Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R38 Kalce–Godovič (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v septembru 2011 pod številko naloge 8056 izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., Maribor.

(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na Direktoratu za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Logatec in Idrija.
(3) Postopek presoje vplivov na okolje v skladu s sedmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) ni bil izveden s postopkom priprave državnega prostorskega načrta.

(1) Zaradi gradnje plinovoda so načrtovane naslednje prostorske ureditve:
– polaganje plinovodne cevi premera 150 mm in tlaka do vključno 70 barov s funkcionalno pripadajočimi napravami,
– gradnja oddajne čistilne postaje (v nadaljnjem besedilu: OČP) Kalce,
– gradnja merilno-regulacijske postaje (v nadaljnjem besedilu: MRP) Godovič s priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in anodnim ležiščem,
– izvedba optičnega kabla za prenos podatkov ob celotni dolžini trase prenosnega plinovoda R38 in
– ureditev delovišča.
(2) Načrtovana prostorska ureditev obsega površine prenosnega plinovoda R38 Kalce–Godovič z energetskimi objekti (OČP Kalce, MRP Godovič) in površine, potrebne le v času izvajanje del – območje delovišča.

(1) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcelnih mej v naravo. Koordinate tehničnih elementov so pripisane na prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta.
(2) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1. objekti plinovoda:
a) OČP Kalce:
– k. o. Hrušica (2703): 22/2, 46 in 47;
b) MRP Godovič:
– k. o. Godovič (2364): 1153/1 in 1153/5;
2. trasa plinovoda in elektroenergetskega kabla:
– k. o. Hrušica (2703): 7, 20, 22/1, 22/2, 22/4, 23/1, 25, 46, 47, 49, 50/1, 50/2, 405, 406, 3012/1 in 3012/2;
– k. o. Gorenji Logatec (2015): 1247/2, 1247/4, 1248/2, 1248/8, 1248/9, 1249, 1255/1, 1255/4, 1256, 1261, 1262, 1263, 1265/48 in 1827/2;
– k. o. Ravnik (2014): 214/1, 214/2, 215/1, 215/2, 215/3, 215/4, 215/5, 215/6, 217/5, 217/6, 295/2, 298/1, 298/2, 302/1, 302/2, 302/3, 302/4, 306, 308/1, 308/2, 308/3, 316/1, 316/2, 319/1, 320/1, 320/2, 321/1, 321/2, 325/1, 325/2, 325/3, 325/4, 328/1, 328/3, 428/9, 428/10, 428/15, 428/16, 428/17, 429/1, 429/2, 510/1, 510/4, 510/5, 511, 512/2 in 512/4;
– k. o. Hotedršica (2013): 134/1, 134/2, 137/1, 138, 139, 790/1, 794/1, 794/2, 799/1, 799/2, 800/1, 800/2, 801/1, 801/2, 812, 813, 815, 818, 838, 840, 841, 846, 877, 879/1, 897, 916/1, 916/2, 917, 918, 919, 921/1, 921/2, 924/1, 924/2, 928, 970/1, 977, 979, 980, 992/2, 992/12, 992/45, 996, 998, 999/2, 999/6, 999/7, 999/15, 999/24, 999/25, 999/26, 1000/2, 1956/1, 1958/1, 1965/1, 1965/3, 1966 in 1988;
– k. o. Novi Svet (2012): 183, 184, 185, 186/1, 186/2, 186/3, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193/1, 193/2, 193/3, 196/1, 197, 198, 199, 200, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 236, 242, 243, 244, 245, 246, 247, 253/1, 253/2, 253/3, 253/4, 253/5, 253/6, 253/7, 253/8, 259, 260, 261, 262, 263/2, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 277, 278, 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 300, 301/1, 301/2, 301/3, 301/4, 301/6, 301/7, 303, 304, 305, 310/1, 311, 312, 313, 314, 315, 318, 338, 339, 340, 344, 345, 454, 455, 456, 559, 566, 567, 569, 796, 797, 883, 884, 887, 901, 902, 903, 905, 911, 912, 913, 914/1 in 914/3;
– k. o. Godovič (2364): 1150/5, 1150/8, 1150/10, 1150/11, 1150/19, 1150/20, 1153/1, 1153/2, 1153/5, 1162, 1174/1, 1177, 1179, 1180, 1181, 1183, 1220/3 in 1528;
3. delovišče:
– k. o. Hrušica (2703): 46.

Na območju OČP Kalce se spremeni osnovna namenska raba prostora v območje energetske infrastrukture.

