Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, Uradni list RS – stari, št. 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 32/00 in 102/02 – Odl. US), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08 in 45/10) je Občinski svet Občine Kamnik na 10. seji dne 30. 11. 2011 sprejel

(1) S tem pravilnikom se ureja oddajanje v najem nepremičnega premoženja Občine Kamnik, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik.
(2) Za nepremičnine, ki so v lasti občine in so dane v upravljanje drugi pravni osebi, ki ji je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem občine podeljena z aktom občine, določa postopek, pogoje in način določitve oddaje in določitve najemnin, upravljavec takšnega stvarnega premoženja oziroma koncesijska pogodba ali drug pravni akt.

(1) Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben ali skupen glavni vhod. Če nastane dvom, ali se šteje posamezen prostor za poslovni prostor, odloči o tem občinska uprava.
(2) Za posebni prostor se štejejo dvorane, sejne sobe ipd., ki se praviloma v najem oziroma uporabo oddajajo po dnevih oziroma urah.
(3) Javne površine po tem pravilniku so:
a) površine trgov, cest, ulic in pločnikov, kjer je možno za trgovske ali gostinske namene:
– postaviti stojnico(e);
– postaviti kiosk(e);
– postaviti gostinski vrt;
– razširiti ponudbo pred poslovnimi prostori;
b) površine, ki jih je možno uporabiti za namene gradbeništva (rekonstrukcija ali vzdrževanje poslovnih in stanovanjskih objektov, deponiranje gradbenega materiala);
c) površine, ki jih je možno uporabiti za namene športa in tekmovanja;
d) površine, ki se lahko uporabljajo za pridobivanje povrtnin (v nadaljevanju: vrtovi);
e) površine, ki se lahko uporabljajo za izvedbo javnih prireditev, shodov, sejmov, razstav in podobno;
f) površine, ki jih je možno oddati v najem za druge namene, če to ni v nasprotju z drugimi predpisi.

(1) Gospodarjenje in upravljanje z nepremičninami je praviloma (če upravljanje ni poverjeno drugemu) v pristojnosti občinske uprave Občine Kamnik.
(2) Občinska uprava vodi register sklenjenih najemnih pogodb.

Pri oddajanju nepremičnega premoženja v najem se upoštevajo pogoji in postopek, ki jih določajo zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: zakon), uredba, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: uredba) in zakon, ki ureja poslovne stavbe in poslovne prostore.

Postopek za oddajo v najem se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo upravljavca nepremičnine.

Oddaja nepremičnega premoženja v najem se izvede na podlagi ene izmed naslednjih metod:
– javna dražba,
– javno zbiranje ponudb,
– neposredna pogodba.

V primeru oddaje nepremičnega premoženja v najem na podlagi metode javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb vodi postopek oddaje tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan ali oseba, ki jo župan za to pooblasti.

Če ta pravilnik ne določa drugače, se nepremično premoženje odda v najem s sklenitvijo pisne najemne pogodbe.

Najemnik ne sme oddajati nepremičnega premoženja občine v podnajem brez soglasja najemodajalca.

(1) Nepremično premoženje se odda v najem za določen čas, vendar ne za dlje kot pet let.
(2) Najemno razmerje iz prvega odstavka tega člena se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša za nadaljnjih pet let, če se s tem zasleduje načelo gospodarnosti ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti in je tako zagotovljena optimalna izkoriščenost tega premoženja.

Najemno razmerje preneha:
– s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe,
– z odpovedjo najemne pogodbe z zakonsko predpisanim odpovednim rokom ali z odpovednim rokom, določenim v najemni pogodbi,
– s potekom časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena.

Najemna pogodba o oddaji poslovnih prostorov v najem mora poleg obveznih sestavin, ki jih določa uredba, vsebovati tudi:
– podatek o lokaciji poslovnega prostora,
– podatek o dejavnosti, ki se bo opravljala v poslovnem prostoru,
– določila o uporabi skupnih delov in naprav,
– določilo o trajanju najemnega razmerja,
– odpovedni rok,
– način in pogoje podaljšanja pogodbenega razmerja.

Pred prevzemom poslovnega prostora v najem in ob predaji (vračilu) izpraznjenega poslovnega prostora se sestavi zapisnik, v katerem se popiše stanje prostora in opreme.

