Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 61/11), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/01, 110/07, 67/11 (68/11 – popr.)), Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Uradni list RS, št. 97/06), Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06, 100/10), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tolmin (Primorske novice Uradne objave, št. 21/2008) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11) je Občinski svet Občine Tolmin na 11. seji dne 29. 11. 2011 sprejel

(1) Ta odlok obravnava način in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Tolmin tako, da določa:
– prostorsko in organizacijsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe,
– vrste komunalnih odpadkov,
– ravnanje z odpadki,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe,
– obračun storitev ravnanja z odpadki,
– nadzor nad izvajanjem odloka.
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– povzročiteljem odpadkov izboljšati dostop do storitev javne službe,
– zagotoviti učinkovito zajemanje in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
– uveljavitev načela "stroške plača povzročitelj odpadkov",
– izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
– izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
– sprejemljivost ukrepov za okolje,
– preprečevanje neorganiziranega in divjega odlaganja odpadkov,
– zagotoviti oddajo odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, in so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni (v nadaljevanju: odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo, štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste odpadke, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi zmanjšanja izrabe kapacitete urejenih odlagališč odpadkov (v nadaljevanju: ločeno zbrani odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo kosovnih odpadkov štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki).
V ločeno zbrano frakcijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev štejejo tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih in so navedeni v Prilogi 2 tega odloka (v nadaljevanju: nevarni odpadki).
Mešani odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki, torej tisti odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče.
Odpadna embalaža, ki je odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu, ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti.
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, odvoz, predelavo, skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi.
Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje in predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
Kompostnik je zabojnik na vrtu ali kompostna posoda za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
Ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu javne službe. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov in predstavljajo občinsko infrastrukturo.
Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu javne službe.
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov iz širše okolice le-te prepuščajo izvajalcu javne službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov.
Poslovna površina je uporabna površina, ki predstavlja tisti del neto tlorisne površine stavbe, ki ustreza namenu in uporabi stavbe po slovenskem standardu SIST ISO 9836.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov, za izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali odpadki.

(1) Občina Tolmin (v nadaljevanju: občina) zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Z infrastrukturnimi objekti in opremo, ki služi izvajanju javne službe na celotnem območju občine gospodari Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec).

(1) Javna služba obsega ravnanje z odpadki.
(2) Ravnanje z odpadki zajema:
– zbiranje, odvoz in odlaganje mešanih odpadkov,
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov z ekoloških otokov,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– kompostiranje bioloških odpadkov,
– obdelavo odpadkov,
– oddajanje mešanih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– oddajanje ločeno zbranih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– sortiranje in tehtanje odpadkov,
– odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov,
– nadzor odlagališča po zaprtju,
– ekološko obveščanje in osveščanje občanov.
(3) Izvajalec javne službe lahko opravlja javno službo s podizvajalci, s katerimi mora imeti sklenjene podizvajalske pogodbe.

Izvajalec določa projektne pogoje, izdaja soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

Izvajalec v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka sprejme Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki.

(1) Povzročitelj odpadkov je vsak pravni subjekt, ki na območju občine povzroča nastajanje odpadkov:
– fizične osebe v gospodinjstvu;
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in razpolagajo s poslovnimi prostori;
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi;
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori;
– lastniki ali najemniki kmetijskih gospodarstev, kadar količina odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov gospodinjstva iz 45. člena tega odloka;
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno);
– lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah;
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Za potrebe izvajanje tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca javne službe gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.
(5) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih kot so šolanje v tujini, zdravljenje, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili.
(6) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, npr. vodovodni priključek, električni priključek.

(1) Odpadki so razvrščeni v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki v klasifikacijsko skupino odpadka 20 01 in 20 03, vključno s klasifikacijsko skupino 15 01, kot je prikazano v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Določbe tega odloka ne veljajo za:
– greznične gošče,
– nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti,
– živalske odpadke,
– gradbene odpadke in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest,
– ostale odpadke, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi predpisi.