(1) Trasa plinovoda se začne na Kalcah z odcepom od obstoječega plinovoda M3 Vodice–Šempeter proti severu, prečka regionalno cesto III. reda R3-621 (Kalce–Hrušica–Col) ter se nadaljuje ob robu gozdne poti do glavne ceste II. reda G2-102 (Robič–Kobarid–Tolmin–Idrija–Kalce–Logatec). V nadaljevanju poteka trasa plinovoda ob robu glavne ceste na oddaljenosti 30 do 50 m vse do bližine naselja Hotedršica, kjer se lokalno odmakne v gozd in nadaljuje ob severozahodnem robu Hotenjskega polja tako, da se izogne ponoru Hotenjke. V nadaljevanju prečka Hotenjsko polje do glavne ceste II. reda G2-102 (Robič–Kobarid–Tolmin–Idrija–Kalce–Logatec) ter poteka v koridorju med glavno cesto in visokonapetostnim 20-kilovoltnim daljnovodom proti naselju Godovič. Pred naseljem Godovič se trasa plinovoda odmakne od koridorja glavne ceste in 20-kilovoltnega daljnovoda zaradi izredno zahtevnega terena in poteka skozi gozd do Anžičkovih ponikev. Po prečkanju lokalne ceste LC226010 (Hotedršica–Godovič) poteka trasa plinovoda znotraj Industrijske cone Godovič v smeri obrata IMP KLIMA, kjer je predvidena lokacija MRP Godovič.
(2) Dolžina trase je približno 11 100 m.

(1) Plinovod se zgradi iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu s SIST EN 10208-2, in sicer v osnovni izvedbi dimenzije premera 168,3 × 6,3 mm (načrtovani faktor 0,6), v izvedbi s povečano varnostjo 1. stopnje dimenzije premera 168,3 × 6,3 mm (načrtovani faktor 0,5) in v izvedbi s povečano varnostjo 2. stopnje dimenzije premera 168,3 × 7,1 mm (načrtovani faktor 0,4). Ob upoštevanju enakih varnostnih faktorjev oziroma stopnje varnosti so lahko debeline stene cevi, odvisno od izbrane kakovosti materiala za cevi, tudi drugačne in se določijo v projektni dokumentaciji. Cevi se vkopljejo tako, da debelina prekritja znaša najmanj 1,00 m, merjeno od zgornjega roba cevi do končno urejenega terena.
(2) Lega cevovodov in vseh drugih njegovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Oznake so predvidene na vseh prehodih cest in na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi, zračne oznake pa vzdolž vse trase na razdalji približno 0,5 km, praviloma na lomih.
(3) Elementi katodne zaščite plinovoda so usmernik, anodno ležišče in stalna merilna mesta vzdolž trase plinovoda. Predvidena je zaščita z aktivnimi anodami FeSi, zakopanimi poleg MRP Godovič. Velikost območja vkopa anodnega ležišča je 1,5 × 0,6 m, območje pa se s kablom poveže z MRP Godovič. Napajalna postaja je umeščena na MRP Godovič. Za nadzor nad katodno zaščito in njeno vzdrževanje je treba vgraditi stalna merilna mesta.
(4) Ozemljitev objektov na trasi se izvede tako, da se ograja platoja MRP Godovič in OČP Kalce v primerni razdalji veže na ozemljitev. Pri polaganju ozemljila je pomembno, da se ne veže na plinovodne cevi v zemlji. Ozemljiti pa je treba tudi nadzemne dele plinovoda. Za zaščito pred prenapetostjo se uporabijo odvodniki prenapetosti s sprožilno napetostjo 230 V, nameščeni v merilnem stebričku.
(5) Ob plinovodu se po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov v cev PE, debeline 50 mm.

