Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11 in 81/11) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ta uredba določa shemo enotnega plačila, posebne premije za bike in vole, posebne podpore in druge sheme pomoči oziroma podpor za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (ES) št. 785/2011 z dne 5. avgusta 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 73/2009 glede maksimalne zajamčene površine, za katero se lahko dodeli premija za stročnice (UL L št. 203 z dne 6. 8. 2011, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1126/2011 z dne 7. novembra 2011 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1120/2009 glede zneskov za financiranje posebne podpore iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 289 z dne 8. 11. 2011, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 387/2010 z dne 6. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1121/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z minimalno predpisano površino za predhodna plačila za sadje in zelenjavo na Cipru ter s shemo enotnega plačila na površino za kmete na Poljskem in Slovaškem (UL L št. 114 z dne 7. 5. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 146/2010 z dne 23. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1122/2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 47 z dne 24. 2. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES).«.

V 2. členu se na koncu devete alinee pika nadomesti z vejico in doda nova deseta alinea, ki se glasi:
»– od leta 2012 je za ukrep ekstenzivna reja ženskih govedi obdobje obvezne reje obdobje dveh mesecev od telitve, ko mora biti vsako žensko govedo skupaj s teletom na kmetijskem gospodarstvu ali KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku. Za obdobje obvezne reje se šteje tudi premik ženskega goveda skupaj s teletom na sejem ali razstavo.«.

Za 4. členom se doda novi 4.a člen, ki se glasi:

V letu 2012 se dopolnilna nacionalna neposredna plačila določijo v skladu s petim pododstavkom drugega odstavka 132. člena Uredbe 73/2009/ES, in sicer se:
– dopolnilno nacionalno neposredno plačilo dodeli v celoti, če je skupni znesek neposrednega plačila, ki se dodeli kmetu, manjši ali enak 5.000 eurov;
– dopolnilno nacionalno neposredno plačilo omeji na 500 eurov, če je skupni znesek neposrednega plačila, ki se dodeli kmetu, večji od 5.000 eurov.«.

V šestem odstavku 8. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Če je pozicijsko ujemanje zunaj meja tolerance in to na poljini predstavlja več kot 1 ar, velja kot upravičena površina dejansko ugotovljena površina.«.

V prvem odstavku 11. člena se napovedni stavek spremeni, tako da se glasi:
»(1) Upravičenci do dodelitev ali povečanja vrednosti plačilnih pravic iz nacionalne rezerve so:«.
V drugi alinei se beseda »ali« nadomesti z vejico in na koncu tretje alinee pika nadomesti z besedo »ali«.
Za tretjo alineo se doda nova četrta alinea, ki se glasi:
»– nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v skladu z 21. členom Uredbe 1120/2009/ES investirali v sektor govedoreje.«.

V prvem odstavku 14. člena se za besedilom »65. členom« doda vejica in besedilo »točko b) drugega odstavka 63. člena«.

V 18. členu se za tretjim odstavkom dodata novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Od leta 2012 dalje se v skladu s točko b) drugega odstavka 63. člena Uredbe 73/2009/ES poveča vrednost regionalnega plačila plačilnim pravicam, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo na dan 1. oktober 2012 v registru plačilnih pravic, za sorazmerni del zneska nacionalne zgornje meje za posebno premijo za bike in vole, ki ostane po uporabi 14. člena te uredbe.«.

Za 23. členom se doda novi 23.a člen, ki se glasi:

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če v skladu z drugim pododstavkom tretjega odstavka 16. člena Uredbe 1122/2009/ES ob vložitvi zbirne vloge odda zahtevek za ekstenzivno rejo ženskih govedi ter zahtevek izpolnjuje pogoje iz tega člena.
(2) Upravičene živali, za katere se lahko dodeli dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, morajo:
– biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
– biti mesne pasme ali rojene s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov dovoljene pasme (nedovoljene pasme so navedene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES);
– za leto 2012 teliti od 11. decembra 2011 do 1. septembra leta 2012;
– za leto 2013 teliti od 2. septembra 2012 do 1. septembra leta 2013;
– po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca. Kadar poteka paša na KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku, je treba premik živali (ženske govedi in teleta) sporočiti v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi;
– biti označene, registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi;
– izpolnjevati pogoje iz 117. člena Uredbe 73/2009/ES;
– v primeru šeste in sedme alinee mora pogoje izpolnjevati tudi tele.
(3) Ne glede na določbo pete alinee prejšnjega odstavka tega člena je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi tudi v primeru mrtvorojenega teleta, ali če tele pogine v dveh mesecih po telitvi ali je bilo tele dano v zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili teleta v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.
(4) Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 1. april koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, tudi individualno referenčno količino mleka, se število ženskih govedi za ukrep ekstenzivna reja ženskih govedi določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. april koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, in povprečne mlečnosti, ki znaša 4 787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri KIS, lahko zahtevajo, da se jim za določitev števila krav molznic upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, kar označijo na zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Individualna referenčna količina mleka se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o uvedbi dajatev za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09 in 105/10; v nadaljnjem besedilu: uredba za mleko), in odvzemi, v skladu s četrtim odstavkom 17. člena uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem vlaga zahtevek.
(5) Povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se upošteva v koledarskem letu vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Podatke o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva pridobi agencija od KIS.
(6) Obremenitev kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. V obremenitvi se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na kmetijskem gospodarstvu v zadevnem koledarskem letu. Za izračun GVŽ se uporabijo koeficienti iz Priloge 3 te uredbe.
(7) Če VURS odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za zakol, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta zmnožek koeficienta velja samo za obdobje, na katero se nanaša odločitev VURS s prištetimi 20 dnevi po koncu tega obdobja. Upravičenec mora v 10 delovnih dneh od odločitve VURS pisno oziroma preko elektronske pošte obvestiti agencijo o navzočnosti zadevnih živali in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.
(8) Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija določi in objavi na svoji spletni strani.
(9) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz šestega odstavka tega člena, skupaj najmanj 30 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Kot kmetijska zemljišča v uporabi pa se za ta ukrep upoštevajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).«.

V 29. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) V letu 2012 nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za:
– izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki iz te uredbe;
– dodelitev dodatkov za posebno premijo za bike in vole ter za stročnice in lupinarje;
– dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in
– dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva.
(5) V letu 2013 nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za:
– izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki iz te uredbe;
– dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in
– dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva.«.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.