Na podlagi 32. in 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-l-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-l-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10 in 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10) in 44. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Nadzorni odbor Občine Cerknica na 7. redni seji dne 19. 10. 2011 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Cerknica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela nadzornega odbora ter status članov nadzornega odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini.
2. člen
(1) Nadzorni odbor, kot najvišji organ nadzora javne porabe občine, deluje v okviru svojih pristojnosti, samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristransko, v skladu z veljavnim pravnim redom Republike Slovenije, Statutom Občine Cerknica in tem poslovnikom.
(2) Na pravnih podlagah iz predhodnega odstavka temelji tudi razmerje nadzornega odbora do občinskega sveta in župana.
3. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Po predhodni presoji nadzorni odbor lahko javnost izključi. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in internimi akti uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati njihovo dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto (fizičnih in pravnih oseb).
4. člen
Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica.
Nadzorni odbor ima v skladu s 7. členom Statuta Cerknica pečat v obliki kroga, premera 35 mm, ki ima v sredini grb Občine Cerknica, ob krožnici zgoraj napis OBČINA CERKNICA, pod grbom v liniji premera napis NADZORNI ODBOR, ob krožnici spodaj pa napis CERKNICA.
5. člen
Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga, tako kot predsednika, izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora.
Naloge predsednika so, da:
– vodi in organizira delo odbora,
– predlaga dnevne rede, sklicuje in vodi seje,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
– pripravi načrt dela nadzornega odbora in predlog potrebnih sredstev za posamezno proračunsko leto,
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi in občinsko upravo,
– se, enako velja tudi za namestnika predsednika nadzornega odbora, praviloma udeležuje sej občinskega sveta.
6. člen
Predsedniku in članom nadzornega odbora se pošlje vabilo in gradivo v tiskani obliki za sejo nadzornega odbora najmanj sedem dni pred sejo, praviloma tudi v elektronski obliki.
II. IMENOVANJE IN SESTAVA NADZORNEGA ODBORA
7. člen
Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih imenuje občinski svet. Mandat nadzornega odbora traja do poteka mandata občinskega sveta oziroma po izvedenih lokalnih volitvah do imenovanja novega nadzornega odbora.
8. člen
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče župan in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora z večino opredeljenih glasov. Župan lahko poda predlog za predsednika nadzornega odbora, ki ni obvezujoč.
9. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom.
10. člen
(1) Član nadzornega odbora lahko odstopi, lahko pa je tudi predčasno razrešen. Odstop je dejanje posameznika, predlog za razrešitev člana pa lahko poda tudi nadzorni odbor z večino glasov vseh članov odbora.
(2) Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
(3) Predsednik nadzornega odbora ali njegov namestnik, je lahko razrešen funkcije predsednika oziroma namestnika predsednika nadzornega odbora na način kot je določen za izvolitev. Novega člana nadzornega odbora se imenuje najkasneje v roku 45 dni od dneva pravnomočne oziroma dokončne razrešitve.
11. člen
Nadzorni odbor sprejme za svoje delo Poslovnik Nadzornega odbora Občine Cerknica z najmanj štirimi glasovi.
12. člen
(1) Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
(2) Članom nadzornega odbora pripada ustrezno nadomestilo oziroma plačilo za opravljanje funkcije in povrnitve drugih stroškov v skladu z zahtevnostjo nadzorov.
(3) Nadzori so lahko:
– zelo zahtevni (npr. nadzor poslovanja občine, posrednih proračunskih porabnikov v posameznem obdobju ali letu, nadzor smotrnosti poslovanja občine ipd.),
– zahtevni (nadzor zaokroženega dela poslovanja občine kot npr. investicijski odhodki, postopki oddaje javnih naročil, prevzemanje obveznosti, plače javnih uslužbencev, transferi ipd.),
– manj zahtevni (gre za nadzor, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko ali podpostavko, na prihodke od posameznega premičnega ali nepremičnega premoženja ipd.).
(4) Plačila se, glede na zahtevnost nadzora urejajo s Pravilnikom o plačilih občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora ter drugih občinskih organov in odborov.