(1) Delovni pas, ki je potreben za gradnjo plinovoda, sega v normalnih razmerah 5 m levo od osi plinovoda (odlaganje izkopanega materiala) in 7 m desno za prevozne poti. Ožji del pasu je namenjen odlaganju materiala, širši pa za prehod strojev, varjenje plinovoda in polaganje plinovoda v jarek. Na območju objektov in drugih ovir na trasi se širina delovnega pasu prilagodi dejanskim razmeram na terenu, ki se upoštevajo pri izvajanju gradbenih del in montaži plinovodne cevi.
(2) Za gradbiščne objekte ter odlaganje gradbenega in montažnega materiala se zagotovi večje delovišče v Kalcah na travniku poleg OČP Kalce. Velikost začasne gradbiščne površine, ki se ogradi z gradbiščno ograjo, je približno 2 000 m2.
(3) Ureditev gradbišča, delovišča (delovnih površin) ali odlagališča zunaj delovnega pasu ni dovoljena.
(4) Posek vegetacije na celotni trasi in vsa dela na območju naravne vrednote Anžičkove in Pagonove ponikve se opravlja le v obdobju od konca junija do konca februarja. Vsa hrupna dela se opravijo od julija do decembra. Dela se opravljajo med delovnim tednom v dnevnem času med 8. in 19. uro.
(5) Med gradnjo se pred poškodovanjem ali uničenjem varujejo objekti in območja kulturne dediščine. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne potekajo gradbiščne poti in obvozi, vanje se ne premakne gospodarska javna infrastruktura in ne odlaga material.
(6) Zagotovijo se pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem katastrofalnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen intervencijski izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov.
(7) Po končanih delih mora biti na vseh gradbiščnih površinah vzpostavljeno prvotno stanje.
(8) Po končani gradnji se odpravijo poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda se odstrani ves neporabljen material.

(1) Plato MRP Godovič se zgradi ob industrijskem objektu IMP KLIMA v naselju Godovič ob križišču lokalne ceste LC226010 (Hotedršica–Godovič) in javne poti v velikosti 17,0 × 11,0 m in ogradi z varovalno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem. Skupna višina ograje je 2,40 m. Površina platoja se delno tlakuje z betonskimi tlakovci, delno posuje s prodcem. Prevozne poti se asfaltirajo. Meteorna voda se spelje v ponikovalnico, meteorna voda z asfaltnih površin se spelje prek lovilnika olj. Lovilnik olj mora ustrezati standardom po velikosti, vgradnji, obratovanju in vzdrževanju.
(2) Vkopne brežine platoja se izvedejo v naklonu največ do 1 : 2 in se na zgornjem robu, na stiku z raščenim terenom, zaokrožijo. Zaokrožitev znaša najmanj Rmin. = 3,0 m. Brežine se zaščitijo pred erozijo tako, da se humusirajo in zatravijo.
(3) Dostop do platoja se izvede z javne poti JP 630770. Na območju priključka mora biti zagotovljena preglednost, oblikovanje križišča pa mora biti v skladu s krivuljo zavijanja merodajnega tipskega vozila ter prilagojeno predvidenim prostorskim ureditvam.
(4) Objekt MRP je klasične betonske izvedbe velikosti 7,35 × 3,10 × 3,30 m. Streha objekta je ravna, v strehi je svetlobna kupola. Poleg objekta je predvidena gradnja betonskega temelja za postavitev odorirne postaje, ki je v pločevinasti omari velikosti 1,20 × 0,60 m × 1,70 m.
(5) Treba je zagotoviti vir napajanja z električno energijo iz transformatorske postaje Brus, katodno zaščito in sistem vodenja postaje. Potek napajanja in priključna točka sta razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta iz grafičnega načrta 2/1-6: Ureditvena situacija.
(6) Za priključitev objekta na telekomunikacijsko omrežje se vgradi dovodna telekomunikacijska omarica (v nadaljnjem besedilu: TK-omarica) in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. Če je dovodna omarica kovinska, mora biti ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK-omarica mora biti vgrajena na mestu, na katerem je omogočen 24-urni dostop.

(1) Plato OČP se zgradi ob plinovodu M3 v velikosti 11,0 × 9,0 m in ogradi z varovalno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem. Skupna višina ograje je 2,40 m. Površina platoja se delno tlakuje z betonskimi tlakovci, delno posuje s prodcem. Prevozne poti so makadamske. Meteorna voda ponika.
(2) Do platoja se uredi dovoz z gozdne ceste na parcelnih št. 3012/1, 46, 47 in 22/2, vse k. o. Hrušica (2703).
(3) Na platoju se zgradita odcepna pipa na plinovodu M3 in zaporna postaja BS1 (blok ventil).

(1) Po gradnji se zagotovi rehabilitacija terena.
(2) Travne površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (senenim drobirjem).
(3) V gozdu se poseke drevesne in grmovne vegetacije izkrčijo v zaokroženih linijah tako, da ima novi gozdni rob videz naravno oblikovanega gozdnega roba. Poseke se po končani gradnji uredijo z oblikovanjem novega gozdnega roba tako, da se zasadijo avtohtone grmovnice in nižje drevesne vrste s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo do vzdrževalnega pasu, ki je 5,00 m na vsako stran plinovoda, v vzdrževalnem pasu pa se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom.