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v razsutem stanju v namenske zabojnike za odpadke, katerih vrsto in število določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov.
(2) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec določi ustrezno povečanje prostornine zabojnikov za odpadke.
(3) Izvajalec praviloma v breme javne službe nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje.
(4) Izvajalec vodi namenske zabojnike za odpadke v evidenci osnovnih sredstev.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov.
(6) Zabojniki za odpadke so lahko nameščeni za posameznega povzročitelja odpadkov ali za več povzročiteljev odpadkov skupaj. V večnamenskih stavbah, kjer se opravlja dejavnost z različno količino in strukturo odpadkov, lahko odredi izvajalec posamične zabojnike za posamezne povzročitelje odpadkov.
(7) Lokacija postavitve zabojnikov za odpadke se določi skladno s 14. členom tega odloka.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno odjemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca.
(2) Izvajalec mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v skladu z rednim razporedom odvozov odpadkov oziroma skladno s sklenjenim dogovorom.
(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.
(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.

(1) Za zbiranje mešanih odpadkov se uporabljata dva sistema:
– zbiralni sistem: povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipizirane zabojnike, ki so locirani v neposredni bližini nastanka odpadkov, in
– prinašalni sistem: zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem odpadkov skupaj, kateri odpadke odlagajo v skupne tipizirane zabojnike.
V prinašalni sistem so vključena tudi naselja oziroma njihovi deli, kjer zbiralni sistem ni možen ali ekonomsko upravičen.
(2) Oba sistema zbiranja mešanih odpadkov sta namenjena za:
– gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,
– gospodinjstva v večstanovanjskih objektih,
– kmetijska gospodarstva,
– obrt, industrijo in poslovne prostore,
– pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.

(1) Zbirno mesto za mešane odpadke je ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema zbirajo mešane odpadke v tipiziranih zabojnikih.
(2) Odjemno mesto je mesto, kjer morajo povzročitelji odpadkov določiti ustrezen prostor za odlaganje tipiziranih zabojnikov za odpadke.
Odjemno mesto je praviloma na funkcionalni površini objekta in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo. Lokacija odjemnega mesta je lahko oddaljena praviloma največ 10 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste), ki mora biti širine najmanj 3 metre in proste višine najmanj 4 metre.
(3) Med odjemnim mestom in mestom vozila ne sme biti ovir, kot so robniki, stopnice, zidovi, ograje.
(4) Zbirna in odjemna mesta določa izvajalec v soglasju s povzročitelji odpadkov. V primeru, da med izvajalcem in povzročiteljem odpadkov ni soglasja glede lokacije zbirnega in odjemnega mesta, ju določi pristojni oddelek občinske uprave v sodelovanju z izvajalcem in povzročiteljem odpadkov.
(5) Zbirna in odjemna mesta, locirana na funkcionalni površini objekta, so dolžni urediti, vzdrževati in čistiti povzročitelji odpadkov.

(1) Povsod, kjer je možno, morata biti zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni pravočasno dostaviti tipizirane zabojnike z mešanimi odpadki na dan odvoza na odjemno mesto oziroma do linije odvoza komunalnega vozila in jih po izpraznitvi še isti dan vrniti na zbirno mesto.
(2) V primeru slepe ceste, mora biti zagotovljeno primerno in varno obračališče za vozila izvajalca. Na zahtevo povzročitelja odpadkov izvajalec lahko izjemoma izprazni zabojnik tudi ob cestah in poteh, ki niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in zanesljiv dovoz vozil izvajalca. Izvajalec ne odgovarja za povzročeno škodo na teh voziščih, razen v primeru, da je le-ta povzročena iz malomarnosti.

Ob določanju lokacij za zbirna in odjemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

Če je zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora investitor del na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu. V tem primeru je dolžan obvestiti izvajalca in povzročitelje odpadkov o spremenjenem odjemnem mestu.

