Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani, na seji 1. decembra 2011

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje drugega do četrtega odstavka 1. člena in 2. do 17. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (Uradni list RS, št. 87/11).

1. Okrožno sodišče v Ljubljani zahteva oceno ustavnosti 1. do 17. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (v nadaljevanju: ZPUOOD). Navaja, da je bila ureditev, primerljiva z ureditvijo v ZPUOOD, že predmet presoje Ustavnega sodišča, ki je z odločbo št. U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07, in OdlUS XVI, 64) ugotovilo neskladje Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/07 – v nadaljevanju: ZFPPod-B) z Ustavo. Zato je iz enakih razlogov, kot je bil v neskladju z Ustavo ZFPPod-B, tudi ZPUOOD v neskladju z Ustavo. Predlagatelj tako zatrjuje neskladje izpodbijanih določb z 22., 33. in 155. členom Ustave.
2. Predlagatelj predlaga tudi, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb ZPUOOD. Navaja, da ZPUOOD neposredno posega v nedoločeno število postopkov ter sodiščem nalaga, da v kratkem roku izvršijo procesno dejanje izdaje sklepov o prekinitvi postopkov in omogočijo začetek novih, posebnih postopkov za odpust obveznosti. Sodniki, ki se nahajajo v takem položaju, bi morali prekiniti konkretne postopke in začeti postopek za oceno ustavnosti, kar bi za Ustavno sodišče pomenilo veliko število istovrstnih zahtev za oceno ustavnosti. Možnost prekinitve vseh postopkov ima namreč v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju: ZUstS) zgolj Vrhovno sodišče. Enak učinek pa naj bi bilo mogoče doseči le z ukrepanjem Ustavnega sodišča. Če sodišča ne bi postopala na naveden način in bi se izpodbijani zakon uporabljal še naprej, bi v primeru ugotovitve njegove protiustavnosti vsi ti postopki postali brezpredmetni in bi zgolj obremenili pravosodni sistem ter poslabšali položaje strank z vidika pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Podobno pa velja tudi za upravne organe, ki vodijo takšne postopke in ki poleg tega postopkov ne morejo prekiniti ter začeti postopka za oceno ustavnosti. Težko popravljiva škoda pa naj bi nastala tudi upnikom v primeru, ko bi bili postopki zaradi nadaljnjega izvrševanja ZPUOOD pravnomočno zaključeni in bi izgubili svoje pridobljene ali pričakovalne pravice. Predlagatelj se sklicuje tudi na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-117/07 z dne 20. 4. 2007 (Uradni list RS, št. 38/07) in meni, da isti razlogi, ki so narekovali začasno zadržanje izvrševanja ZFPPod-B, narekujejo tudi začasno zadržanje v obravnavanem primeru. Predlagatelj meni še, da bi bilo mogoče morebitne škodljive posledice za dolžnike omejiti tako, da bi Ustavno sodišče določilo primerljiv način izvršitve, kot ga je določilo v sklepu št. U-I-117/07.
3. Državni zbor Republike Slovenije na navedbe o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja ZPUOOD ni odgovoril, je pa svoje mnenje posredovala Vlada Republike Slovenije, ki meni, da je predlog utemeljen. Strinja se s predlagateljem, da bi nadaljnje izvrševanje ZPUOOD prizadelo večje število upnikov, ki so nadaljevali postopke proti družbenikom izbrisanih družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 31/07 – ZFPPod) ali Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11 – ZFPPIPP). Ti upniki bi lahko bili neenako obravnavani, če sodišče v njihovem primeru ne bi prekinilo postopka in vložilo zahteve za oceno ustavnosti, temveč bi postopalo po ZPUOOD. Zaradi tega bi ti upniki lahko izgubili svojo pričakovano pravico ali celo pravico, ki jim je bila pravnomočno priznana, če ne bi vložili ugovora zoper odpust obveznosti ali bi bil ta neutemeljen, in to tudi v primeru, če bi Ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da je ZPUOOD protiustaven. Meni še, da se predlagatelj utemeljeno sklicuje na 11. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-117/07.

