Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodna telesa vodonosnikov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in je na območju občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, ter vodovarstveni režim.
(2) Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.

(1) Vodovarstveno območje sestavljajo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin in so navedena na seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Območja zajetij so prikazana na karti iz prejšnjega odstavka z znakom, ki je kot krog modre barve.
(3) Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, na ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in na širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.
(4) Notranja območja iz prejšnjega odstavka so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in označena na naslednji način:
– najožja območja z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
– ožja območja z rumeno barvo in oznako »VVO II« in
– širša območja z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(1) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.
(3) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele), ki so na vodovarstvenem območju, je v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz oktobra 2010, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se uporablja ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

(1) Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija stanovanjskih in nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma če sprememba namembnosti objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija vojaških objektov in objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma če sprememba namembnosti objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če je to gradnja infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, za katerega je narejena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.
(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(6) Ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, ter standardom SIST EN 1594, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za javne potrebe za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(3) Ne glede določbe četrtega odstavka 7. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge, če gradnja in izvedba gradbenih del sami po sebi ne dosegata ali ne presegata pragov, določenih s predpisom, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, in če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe so na notranjih območjih za gradnjo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge dovoljena gradbena dela, navedena v preglednici 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
– gnojenje brez gnojilnega načrta;
– gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;
– gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
– shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
– uporabljati kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(2) Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
– gnojenje z gnojnico in gnojevko;
– preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;
– uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;
– uporabljati kompost in pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila.
(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
– za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
– največji enkraten odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
– za žita enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
– za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;
– za trajne nasade enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
– za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5) Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in se ograde s pašnimi površinami nahajajo tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
– dokrmljevanje živali ni dovoljeno,
– napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se ga lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču,
– pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.

(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: Seznam).
(2) Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz prejšnjega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Seznam se objavi na spletni strani ministrstva.

(1) Zatiranje škodljivih organizmov se na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
– uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
– prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,
– med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in
– uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela.
(2) Ne glede na določbe četrte alineje prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikom plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma po presajanju in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.

Zatiranje škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvaja z uporabo FFS s seznama dovoljenih FFS iz Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

(1) Na notranjih območjih je v gozdu, parkih, na pokopališčih, športnih igriščih, zelenicah, gradbenih parcelah in objektih transportne infrastrukture prepovedano:
– gnojenje z gnojnico in gnojevko;
– namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;
– gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;
– gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
– shranjevanje organskih gnojil, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, uporabljati pregnito blato, biološko razgradljive odpadke ali kompost, določen v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
– uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
– uporabljati kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, in
– uporabljati FFS.
(2) Na notranjih območjih je v gozdu prepovedana oskrba strojev in naprav z gorivom in olji, razen če gre za biološko razgradljive vrste olja.

Promet vozil, ki prevažajo nevarne snovi po državnih in lokalnih cestah in železnici čez najožja vodovarstvena območja, je prepovedan.

Parcele na notranjih območjih je prepovedano združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih območjih morajo izvajalcem obvezne lokalne javne službe za oskrbo s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.
(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec obvezne lokalne javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa z njune strani pooblaščeni izvajalec.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
1. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe FFS na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo;
2. z gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter prepovedjo gradnje in izvedbe gradbenih del opravljajo gradbeni inšpektorji,
3. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe FFS na nekmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in
4. s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.
(2) Nadzor nad izvajanjem ostalih določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. rabi vodo v nasprotju z določbami prvega odstavka 4. člena te uredbe;
2. gradi ali izvaja dejavnost v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe;
3. gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (5., 6., 7., 8., 9., 10., 21., 22., 23., 24., 27. in 28. člen te uredbe);
4. gnoji, shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju z 11. členom te uredbe;
5. gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali kompost ali pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti ali namaka v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena te uredbe;
6. gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena te uredbe;
7. uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena te uredbe;
8. ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 12. člena te uredbe;
9. gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 13. členom te uredbe;
10. uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena te uredbe;
11. izvaja zatiranje škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 15. in 16. členom te uredbe;
12. gnoji, namaka, shranjuje oziroma uporablja kompost ali pregnito blato ali blato iz čistilnih naprav ali mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali FFS v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena te uredbe;
13. oskrbuje stroje in naprave v nasprotju z drugim odstavkom 17. člena te uredbe;
14. prevaža nevarne snovi po državnih in lokalnih cestah ali železnici v nasprotju z 18. členom te uredbe;
15. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 20. člena te uredbe.
(2) Z globo od 125 eurov do 625 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih in ožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Rečica V-1 (VR-1/81) in Rečica V-2 gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se izda vodno soglasje, če so to funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter če gradnja stavb pomeni izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih in je dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka je dovoljena, če so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja teh objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Šmartno ob Paki in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Šmartno ob Paki in investitorjem.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Rečica V-1 (VR-1/81) in Rečica V-2 gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19, dovoljena in se izda vodno soglasje, če gre za gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjih vodovarstvenih območjih za zajetje Breg (Ločica) in VBP-2/02 (Ločica) gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se izda vodno soglasje, če so to funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter če gradnja stavb pomeni izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih in je dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka je dovoljena, če so obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja teh objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Polzela in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Polzela in investitorjem.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Breg (Ločica) in VBP-2/02 (Ločica) gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19, dovoljena in se izda vodno soglasje, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju za zajetje Letuš gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se izda vodno soglasje, če so to funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter če gradnja pomeni izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih in je dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka je dovoljena, če so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja teh objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Braslovče in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Braslovče in investitorjem.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju za zajetje Letuš gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19, dovoljena in se izda vodno soglasje, če gre za gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih za zajetja Podvin in PV-1/97 (Podvin) gradnja državne ceste, ureditev lokalnih in dostopnih cest, javnih poti in nivojskega prehoda z nadvozom čez železniško progo Celje–Velenje dovoljena, če je gradnja infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom in za katerega je narejena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k predlogu državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih in se zanjo izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe se na notranjih območjih, določenih za zajetje Šmartno ob Paki (RP-2 /2000), nadaljuje postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A 1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug, pri čemer se gradbeno dovoljenje za gradnjo državne ceste od priključka Šentrupert, na avtocesti A1 Šentilj–Koper, do priključka Velenje jug na območju zajetja Šmartno ob Paki (RP-2 /2000), na odseku med priključkom Podgora in viaduktom Gora Oljka, izda po pridobitvi vodne pravice za rabo vode in po priključitvi javnega vodovodnega sistema na vodovodno omrežje povezovalnega vodovoda Velenje–Šmartno ob Paki ter po izključitvi zajetja Šmartno ob Paki (RP-2/2000) iz javnega vodovodnega sistema.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo v primerih gradnje objektov in izvedbe gradbenih del, za katere je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
– pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
– izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja, ali
– izdano pravnomočno oziroma dokončno vodno soglasje.

Gnojilni načrti, izdelani pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katero so bili izdelani.

(1) Izvajalci obvezne lokalne javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju morajo pripraviti načrt za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do 30. junija 2013.

Postopki združevanja parcel na notranjih območjih iz te uredbe, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Določbe prve alineje 11. člena, 12. člena, prvega odstavka 14. člena in 15. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.