(1) Material se prevaža po obstoječih javnih cestah, razvoz cevi pa poteka po delovnem pasu.
(2) Zaradi vgradnje cevi in vgradnje peščenega obsipa ter gradnje MRP Godovič bo nastal pri izkopu presežek materiala. Če je mogoče material izravnati na kraju samem, se izravna v delovnem pasu plinovoda.
(3) Presežek materiala od izkopa se odpelje na odlagališče v Logatcu.

Na območju državnega prostorskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožnih cestnih objektov,
– pomožnih energetskih objektov,
– pomožnih telekomunikacijskih objektov,
– pomožnih komunalnih objektov.

Zaradi gradnje plinovoda se zaščitijo komunalne in energetske naprave ter objekti. Projektiranje in gradnja komunalnih in energetskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki so v obvezni prilogi državnega prostorskega načrta.

(1) Križanje plinovoda z regionalno cesto R3 621 (Kalce–Hrušica–Col) se izvede pravokotno na os ceste z usmerjenim vodoravnim vrtanjem in neposrednim uvlečenjem tovarniško obbetonirane plinovodne cevi ali z vodoravnim vrtanjem z vgradnjo zaščitne cevi.
(2) Občinske in gozdne ceste se prekopljejo, plinovod se položi brez zaščitne cevi v cestno telo. Višina nadkritja nad plinovodno cevjo mora biti najmanj 1,35 m.
(3) Poškodovana vozišča se uredijo v enaki obliki in kakovosti, kot so bila pred gradnjo plinovoda.

V bližini telekomunikacijskih vodov ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Pred izvajanjem se telekomunikacijski vodi na zemljišču zakoličijo, podlaga pa primerno utrdi.

(1) Vodoravna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
(2) V višinskem pogledu križanje plinovoda in vodovoda poteka zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,50 m nad ali pod vodovodom.

(1) Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
(2) V višinskem pogledu križanje plinovoda in kanalizacije poteka zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,50 m nad kanalizacijo. Če je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna in v bližini morajo biti jaški z odprtinami.

(1) Vodoravna križanja plinovoda in kablovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmak med kablovodom in cevjo plinovoda mora biti najmanj 0,50 m.
(2) Pri križanju plinovoda z ozemljili stebra nadzemnega elektroenergetskega voda mora razmik med obstoječim ozemljilnim trakom stebra in plinovodom znašati najmanj 3 m, križanje pa je treba izvesti pod pravim kotom z ustrezno izolacijo.
(3) Pri nadzemnem poteku plinovoda morata varnostna višina in varnostna oddaljenost do spodnjega tokovodnika daljnovoda znašati najmanj 8 m. Izolacija daljnovoda v križni razpetini mora biti mehansko in električno ojačana. Kot križanja ne sme biti manjši od 30°. Na mestu križanja daljnovoda in cevi plinovoda mora biti nadzemni cevovod ustrezno ozemljen. Pri vzporednem poteku nadzemnega plinovoda z daljnovodom varnostna oddaljenost do daljnovoda ne sme biti manjša od višine stebra, povečane za 3,75 m.
(4) Pri križanju plinovoda z nizko- in srednjenapetostnimi energetskimi kablovodi je treba te mehansko zaščititi. Najmanjši zadostni vodoravni razmik pri vzporednem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kablovoda oziroma ozemljila mora biti najmanj 1 m. Navpični svetli razmak med zaščitenim kablovodom in cevjo plinovoda pri križanju mora biti najmanj 0,5 m. Če najmanjših zadostnih razmikov pri vzporednem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kablovoda ni mogoče doseči, je treba kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od vzporedno položenega energetskega kablovoda, je treba na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.
(5) Morebitno nasutje materiala pod razpetino nadzemnega elektroenergetskega voda ne sme zmanjšati predpisane varnostne višine, ki mora biti za visokonapetostni vod večja od 7 m in za nizkonapetostni vod večja od 6 m.
(6) Za vzdrževalno osebje in mehanizacijo izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih elektroenergetskih vodov je treba kadar koli zagotoviti neoviran dostop do teh vodov s pripadajočimi stojnimi mesti.

Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listih št. od 3-1 do 3-6, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) Investitor o začetku del vsaj 10 dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Pri pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve te uredbe.