(5) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa nadzora.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
13. člen
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– nadzoruje zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
14. člen
(1) Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje nadzor zaključnega računa proračuna občine, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna občine in javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore ali posamezne elemente nadzora.
(2) Nadzorni odbor z letnim programom seznani občinski svet in župana.
(3) Predsednik in namestnik nadzornega odbora se praviloma udeležujeta sej občinskega sveta. Nadzorni odbor pred sprejemom proračuna Občine Cerknica, zaključnega računa Občine Cerknica in v drugih primerih, ko je to predpisano ali zahtevano, občinskemu svetu še pred glasovanjem posreduje svoje mnenje.
(4) Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojem delu.
(5) Nadzorni odbor ob koncu svojega mandata pripravi o svojem delu zaključno poročilo, ki ga preda županu oziroma direktorju občinske uprave. Ob sklicu prve seje nadzornega odbora v novem mandatu, župan posreduje navedeno poročilo novo imenovanim članom nadzornega odbora.
IV. POSTOPEK IN NAČIN DELA
1. Postopek
15. člen
Nadzorni odbor vodi postopek nadzora po tem poslovniku, Statutu Občine Cerknica in po ostalih veljavnih predpisih. Stranka v postopku (nadzorovana stranka) je uporabnik sredstev oziroma premoženja in/ali odredbodajalec oziroma skrbnik za javna sredstva oziroma premoženje.
16. člen
Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore. O izboru nadzorovane stranke se nadzorni odbor odloča samostojno in izda o tem ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani stranki, najkasneje sedem dni pred izvedbo nadzora.
17. člen
(1) Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občinske uprave, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
(2) Občinska uprava se mora držati postavljenih rokov za predložitev poročil in drugih podatkov in dokumentov, ki jih v skladu s prejšnjim odstavkom zahteva član nadzornega odbora ali nadzorni odbor. V primeru kršitve rokov mora občinska uprava v roku 8 dni o razlogih za to poročati nadzornemu odboru. Navedena zahteva iz prejšnjega odstavka se, če je podana na seji nadzornega odbora, vpiše v zapisnik seje nadzornega odbora; lahko pa se vloži tudi v pisni obliki izven seje nadzornega odbora.
(3) Župan oziroma direktor občinske uprave je dolžan preko občinske uprave zagotoviti članom nadzornega odbora nemoteno opravljanje nadzora v prostorih, kjer se ne nahajajo stranke in druge osebe, ki bi motile delo nadzornega odbora.
(4) V primeru, da člani nadzornega odbora ne dobe fotokopij gradiva, ki ga potrebujejo v okviru nadzora, domov, lahko član nadzornega odbora opravlja svoje delo na sedežu nadzornega odbora v času uradnih ur občinske uprave. O tem se obvesti občinsko upravo po telefonu ali elektronski pošti, oziroma na drug ustrezen način, najkasneje 5 dni pred dnem opravljanja nadzora.
18. člen
Z letnim programom dela si nadzorni odbor določi program dela rednih nadzorov tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti. Poleg rednih nadzorov nadzorni odbor opravlja tudi izredne nadzore, ki si jih določi sproti po lastni presoji ter na podlagi:
– pobud občinskega sveta,
– pobud župana,
– pobud članov nadzornega odbora,
– javno izraženih stališč v javnih medijih in stališč organov civilne družbe,
– pisnih pobud občanov.
19. člen
(1) Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre. Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba je tista pravna ali fizična oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora. Lastnost nadzorovane osebe dobi z dnem vročitve sklepa.
(2) Nadzor opravijo člani nadzornega odbora (pooblaščenci) na osnovi sklepa o izvedbi nadzora. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo oseb, ki bodo opravile nadzor, opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
20. člen
(1) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni pooblaščencem nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenci nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo naloge, ki jim je zaupana.
(2) Zahtevane podatke je nadzorovana stranka dolžna dostaviti nadzornemu odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v predpisanem oziroma zahtevanem času, vendar najkasneje v petnajstih dneh.
21. člen
(1) Nadzor se opravi s pregledovanjem poslovne dokumentacije, poročil, obvestil in sredstev do te mere, da se ugotovijo zadostna dejstva, ki so potrebna za namen konkretnega nadzora.