Z najemno pogodbo se najemnika zaveže:
– da najet poslovni prostor uporablja kot dober gospodar,
– da najet poslovni prostor vzdržuje v skladu s standardi vzdrževanja,
– da je v primeru nujnega popravila najetega poslovnega prostora to dolžan takoj sporočiti občini oziroma upravitelju nepremičnine, vendar najkasneje v treh dneh,
– da je dolžan sam odpraviti oziroma povrniti vso škodo v poslovnem prostoru oziroma stavbi, ki jo je povzročil sam,
– da krije stroške obratovanja in tekočega vzdrževanja,
– da je po prenehanju najema dolžan poslovni prostor s ključi vrniti v stanju, v kakršnem ga je prevzel, upoštevajoč normalno rabo.

(1) Najemnik je dolžan na svoje stroške popraviti škodo na poslovnem prostoru, ki jo je sam povzročil.
(2) Najemnik ni odgovoren za poslabšanje stanja poslovnega prostora, do katerega je prišlo zaradi normalne uporabe, ki je v skladu z določbami najemne pogodbe.

Občinska uprava lahko predlaga razdrtje najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene določbe o trajanju najemnega razmerja in o odpovednem roku, v naslednjih primerih:
– če najemnik odda poslovni prostor v podnajem brez soglasja najemodajalca,
– če najemnik uporablja poslovni prostor na način, s katerim druge lastnike ali najemnike ovira ali moti pri normalni uporabi njihovih poslovnih prostorov ali stanovanj,
– če najemnik izvršuje ali izvrši v poslovnem prostoru adaptacijo brez predhodnega soglasja najemodajalca,
– če najemnik na zahtevo najemodajalca v dogovorjenem roku ne opravi del, ki so potrebna za vzdrževanje poslovnega prostora in ki spadajo med njegove obveznosti,
– če najemnik v dogovorjenem roku ne prične opravljati dejavnosti, za katero mu je bil poslovni prostor oddan,
– če najemnik brez soglasja najemodajalca spremeni predmet poslovanja ali opravi druge statusne spremembe, ki neposredno vplivajo na dejavnost, ki naj bi se izvajala v poslovnem prostoru,
– če najemnik za več kot en mesec brez opravičenega razloga preneha opravljati poslovno dejavnost,
– če najemnik izgubi status, na podlagi katerega je pridobil poslovni prostor v najem,
– če najemnik najmanj dva meseca ne plača najemnine in obratovalnih stroškov in če jih ne poravna niti v nadaljnjih šestdesetih dneh po prejemu opomina,
– če najemnik na kakršenkoli način ovira prenovo poslovnega prostora in zgradbe, v kateri se nahaja poslovni prostor ali jo ovira,
– v drugih primerih, ki so določeni z zakonom ali dogovorjeni z najemno pogodbo.

(1) Če v najemni pogodbi ni drugače določeno, mora plačevati najemnik najemnino mesečno vnaprej, in sicer najkasneje do petega dne v mesecu.
(2) Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj, če cena zavarovanja ni upoštevana v najemnini, in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
(3) V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti.

Izhodiščna mesečna najemnina je izražena v EUR/m2 in je določena glede na namembnost poslovnega prostora oziroma dejavnost, ki se bo v njem odvijala.

(1) Kategorije namembnosti so naslednje:
1. kategorija: poslovni prostori, v katerih se opravlja oziroma se bo opravljala profitna dejavnost,
2. kategorija: poslovni prostori, v katerih se opravlja oziroma se bo opravljala neprofitna dejavnost širšega družbenega pomena,
3. kategorija: poslovni prostori, v katerih se opravlja oziroma se bo opravljala deficitarna dejavnost oziroma dejavnost posebnega pomena za lokalno skupnost.
(2) Višina najemnine po posameznih kategorijah se določi s cenikom, ki ga sprejme župan Občine Kamnik.

(1) V upravičenih primerih lahko najemnik pisno zaprosi za znižanje najemnine, določene v ceniku. Prošnja, ki se vloži na občini, mora biti utemeljena.
(2) O upravičenosti do znižanja najemnine odloči župan s sklepom. V sklepu se navede odstotek znižanja, ki ne sme biti višji kot 50 % in višina znižane najemnine.

Posebni prostori se v skladu z njihovim namenom praviloma oddajajo v najem po dnevih oziroma urah.

(1) Vloga za najem posebnih prostorov se vloži na občini praviloma 14 dni pred njihovim koriščenjem.
(2) V primeru, da se za najem posebnih prostorov najemnina ne zaračunava, izda občinska uprava v roku treh dni vlagatelju soglasje za najem posebnih prostorov.
(3) V primeru, da se za najem posebnih prostorov najemnina zaračunava, se z vlagateljem sklene najemna pogodba.

(1) V primeru, ko je za isti termin vloženih več vlog za najem istega posebnega prostora, imajo praviloma prednost:
– prireditve občinskega pomena,
– prireditve domicilnega kulturnega društva.
(2) Glede na specifike posameznih prireditev, srečanj oziroma izobraževanj prioritetni vrstni red najema določi pristojna služba občinske uprave.