(1) Zbirna in odjemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest. V primeru, kadar se zabojniki za zbiranje mešanih odpadkov nahajajo na zbirnih mestih, ki predstavljajo občinsko infrastrukturo, je za vzdrževanje teh mest pristojen izvajalec.
(2) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do odjemnih mest. Povzročitelji odpadkov so dolžni zapirati pokrove zabojnikov na zbirnem in odjemnem mestu.

Povzročitelji odpadkov morajo mešane odpadke odlagati na zbirnih mestih v:
1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240, 500, 700, 900 in 1100 litrov,
2. tipizirane velike zabojnike volumna 5–7 m3.

(1) V zabojnike za mešane odpadke je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
– poginule živali, kože in klavnične odpadke,
– odpadno embalažo,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– gume in pnevmatike,
– odpadne nagrobne sveče,
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke.
(2) Odpadke in njim podobne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, navedeni v Prilogi 2 tega odloka, je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke.
(3) Ustreznost vsebine odpadkov v zabojniku se preverja tako, da se na odjemnem mestu pred izpraznitvijo naredi pregled odpadkov. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine ugotovi neustreznost le-te, izvajalec ni dolžan izprazniti zabojnika za odpadke, ampak povzročitelja odpadkov na primeren način pisno opozori (npr. opozorilo na zabojniku), zakaj zabojnik ni izpraznjen. Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom. Izvajalec mora nespoštovanje navodil za odlaganje prijaviti medobčinski inšpekciji.

(1) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se izvaja po programu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski organ.
(2) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec je dolžan povzročitelje odpadkov obvestiti o načinu ločenega zbiranja odpadkov, kot je opredeljen v členih od 13 do 18 tega odloka.

(1) Gospodinjstva so dolžna izločati biološke odpadke in jih obdelovati v lastnih kompostnikih. Tista gospodinjstva, ki biološke odpadke ne kompostirajo, le-te oddajo v namenske zabojnike. Če oddajajo odpadke v te zabojnike v vrečkah, morajo biti vrečke biološko razgradljive. Gospodinjstva, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju.
(2) V zabojnike za biološke odpadke se zbira sadje, zelenjava, jajčne lupine, ostanki hrane, vrtni odpadki (npr. cvetje, trava), lesni odpadki (npr. žagovina, lubje, veje), papirnate vrečke in drugi biološki odpadki. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine zabojnikov za odpadke ugotovi neustreznost le-te, se postopa v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena tega odloka.

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike, nameščene na ekoloških otokih.
(2) Namenski zabojniki so namenjeni zbiranju:
– papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– odpadne embalaže iz stekla,
– odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov,
– tekstila iz umetnih in naravnih vlaken.
(3) Stroški ureditve ekoloških otokov ter nabave in postavitve zabojnikov na ekoloških otokih se financirajo iz sredstev proračuna občine.
(4) Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.

Ločeno se zbirajo naslednje frakcije:
– v zabojniku za papir se zbirajo časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža;
– v zabojniku za steklo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev živil, pijač, kozmetike ter vsa ostala steklena embalaža vseh barv brez pokrovov in zamaškov;
– v zabojniku za plastiko in embalažo se zbirajo plastenke in plastična embalaža, čiste plastenke čistil, trda plastika, plastična folija, plastični zamaški, kartonska embalaža za tekočine (tetrapak), pločevinke živil in pijač, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke in folije, embalaža za tekoča živila;
– v zabojniku za tekstil se zbirajo vse vrste tekstila iz umetnih in naravnih vlaken, razen obutve.

Lokacije za ureditev ekoloških otokov določita izvajalec in pristojna krajevna skupnost s soglasjem pristojnega oddelka občinske uprave po predhodno pridobljenem mnenju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pri določitvi lokacije se upošteva kriterij lastništva zemljišča. Če ni možno določiti lokacije na zemljišču javno dobro ali v lasti občine, je lokacija s pisnim soglasjem lastnika lahko tudi funkcionalno zemljišče ali skupno funkcionalno zemljišče objekta. V primeru, da se o predvideni lokaciji ni možno sporazumeti, najustreznejšo lokacijo določi predstavnik pristojnega oddelka občinske uprave.