(1) Začasna odlagališča izkopanega in gradbenega materiala ne smejo biti na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi (naravovarstveni vrednosti 4 in 5).
(2) Zasipavanje se izvede izključno z izkopanim materialom, dovažanje materiala od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij.
(3) Na območjih OČP Kalce in MRP Godovič se postavijo svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru. Svetilke se prižigajo ob vzdrževalnih delih in intervencijah.
(4) Območje vhodov jam v bližini delovnega pasu je treba med gradnjo na terenu jasno označiti, vanj pa je prepovedano posegati z gradbenimi stroji in delovnimi površinami ter odlagati (trajno ali začasno) odvečen gradbeni material.
(5) Na območju naravne vrednote Anžičkove in Pagonove ponikve se delovni pas plinovoda zmanjša in znaša največ 9 m (5 m odlagališče izkopa in 4 m prevozne poti), vkopavanje plinovoda se izvaja med 1. avgustom in 1. marcem.
(6) Trasa plinovoda se izogiba sestojem starejšega drevja (listnatega in iglastega) in osamelim starejšim drevesom.

(1) Plinovod mora biti zgrajen tako, da prostoživečim divjim živalim omogoča nemoten prehod.
(2) Med gradnjo in obratovanjem plinovoda se je treba pri čiščenju trase izogibati sečnji gozda v juniju in juliju. Ob morebitnem opravljanju del v tem obdobju je treba posekan les še isti dan spraviti iz gozda.
(3) Na celotni trasi skozi gozdne površine se najpozneje ob koncu gradnje plinovoda postavi 100 netopirnic. Število netopirnic se lahko ustrezno zmanjša ob predhodnem natančnem popisu dupel. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog strokovnjak za netopirje.

Odvečnega materiala ni dovoljeno odlagati v strugah površinskih odvodnikov.

(1) Čas gradnje se omeji na najmanjšo mogočo mero. Izkope na njivskih in travniških površinah je treba izvajati v poznem jesenskem in zimskem obdobju, ko je najmanj poljskih opravil in košnje.
(2) Globina in način polaganja plinovoda (uporaba dodatnih zaščit cevi) na območju najboljših kmetijskih zemljišč se prilagodita vrsti kmetijske pridelave.
(3) Med gradnjo in po njej je treba omogočiti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč.
(4) Na njivskih površinah se zaradi posedanja zemljine nastale depresije izravnajo z nasutjem ustrezne prsti.
(5) Dovozne poti do kmetij ter kmetijskih in gozdnih zemljišč se po opravljenih delih vzpostavijo v prvotno stanje.

(1) Skozi gozdni prostor mora biti trasa vkopana, izjemoma lahko deli trase potekajo nadzemno, globina vkopa pa mora biti taka, da prenese točkovne obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(2) Sečnja v koridorju delovnega pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se v največji mogoči meri ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa. Rob preseka mora biti valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje terena in odstranjevanje podrasti.
(3) Med gradnjo se zagotovijo obvozne poti za dostop v gozd. Po opravljenih delih se morajo dovozne poti vzpostaviti v prvotno stanje. Na najpomembnejših gozdnih cestah se zagotavlja prevoznost tudi med gradnjo.
(4) Po zgraditvi plinovoda se ne smejo poslabšati spravilne razmere v okoliških gozdovih. Omogočena morata biti spravilo in prevoz lesa čez trase plinovoda, če pa to ni mogoče, se zagotovijo nadomestne gozdne ceste.
(5) Odvečen odklopni material, ki nastane pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd.

(1) Zeleni odrez je treba ločeno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(2) Mešanico zemlje in kamenja ter zemeljskih izkopov je treba v največji mogoči meri uporabiti za zasipanje jarka plinovodne cevi.
(3) Ostanke gradbenega materiala (npr. beton) je treba, če gre za večje količine, oddati v predelavo (drobljenje, separiranje) ali odstraniti.
(4) Odpadno embalažo je treba na gradbišču zbirati ločeno po vrstah materiala (papirna in kartonska embalaža, plastična embalaža, kovinska embalaža …) in zagotoviti odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center. Ločeno zbiranje je treba zagotoviti za embalažo epoksidnih smol, sredstev za protikorozijsko zaščito in organskih topil ter morebitna odpadna mazalna olja delovnih strojev.
(5) Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa je treba po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirati in odvajati v okolico.
(6) Odpadna olja in kondenzat filtrskih separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda, je treba oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj. Prepovedano jih je izlivati v tla.

Za vzdrževanje plinovoda in nadzor nad njim mora investitor zagotoviti ustrezno službo.

Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in odloži na mestu posega ločeno od preostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje površin, prizadetih med gradnjo.

Med gradnjo je treba preprečiti izlitje in spiranje goriv, maziv in drugih strupenih snovi v podtalnico.

Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini prevoznih sredstev in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. Onesnaževanje zraka s prašenjem v zelo suhem vremenu se prepreči z vlaženjem tal.

(1) Hrup med gradnjo je treba zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo manj hrupnih delovnih strojev in prevoznih sredstev.
(2) Najhrupnejši stroji obratujejo pri tistem čim nižjem številu vrtljajev, ki še zagotavljajo kakovost in načrtovan potek dela.
(3) Izogibati se je treba nepotrebnim hrupnim operacijam (npr. obratovanje motorjev delovnih strojev v prostem teku, nepotrebno vpitje delavcev in podobno).
(4) Če je treba na najbolj izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov postaviti začasne protihrupne pregrade, morajo te zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način postavitve protihrupne ograde določi strokovnjak za varstvo pred čezmernim hrupom na podlagi izmerjenih prekoračitev hrupa po začetku izvajanja del.

(1) Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa ukrepi za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– pravočasno odkrivanje požara in obveščanje o njem,
– učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v objektih in iz njih,
– zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.

Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, so funkcionalno zaključena celota in se izvedejo v eni etapi.

(1) Investitor zagotovi celosten načrt za monitoring med gradnjo in obratovanjem prostorskih ureditev, določenih z državnim prostorskim načrtom, za področja, kot je določeno v poročilu o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec plinovoda.
(2) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na območju državnega prostorskega načrta na podlagi ugotovitev monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora in
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

Obveznosti investitorjev in izvajalcev so tudi:
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege na območju objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
– zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da ne pride do zastojev;
– onesnaženje ceste med gradnjo je treba preprečiti oziroma jo sproti čistiti;
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov prek obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebiti nastale poškodbe odpraviti;
– za izvajanje del na območju državnega prostorskega načrta je treba zagotoviti naravovarstveni nadzor. Pristojne institucije je treba pravočasno obvestiti o začetku del;
– o morebitnih novih jamah, ki se odprejo med gradbenimi deli, je treba takoj obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, Inštitut za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter naravovarstveni nadzor, ki opredelijo nadaljnje ukrepe;
– delavce, ki podirajo drevje, je treba pred začetkom pripravljalnih del opozoriti na debla z dupli in morebitne najdbe netopirjev v njih. Ob morebitni najdbi je treba obvestiti naravovarstveni nadzor, ki opredeli nadaljnje ukrepe;
– če se na območju trase po posegu naselijo tujerodne invazivne rastlinske vrste, jih je treba redno odstranjevati s košnjo;
– med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi, oziroma ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;
– za povzročeno škodo na kmetijskem zemljišču znotraj delovnega pasu plinovoda je treba, v primeru oviranja kmetijske pridelave med gradnjo plinovoda ali omejevanja pri izboru kmetijskih kultur po izgradnji, zagotoviti odškodnino lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča;
– v času gradnje se izvaja nadzor z namenom zagotavljanja ustreznega ravnanja s plodno zemljo;
– na mestih, kjer so med gradnjo potrebne začasne zapore gozdnih cest, morajo biti te predhodno usklajene z Zavodom za gozdove Slovenije ter ustrezno označene na začetku in koncu gozdne ceste;
– pred začetkom gradnje je treba obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec;
– na trasi plinovoda je treba izvajati preventivno varstvo pred požarom;
– drevje je mogoče posekati šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo;
– pred začetkom opravljanja gradbenih del mora investitor zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje;
– v najkrajšem možnem času je treba odpraviti morebitne negativne posledice in poravnati škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi gradnje in obratovanja plinovoda, ki je predmet državnega prostorskega načrta;
– za preprečevanje poškodb na plinovodu zaradi zemeljskih del nepooblaščenih oseb brez tehnične dokumentacije je treba seznanjati prebivalstvo ob trasi plinovoda s pravili in postopki znotraj zaščitnega pasu plinovoda.

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Logatec (Uradni list RS, št. 9/91, 33/96, 75/04 in 38/06);
– Občinski prostorski načrt Občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11);
– Prostorski ureditveni pogoji za odprti prostor Občine Logatec (Uradni list RS, št. 6/99, 27/05, 74/05 in 16/06);
– Prostorski ureditveni pogoji za naselje Hotedršica (Uradni list RS, št. 21/97 in 27/05, ter Logaške novice, št. 4/08) in
– Zazidalni načrt Industrijska cona Godovič (Uradni list RS, št. 75/06 in 23/08).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.