4. Po 39. členu ZUstS lahko Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvršitev zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe zaradi zadržanja ne bi izvrševale, pozneje pa bi se ugotovilo, da niso bile v neskladju z Ustavo.
5. Na podlagi vložene zahteve je razvidno, da bi izpodbijani zakon prizadel večje število upnikov izbrisanih gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije (v nadaljevanju izbrisane družbe), ki so nadaljevali postopke proti družbenikom takšnih gospodarskih družb. Nekaterim izmed teh upnikov je bila že s pravnomočno odločbo priznana terjatev, ki jo sedaj uveljavljajo v izvršilnem postopku. Če bi se izkazale trditve predlagatelja za utemeljene, bi lahko za te upnike nastale težko popravljive škodljive posledice že s tem, da bi na podlagi izpodbijanih določb ZPUOOD morali (ponovno) začeti postopke zoper družbenike izbrisanih družb z ugovorom proti odpustu obveznosti (7. člen ZPUOOD), kljub temu, da že imajo izvršilne naslove. Nekaterim upnikom pa bi lahko nastale celo nepopravljive posledice, če bi se nadaljevalo izvrševanje izpodbijanih določb ZPUOOD. Ker ZPUOOD dolžnikom dovoljuje uveljavitev odpusta obveznosti, razen v dveh izjemnih primerih (5. člen), upniki svojih terjatev sploh ne bi mogli več uveljaviti, čeprav bi kasneje Ustavno sodišče ugotovilo, da so izpodbijane določbe ZPUOOD v neskladju z Ustavo.
6. Razlog, ki govori za zadržanje izvrševanja predpisa, je po oceni Ustavnega sodišča tudi negativen vpliv izvrševanja izpodbijanih določb na delovanje sodstva. V obravnavanem primeru ne gre za to, da bi se sodstvo razbremenilo sodnih postopkov, kot je zakonodajalec zatrjeval ob presoji ZFPPod-B (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-117/07), temveč gre za to, da se bo na podlagi ZPUOOD začelo veliko novih postopkov, med njimi tudi tisti o terjatvah, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Takšni učinki izvrševanja izpodbijanih določb ZPUOOD bi vplivali na uresničevanje pravice vsakogar do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja kot ustavno zavarovane človekove pravice (prvi odstavek 23. člena Ustave).
7. Če Ustavno sodišče začasno zadrži izpodbijane določbe ZPUOOD, to sicer pomeni podaljšanje stanja, ki ga skuša zakonodajalec spremeniti, vendar Ustavno sodišče ocenjuje, da so to manj škodljive posledice kot tiste, ki bi nastale, če bi Ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo tudi, da so pravdni, upravni in izvršilni postopki na podlagi prvega odstavka 1. člena ZPUOOD prekinjeni po sili zakona (ex lege) že od njegove uveljavitve dalje. S samo prekinitvijo je tako varovan tudi položaj družbenikov izbrisanih družb. Če bi se kasneje pokazalo, da ZPUOOD ni protiustaven, se bodo postopki po tem zakonu nadaljevali in bodo družbeniki izbrisanih družb lahko vložili predloge za odpust obveznosti v skladu s tem zakonom. Glede na navedeno je Ustavno sodišče do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje drugega do četrtega odstavka 1. člena in 2. do 17. člena ZPUOOD.
8. Pravdni, upravni in izvršilni postopki so bili prekinjeni po prvem odstavku 1. člena ZPUOOD ex lege. Učinek prekinitve je tako nastopil že ob uveljavitvi Zakona. Zato Ustavno sodišče izvrševanja navedene določbe ni zadržalo, zadržalo pa je druge izpodbijane določbe ZPUOOD. Začasno zadržanje izvrševanja teh določb pomeni, da do končne odločitve Ustavnega sodišča sodišča in upravni organi ne morejo izdati sklepov o prekinitvi postopkov iz drugega odstavka 1. člena ZPUOOD, da dolžniki ne morejo vložiti predloga za odpust obveznosti iz 4. člena ZPUOOD, upniki pa ne ugovora proti odpustu obveznosti (7. člen ZPUOOD). V primerih, ko so bili do začasnega zadržanja izvrševanja ZPUOOD že izdani sklepi o prekinitvi postopka iz drugega odstavka 1. člena ZPUOOD, roki za pritožbo zoper take sklepe ne tečejo. Začasno zadržanje pomeni tudi, da ne teče rok za uveljavitev pravic do izplačila v breme Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) iz prvega odstavka 2. člena ZPUOOD in da Sklad ne objavi javnega poziva iz drugega odstavka 2. člena ZPUOOD v Uradnem listu Republike Slovenije in vsaj enem časopisu, ki je namenjen javnosti na območju celotne Republike Slovenije. Če bo Sklad tak poziv objavil, pa zaradi začasnega zadržanja izvrševanja navedene določbe ZPUOOD poziv ne more ustvarjati pravnih učinkov.
9. Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. V skladu s petim odstavkom 39. člena ZUstS začne sklep učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in mag. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejelo soglasno.