Izvajalec je dolžan voditi kataster ekoloških otokov in ga enkrat letno preveriti ter spremembe posredovati občini. V katastru morajo biti navedene lokacije ekoloških otokov, število in vrste namenskih zabojnikov ter pogostost odvoza in količine odpeljanih odpadkov.

Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.

(1) Na območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno mobilno postajo. Zbiranje poteka v skladu z določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen način.
(2) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje.
(3) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

(1) Na območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje poteka v skladu z določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen način.
(2) V zabojnike za kosovne odpadke se odlaga pohištvo, bela tehnika, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa.

(1) Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov, nevarnih odpadkov in kosovnih odpadkov. Izvajalec pri prevzetih odpadkih izvede predelavo z namenom odpreme v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje.
(2) Zbirni center je urejen tudi kot zbirno mesto odpadne električne in elektronske opreme, kjer se te frakcije začasno skladiščijo.
(3) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca pooblaščene osebe.
(4) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.

(1) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, lahko na zbirnem centru brezplačno odda ločeno zbrane odpadke, kosovne odpadke in nevarne odpadke. Odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca.
(3) V zbirnem centru lahko odpadke, navedene v prejšnjem odstavku tega člena oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom.
(4) V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj odpadkov zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(5) V zbirnem centru lahko povzročitelji odpadkov proti plačilu oddajo gradbene odpadke in odpadke, ki vsebujejo azbest. Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s pravilnikom.

(1) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke;
– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla;
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov;
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin;
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa;
– oblačila in tekstil;
– odpadna električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi;
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v Uredbi o ravnanju z odpadki;
– kosovni odpadki;
– izrabljene gume;
– drobni gradbeni odpadki;
– biološki odpadki in
– nevarni odpadki.
(2) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru, in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra.
(3) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju obvesti medobčinsko inšpekcijo.

Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec v dogovoru s pristojnim oddelkom občinske uprave. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

(1) Redni odvoz odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored odvoza mora biti optimalen glede stroškov odvoza in izveden s tehnologijo in pogostostjo, ki ne povzroča motečih vplivov na okolje.
(2) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov.
(3) Pristojne občinske službe imajo pravico zahtevati večjo pogostost odvoza in v tem primeru izvajalcu kriti dodatne stroške izvajanja. Večjo pogostost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj odpadkov proti plačilu.
(4) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Odpadki z ekoloških otokov, kosovni odpadki ter nevarni odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom.

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju navedenih vzrokov.

(1) Izvajalec mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.
(2) Odlagališče odpadkov vzdržuje in ureja izvajalec v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.
(3) Obratovalni čas odlagališča določi izvajalec. Vstop na odlagališče je dovoljen samo v času obratovanja in v spremstvu pooblaščene osebe izvajalca.

(1) Odlagališča odpadkov, za katere niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljevanju: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojnega inšpektorja.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu, ali druge odpadke, izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki. Slednje velja, če lastnik zemljišča v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti, stanja ni prijavil medobčinski inšpekciji. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti oziroma je lastnik zemljišča v roku prijavil stanje medobčinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za odstranitev odpadkov iz občinskega proračuna.

(1) Pravilno odlaganje odpadkov je za povzročitelje odpadkov obvezno.
(2) Povzročitelji odpadkov morajo:
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza nevarnih odpadkov,
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza kosovnih odpadkov,
– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov,
– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke,
– oddajati mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje odpadkov,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
– redno plačevati storitve javne službe.

(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, so dolžni izvajalcu predajati ločeno zbrane biološke odpadke in mešane odpadke, lahko pa se z izvajalcem dogovorijo tudi za predajo ostalih ločeno zbranih odpadkov.
(2) Nabava, namestitev, vzdrževanje in obnavljanje zabojnikov za odpadke je breme pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, in so njihova last.