(2) Neposreden nadzor se deloma opravi na sedežu nadzornega odbora, kamor je bila posredovana dokumentacija nadzorovane stranke, deloma pa na sedežu nadzorovane stranke, kjer se vpogleda dodatna dokumentacija in opravi razgovor s pristojnimi osebami nadzorovane stranke.
22. člen
(1) Ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutek poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor.
(2) Nadzorni odbor s sklepom določi število pooblaščencev za izvedbo nadzora in sicer glede na zahtevnost nadzora ter pri tem določi tudi vodjo nadzora.
Vodja pooblaščencev je zadolžen za koordinacijo nadzora in sestavo dokončnega osnutka poročila.
(3) Nadzorni odbor pooblaščencu za izvedbo nadzora s sklepom določi tudi plačilo v skladu z 12. členom tega poslovnika.
23. člen
Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
24. člen
O poteku nadzora se piše zapisnik, ki je kasneje osnova za izdelavo predloga poročila.
25. člen
O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge ustrezne listine in zapisnik, predlog poročila, morebitni ugovor in dokončno poročilo.
Celotno gradivo se vodi in hrani v arhivu nadzornega odbora in arhivu občine.
Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je občinska uprava oziroma strokovni sodelavec, ki je delavec občinske uprave.
26. člen
(1) Po opravljenem pregledu pripravi pooblaščenec oziroma pooblaščenci nadzornega odbora osnutek poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve in ocene in mnenja ter morebitna poročila in predlogi ukrepov.
(2) Osnutek poročila, ki mora obsegati vse sestavine določene s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani stranki. Ta ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila vložiti ugovor pri nadzornem odboru. O ugovoru je nadzorni odbor dolžan odločiti v petnajstih dneh.
(3) Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi Računskemu sodišču in javnosti.
27. člen
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(3) Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju občine oziroma druga nadzorovane osebe, so naslednje:
– uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so določeni v proračunu,
– uporaba državnih sredstev v neskladju z določili zakona,
– oddaja javnih naročil v neskladju s predpisi oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, kadar bi bilo to potrebno,
– če uporabnik pri odsvojitvi ali oddaji finančnega ali stvarnega premoženja ravna v nasprotju z veljavnimi predpisi,
– če uporabnik proračuna izplača finančna sredstva, ki presegajo s proračunom zagotovljena sredstva,
– neizvedba notranjega nadzora v skladu s predpisi,
– druge kršitve predpisov, ki se po presoji nadzornega odbora štejejo za hujšo kršitev.
28. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
29. člen
(1) Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.
(2) Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da odpravi morebitna protipravna dejanja in ravnanja. Če nadzorovana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.
30. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
(3) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
31. člen
Posamezne strokovne naloge nadzornega odbora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan razumnem roku.
V nasprotnem primeru se obvesti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče.
2. Način dela
32. člen
Nadzorni odbor odloča na sejah, katere sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora:
– na lastno pobudo,
– na zahtevo večine članov nadzornega odbora.
33. člen
V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora.
34. člen
Če predsednik po prejemu zahteve iz 32. člena tega poslovnika ne skliče v 20. dneh redne in v 5. dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi večine članov.
35. člen
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga skupaj z gradivom vsaj sedem dni pred sejo pošlje članom odbora. Nadzorni odbor lahko spremeni ali dopolni dnevni red na sami seji. Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, pa mora gradivo poslati predsedniku vsaj petnajst dni pred sejo.
36. člen
Na izredni seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.
37. člen
Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Če sejo skliče vlagatelj zahteve (34. člen), jo tudi vodi.
38. člen
(1) Nadzorni odbor ima strokovnega sodelavca, ki je javni uslužbenec občinske uprave. Strokovnega sodelavca imenuje nadzorni odbor na svoji prvi seji.
(2) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(3) Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, se udeleževati sej in odločati o njih. Evidenco udeležbe članov vodi strokovni sodelavec nadzornega odbora.
39. člen
Na seji nadzornega odbora so lahko na povabilo predsednika ali z njegovim soglasjem prisotne tudi druge osebe za izvedbo seje.
