Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:

kot predstavnik delodajalcev:
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ, Ljubljana,
in
kot predstavnik delavcev:
Sindikat obrtnih delavcev Slovenije

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08 in 55/10) se spremeni in dopolni:

Drugi odstavek 5. člena se spremeni, tako da glasi:
»(2) Pogodba je sklenjena za določen čas do 31. 12. 2012.«

Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki glasi:

Stranki kolektivne pogodbe lahko praviloma enkrat letno opravita skupne razgovore z delavci in delodajalci posamezne regije oziroma območja, ki jih ta kolektivna pogodba veže.«

Za 9. členom se dodajo novi 9.a, 9.b, 9.c, 9.č in 9.d člen, ki glasijo:

(1) Pogodbeni stranki in uporabniki te kolektivne pogodbe lahko medsebojne individualne in kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujeta na miren način s posredovanjem ali arbitražo.
(2) Mirno reševanje sporov, dogovorjeno s to kolektivno pogodbo v obligacijskem ali normativnem delu, ni procesna predpostavka.
(3) Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.
(4) Spori se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o kolektivnih pogodbah, Zakona o arbitraži in Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih.

(1) Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na podlagi pisnega predloga ene od pogodbenih strank ali uporabnika te kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno predlagan priznan delovno pravni strokovnjak za posredovanje.
(2) Nasprotni udeleženec se mora o predlogu izjasniti v roku desetih delovnih dni, tako da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek posredovanja. Obenem nasprotni udeleženec sprejme predlaganega strokovnjaka za posredovanje ali posreduje svoj predlog. Udeleženca spora o strokovnjaku za posredovanje dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od začetka postopka posredovanja. Če tak sporazum ni dosežen, se šteje, da postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.
(3) Med postopkom posredovanja lahko katerakoli stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. Postopek se ustavi.

(1) V postopku posredovanja se uporabljajo načela Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih.
(2) V primeru uspešnega zaključka posredovanja pogodbeni stranki skladno s svojimi pooblastili skleneta zavezujoč pisni sporazum.
(3) Pisni sporazum strank, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

Pogodbeni stranki ali uporabnika te kolektivne pogodbe se lahko dogovorita za arbitražno reševanje spora po tem, ko je spor že nastal. Postopek se praviloma vodi pred tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa imenujeta soglasno. Sedež arbitraže je v Ljubljani in deluje v skladu s pravilnikom, ki ga sprejmeta pogodbeni stranki.

(1) Arbitražni postopek se začne na podlagi pisnega predloga ene od strank spora, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata in predsednika arbitraže.
(2) Nasprotna stranka se mora o predlogu izjasniti v roku desetih delovnih dni od prejema predloga, tako da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek arbitraže. Obenem nasprotna stranka imenuje svojega arbitra in sprejme predlaganega predsednika arbitraže oziroma posreduje svoj predlog za predsednika. Stranki spora o predsedniku arbitražnega senata dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od sprejema izjave o začetku arbitražnega postopka in skleneta arbitražni sporazum. Če tak sporazum ni dosežen, se arbitražni postopek ustavi.
(3) Za postopek pred arbitražnim senatom se smiselno uporabljajo določbe Zakona o arbitraži.
(4) Odločitev arbitražnega senata je v individualnem in kolektivnem delovnem sporu dokončna. Odločitev arbitražnega senata, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.«

Tretji odstavek 21. člena se spremeni, tako da glasi:
»(3) Delo po določbah prvega odstavka tega člena lahko traja največ 4 mesece v koledarskem letu.«

Drugi odstavek 25. člena se spremeni, tako da glasi:
»(2) Delovni čas lahko delodajalec začasno prerazporedi v primerih:
– ki so določeni z zakonom za uvedbo nadurnega dela,
– zaradi nepredvidenega zmanjšanega ali povečanega obsega dela,
– zaradi začasnega pomanjkanja surovin (kot npr.: reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in energije (kot npr.: elektrika, para, plin),
– zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti delavcev z dela,
– zaradi neugodnih vremenskih pogojev.«

Spremeni in dopolni se 27. člen, tako da glasi:
»V dejavnostih:
– kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali
– kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali
– v primeru neenakomernega ali povečanega obsega dela, se minimalno trajanje dnevnega in tedenskega počitka, kot je določeno z zakonom, zagotavlja v obdobju 14 dni.«

Spremeni in dopolni se 37. člen, tako da glasi:
»(1) Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred se uporabljajo od prvega koledarskega dne v mesecu po objavi te kolektivne pogodbe v Uradnem listu RS dalje in znašajo:

I. tarifni razred                                  537,48 EUR
II. tarifni razred                                 558,77 EUR
III. tarifni razred                                603,47 EUR
IV. tarifni razred                                 617,31 EUR
V. tarifni razred                                  654,56 EUR
VI. tarifni razred                                 750,35 EUR
VII. tarifni razred                                878,07 EUR
VIII. tarifni razred                              984,50 EUR.

(2) Urna postavka najnižje osnovne plače se določi tako, da se zneski iz prejšnjega odstavka delijo s 174.
(3) Če bo povprečna letna inflacija v obdobju januar–december 2011 v primerjavi z obdobjem januar–december 2010 presegla 0,5 %, se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plače delavcev za leto 2011, za mesec januar 2012 in naprej povečajo za dejansko povprečno letno inflacijo (vir: SURS).«

Spremeni se 42. člen, tako da glasi:
»(1) Del plače na podlagi delovne uspešnosti se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2) V primeru, da delavec presega pričakovane rezultate po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega člena, mu pripada del plače na podlagi delovne uspešnosti, ki ne more znašati manj kot 1 %.«

Spremeni in dopolni se 45. člen tako, da glasi:
»(1) Regres za letni dopust v letu 2012 se izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1 %, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 755,58 EUR.
(2) V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko regres za letni dopust izplača v več obrokih, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.«

Drugi in četrti odstavek 49. člena se spremenita, tako da glasita:
»(2) Če delavec dela pri dveh delodajalcih, mu pripada pri vsakem delodajalcu sorazmerni del povračila za prehrano med delom, ki dnevno ne sme biti nižje od 4,90 EUR.
(4) Do povračila stroškov za prehrano je upravičen delavec v višini 4,90 EUR na dan.«

Spremeni se 58.a člen, tako da glasi:
»Z dnem, ko stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe, prenehajo veljati določbe Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08 in 55/10), ki se spreminjajo skladno s temi spremembami in dopolnitvami.«

 

 

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 15. 11. 2011 izdalo potrdilo št. 10101-14/2008-6 o tem, da so Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo vpisane v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno število 42/2.