(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
(2) Povzročitelj odpadkov je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je povzročitelj odpadkov izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastalo spremembo.

(1) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven zabojnikov za odpadke, brskanje po zabojnikih za odpadke in razmetavanje odpadkov iz zabojnikov za odpadke.
(2) Če odpadki niso odloženi v skladu s tem odlokom, ali se odlagajo izven namenskih zabojnikov za odpadke, lahko medobčinska inšpekcija z odločbo zahteva odstranitev odpadkov.
(3) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine,
– drugih virov.

(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu vselitve v stavbo oziroma rojstva,
– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(2) Obračun storitev javne službe ravnanja z odpadki izvaja izvajalec.

(1) Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev odpadkov se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Ceno storitev ravnanja z odpadki sprejme občinski svet občine ob upoštevanju tarifnega sistema in veljavnih predpisov, ki urejajo to področje. Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec.

(1) Enota količine storitev javne službe ravnanja z odpadki je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu. Sodilo za razdelitev količine storitev na povzročitelja odpadkov je velikost zabojnika in število odvozov, pri čemer se za gospodinjstva upošteva, da ena oseba povzroči 245 l oziroma 24 kg odpadkov na mesec. V to količino so všteti tudi biološki odpadki, ki se ne kompostirajo, in ne presegajo določene količine bioloških odpadkov, upoštevane pri izračunu cene storitve ravnanja z odpadki.
(2) Podlaga za obračun storitev javne službe je:
– za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se odvoz bioloških odpadkov, ki presega določeno količino iz prvega odstavka tega člena, obračunava po dejanski količini povzročenih odpadkov; za dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Tolmin, začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov ravnanja z odpadki za to obdobje ob predložitvi potrdila o šolanju in začasnem prebivališču in se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil; preostali čas v letu se obračun izvaja na način, določen za gospodinjstva;
– za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena;
– za lastnike ali najemnike kmetijskih gospodarstev, kadar količina odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov gospodinjstva iz prve alineje drugega odstavka tega člena: pavšalno določena količina oddanih odpadkov, ki ustreza enkratnemu odvozu 120 l posode na teden;
– za apartmaje in turistične sobe z zmogljivostjo do 14 ležišč: pavšalno določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s številom ležišč, pri čemer se za vsako ležišče upošteva količina za eno osebo iz prvega odstavka tega člena in obdobje treh mesecev;
– za apartmaje in turistične sobe z zmogljivostjo nad 14 ležišč: sklenitev pogodbe o ravnanju z odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti, upoštevaje dejansko količino povzročenih odpadkov;
– za poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih prostorov praviloma v skladu z naslednjo razpredelnico ali sklenitev pogodbe o ravnanju z odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti, upoštevaje dejansko količino povzročenih odpadkov:

+-------------------------------+------------------------------+
|       Poslovna površina       |       Velikost posode        |
+-------------------------------+------------------------------+
|            0–30 m2            |   120 l x 0,5 odvoza/teden   |
+-------------------------------+------------------------------+
|           31–60 m2            |    120 l x 1 odvoz/teden     |
+-------------------------------+------------------------------+
|           61–100 m2           |    240 l x 1 odvoz/teden     |
+-------------------------------+------------------------------+

– za poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih prostorov površine nad 100 m2 in kampe, hotele, turistične točke, planinske koče, osebe, ki upravljajo javne površine, ipd.: sklenitev pogodbe o ravnanju z odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti, upoštevaje dejansko količino povzročenih odpadkov.

Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost iz pete, šeste in sedme alineje drugega odstavka 45. člena tega odloka, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem.

(1) Povzročitelj odpadkov plačuje storitev po tem odloku mesečno na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Povzročitelj odpadkov mora plačati račun najpozneje v 8 dneh po njegovi izstavitvi.
(2) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z veljavno zakonodajo predpisane elemente.