Po končanem najemu je najemnik dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma prostor pustiti v stanju, v kakršnem ga je najel.

(1) Višina najemnine za posebne prostore se določi glede na prostor, ki se najema, njegovo namenskost in čas najema. Cenik sprejme župan Občine Kamnik.
(2) Poleg najemnine se s cenikom lahko določi tudi pavšalni znesek materialnih stroškov, ki jih je dolžan kriti najemnik posebnega prostora.

Najemnina za posebne prostore se ne zaračunava za:
1. prireditve občinskega pomena, tj. prireditve, katerih organizator oziroma soorganizator je občina oziroma so v občinskem interesu,
2. dobrodelne in humanitarne prireditve, ki imajo prost vstop,
3. kongrese, seminarje, delavnice in druga podobna srečanja oziroma izobraževanja, ki jih organizirajo in izvajajo organizacije iz občine in nimajo kotizacije.

Najemnina za posebne prostore se zaračunava za:
1. komercialne prireditve in prireditve sorodnega značaja,
2. kongrese, seminarje, delavnice in druga podobna srečanja oziroma izobraževanja, ki jih izvajajo in organizirajo organizacije, ki niso iz občine in nimajo kotizacije,
3. kongrese, seminarje, delavnice in druga podobna srečanja ali izobraževanja, s kotizacijo.

Občina lahko odda v najem javne in nezazidane površine (v nadaljevanju: javne površine), ki so v lasti Občine Kamnik, če to ni v nasprotju z drugimi predpisi, in sicer za namene, določene v tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika.

(1) Za pridobitev javne površine v najem mora zainteresirana pravna ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) vložiti pisno vlogo, ki mora vsebovati:
– ime in priimek oziroma naziv ter stalno ali začasno bivališče oziroma sedež vlagatelja,
– opredelitev namena rabe javne površine,
– natančno lokacijo in čas trajanja najema javne površine,
– podpis vlagatelja.
(2) V primeru pozitivne rešitve se z vlagateljem sklene najemna pogodba, v primeru negativne rešitve pa se ga o tem pisno obvesti.

Pogodba za najem javne površine mora poleg z zakonom določenih sestavin vsebovati še naslednje:
– opis dejavnosti, ki se bo opravljala na javni površini,
– podatke o velikosti in legi javne površine,
– trajanje najema,
– višino in način plačila najemnine,
– obveznosti najemnika glede vzdrževanja javne površine in vzpostavitve prvotnega stanja po prenehanju najema,
– razloge za prenehanje najemne pogodbe,
– druge pogoje, ki izhajajo iz rabe javne površine.

Najemnina je odvisna od namembnosti in lokacije javne površine, določi pa se s cenikom, ki ga sprejme župan.

(1) Župan lahko s sklepom najemnika javne površine delno ali v celoti oprosti plačevanja najemnine v naslednjih primerih:
– če je vlagatelj krajevna skupnost z območja Občine Kamnik, humanitarna, športna, turistična in kulturna organizacija ter javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva in kulture za opravljanje njihove dejavnosti,
– če je vlagatelj politična stranka v skladu z zakonodajo, ki ureja financiranje političnih strank,
– če gre za najem javnih površin za namene promocije in prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov domače obrti,
– zaradi oživljanja zaprtega dela mestnega jedra,
– ob ugotovitvi posebnih okoliščin glede rabe javne površine.
(2) V primeru, da želi najemnik uveljavljati delno ali celotno oprostitev plačila najemnine iz prejšnjega odstavka tega člena, mora to navesti v vlogi in opredeliti razloge za oprostitev.

Kmetijska zemljišča se oddajajo v zakup v skladu s pogoji in po postopku, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih.

(1) Letna zakupnina za kmetijska zemljišča je izražena v EUR/ha. Cenik zakupa kmetijskih zemljišč sprejme župan.
(2) Zakupnik kmetijskih zemljišč plačuje letno zakupnino za tekoče leto, in sicer do konca koledarskega leta, razen v primerih, ko je to drugače dogovorjeno z zakupno pogodbo.

Najemne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, ostanejo v veljavi do izteka pogodbeno dogovorjenega roka, prav tako se vsi že začeti postopki speljejo po pravilnikih, ki so veljali ob uvedbi postopka.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 25/93 in 42/94) in Pravilnik o najemu javnih površin (Uradni list RS, št. 45/03).
(2) Ceniki, ki jih po tem pravilniku sprejme župan, se sprejmejo v roku tridesetih dni po začetku veljavnosti tega pravilnika in se letno ažurirajo.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.