOP, ARSO, se območje OPPN ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.

Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji in je prikazan v grafičnem delu OPPN. Določeni sta dve parceli, namenjeni gradnji.

Načrtovani gradnji enostanovanjskih stavb se lahko izvedeta ločeno, pri čemer morajo biti zemljišča predhodno komunalno opremljena. Dovozno makadamsko cesto, ki poteka po JZ delu parcele št. 470/148, je potrebno rekonstruirati pred začetkom ali v času gradnje. Rekonstrukcija oziroma razširitev ostalih dovoznih cest se lahko izvede naknadno. Pred gradnjo novih objektov mora biti zagotovljena in urejena stavbna pravica ali služnostna pravica na delu dovozne ceste, ki poteka po vodnem zemljišču parc. št. 1378/1, k.o. Letuš in je v lasti Republike Slovenije, upravljavca Agencije RS za vode, v korist občine.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov, pri čemer se ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
Pri tem se šteje, da je faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji določen kot razmerje med zazidano površino (vseh objektov, tudi enostavnih in nezahtevnih) in celotno površino parcele, namenjene gradnji, faktor izrabe parcele, namenjene gradnji pa je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino vseh objektov (tudi enostavnih in nezahtevnih) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel, namenjenih gradnji. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel, namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo podrobnega načrta.
(4) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(5) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(6) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.