(1) Račun mora povzročitelj odpadkov plačati v navedenem roku. Povzročitelj odpadkov lahko izvajalcu sporoči pisni ugovor na obračun, najkasneje v 8-ih dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor v roku 15-ih dni.
(2) V primeru, da povzročitelj odpadkov ne poravna računa v postavljenem roku in računu ne ugovarja, ga je izvajalec dolžan opomniti.
(3) Če povzročitelj odpadkov ne plača računa niti v 15-ih dneh po izdanem opominu, mu izvajalec izstavi opomin pred tožbo in opozori povzročitelja odpadkov na posledice neplačila.

(1) Izvajalec izstavi račun povzročitelju odpadkov.
(2) V večstanovanjskem objektu izda izvajalec račun upravniku stavbe ali fizični osebi, katero določijo stanovalci v primeru stavb brez upravnika. Izvajalec lahko izda račune tudi posameznim povzročiteljem odpadkov.

Kolikor se povzročitelj odpadkov in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega mesta), je plačilo povzročitelja odpadkov v tem delu prihodek javne službe.

Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javne službe pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javne službe za obračun iz drugega odstavka 45. člena tega odloka, in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– podatke o nosilcih gospodinjstev,
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,
– podatke o površinah poslovnih objektov,
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinska inšpekcija, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni nadzor.

(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, če:
– ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 23. člena),
– ne vodi katastra ekoloških otokov (26. člen),
– ne organizira dvakrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (prvi odstavek 28. člena),
– ne organizira dvakrat letno zbiranja kosovnih odpadkov (prvi odstavek 29. člena),
– ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (četrti odstavek 30. člena),
– ne odvaža odpadke v skladu s sprejetim letnim načrtom ali ne prazni vseh namenskih zabojnikov, ne glede na njihovo napolnjenost (prvi odstavek 34. člena),
– ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (drugi odstavek 34. člena),
– odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (četrti odstavek 34. člena),
– ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (35. člen).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot povzročitelj odpadkov, če:
– se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 38. člena),
– ne dostavi zabojnika z mešanimi odpadki na odjemno mesto ali je po izpraznitvi isti dan ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek 15. člena),
– ne omogoči dostopa do odjemnega mesta (drugi odstavek 14. člena),
– ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (prvi odstavek 18. člena),
– ne odlaga odpadkov v razsutem stanju v namenske zabojnike za odpadke (prvi odstavek 11. člena),
– ne odlaga bioloških odpadkov v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega odloka,
– ne odlaga odpadnih nagrobnih sveč na zbirnih mestih v namenske zabojnike (27. člen),
– brska po zabojnikih in razmetava odpadke iz zabojnikov ter jih neustrezno sežiga (41. člen),
– ne sklene pogodbe za odvoz odpadkov (peta, šesta in sedma alinea drugega odstavka 45. člena),
– odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za mešane odpadke (prvi odstavek 20. člena),
– ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike na ekoloških otokih (23. člen),
– ne odloži odpadkov na zbirnih centrih v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov (drugi odstavek 31. člena),
– odlaga odpadke v naravi na nedovoljen način (drugi odstavek 37. člena),
– ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe, ter o spremembah teh podatkov (40. člen).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200 EUR se kaznuje fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega odloka.
(2) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba organizatorja.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator taborov v naravi, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega odloka.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator čistilne akcije, če ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega odloka.

(1) Do sprejema novih cen ravnanja z odpadki se stroške ravnanja z odpadki obračunava na dosedanji način.
(2) Na območjih, kjer določb tega odloka še ni možno upoštevati v celoti, se ravnanje z odpadki prilagodi dejanskemu stanju, ki ga je potrebno uskladiti z določili tega odloka v štirih letih po sprejemu tega odloka.

Povzročitelji odpadkov iz drugega odstavka 45. člena tega odloka, ki na dan uveljavitve tega odloka z izvajalcem nimajo sklenjene pogodbe o ravnanju z odpadki, morajo pogodbo o ravnanju z odpadki skleniti v skladu s tem odlokom v roku dveh let od uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tolmin (Primorske novice Uradne objave, št. 19/2000).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.