3. Potek seje
40. člen
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora: zabeležijo se upravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb. Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih večina vseh članov nadzornega odbora.
41. člen
Po ugotovljeni sklepčnosti predsedujoči da v obravnavo predlog dnevnega reda. Predsedujoči lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda. Vsak član nadzornega odbora lahko poda predlog za umik oziroma razširitev točk dnevnega reda. O predlogih odloči nadzorni odbor z večino opredeljenih glasov. Predsedujoči da nato na glasovanje dnevni red s sprejetimi predlogi v celoti.
42. člen
Po sprejetju dnevnega reda sledi sprejemanje zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe, predlagajo spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet z dopolnili.
43. člen
Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake točke lahko predlagatelj – pooblaščenec poda uvodno obrazložitev.
44. člen
Po končani obrazložitvi predsednik povabi k razpravi, h kateri se člani prijavijo z dvigom rok. Razpravljanje posameznika je lahko časovno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oziroma mu po neuspešnem opominu vzame besedo.
O eventualnem ugovoru o odvzemu besede odloča nadzorni odbor.
45. člen
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.
V primerih, ko se ugotovi potreba po dodatnih materialih, se seja nadaljuje po pridobitvi le-teh.
46. člen
Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:
– seja ni več sklepčna,
– je potrebno dobiti mnenje drugih organov,
– tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončano zadevo se preloži na eno prihodnjih sej. Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
47. člen
Predsednik skrbi na seji za red in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo. Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik. O morebitnem ugovoru, vloženem v roku treh dni po izrečenem ukrepu, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.
Predsednik prekine sejo odbora, če na njej s prej navedenimi ukrepi reda ni mogoče ohraniti.
4. Odločanje
48. člen
Nadzorni odbor veljavno odloča na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora. Za sprejem sklepa je potrebna večina opredeljenih glasov navzočih članov.
Po končani razpravi se o predlogu pripravi sklep in opravi glasovanje. Glasovanje je javno ali tajno.
49. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu glede na oddanost predlogov. Čim je nek predlog sprejet, je glasovanje končano.
50. člen
(1) Za tajno glasovanje se pripravi pet enako velikih glasovnic z navedbo vprašanja oziroma predloga ali sklepa o katerem se odloča, žigom nadzornega odbora in vpisanima besedama »ZA« (na levi strani), »PROTI« (na desni strani).
(2) Glasovnica vsebuje navodilo za glasovanje, in sicer da se obkroži le ena izmed besed.
(3) Tajno glasovanje izvedeta predsednik in strokovni sodelavec odbora. O tajnem glasovanju se vodi posebni zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja.
(4) Oba podpišeta zapisnik o izvedbi in izidu glasovanja. Rezultat glasovanja objavi predsednik odbora.
5. Zapisnik
51. člen
O sejah nadzornega odbora se piše skrajšani zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o opravljenem delu s poudarkom na:
– udeležencih na seji,
– spremembah, dopolnitvah in sprejemu dnevnega reda,
– razpravljavcih na točke dnevnega reda,
– izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– obravnavanih predlogih in sprejetih sklepih.
K zapisniku se priložijo gradiva v originalu ali kopiji.
52. člen
Za zapisnik nadzornega odbora skrbi strokovni sodelavec – delavec občinske uprave. Člani odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo. Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma predsedujoči in zapisnikar – strokovni sodelavec nadzornega odbora.
V. JAVNOST DELA
53. člen
(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, ki jih Zakon za dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora.
(5) Vabila z dnevnim redom za seje odbora in sklepi sej odbora so informacije javnega značaja, ki se objavijo na spletni strani Občine Cerknica.
(6) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so na podlagi predpisov opredeljeni za zaupna oziroma poslovna skrivnost.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Pri delu nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10.) in Poslovnik Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 39/00).
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in na enak način kot poslovnik.
55. člen
Ta poslovnik kakor tudi njegove poznejše spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
56. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 34/00).
Št. 007-7/2011
Cerknica, dne 19. oktobra 2011
Predsednica Nadzornega odbora Občine Cerknica
Damijana Škrlj l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.