Na podlagi 14., 17., 36., 37., 51., 57., 61., 79., 101., 102., 124., 138., 152., 207., 266., 297. in 358. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 37. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09 in 9/11) izdaja minister za finance

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09) se v prvem odstavku 23.a člena 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);«.
V 3. točki se znesek »125 eurov« nadomesti z zneskom »50 eurov«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 50 eurov;«.
V drugem in tretjem odstavku se znesek »420 eurov« nadomesti z zneskom »50 eurov«.

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca – fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2) Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3) Višina dohodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani prejemali mesečno. Višina dohodkov, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dohodek iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.
(4) Za družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane člane po 115. členu ZDoh-2.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dohodki po tem delu pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov po ZDoh-2, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne, zmanjšani za normirane ali dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davek in obvezne prispevke za socialno varnost, obračunane od teh dohodkov. Ne glede na prejšnji stavek se kot dohodek štejejo tudi dediščine in darila, prejeta v denarju.
(2) Kot dohodki po tem delu pravilnika se ne štejejo dohodki, ki so prejeti z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, kot na primer:
– pomoči in drugi podobni prejemki (prejeti za odpravo posledic naravnih nesreč, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za pomoč in postrežbo),
– povračila stroškov, neobdavčljiva po ZDoh-2 (materialni stroški za rejenca, varovanca oziroma oskrbovanca, potni stroški, stroški za prehrano),
– subvencije (za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, regresirano šolsko prehrano, nakup mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, varstvo in vzgojo otrok v vrtcih).«.

Prvi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kot dohodek se ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član nehal prejemati pred vložitvijo vloge in ni začel prejemati drugih rednih mesečnih dohodkov.«.
V tretjem odstavku se besedilo »s pisno izjava« nadomesti z besedilom »pisno izjavo«.
Četrti odstavek se črta.

32. člen se črta.

V drugem odstavku 34. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– vodna plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila, vpisana v ustrezen register;«.
Četrti odstavek se črta.

Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Premoženje in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov, pridobljenih iz evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost premoženja ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače.«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo »glede« doda beseda »na«.
Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Sedmi odstavek se črta.

V naslovu 37. člena se za besedo »za« dodata besedi »odpis in«.
V prvem odstavku se besedilo »60 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo« nadomesti z besedilom »1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke«.
Tretji odstavek se črta.

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2) Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka, kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka na obrazcu, ki je Priloga 5 tega pravilnika in njegov sestavni del. V obrazcu vloge mora navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(2) Davčni zavezanec mora vlogi priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej, če jih davčni organ ne more pridobiti iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

Kriterija za odlog in obročno plačevanje v skladu s 102. členom ZDavP-2, ki ju davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem plačevanju davka ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih iz lastnih evidenc, evidenc drugih organov ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, sta:
– davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda in
– odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.«.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Šteje se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov.
(2) Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.«.

Naslov 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati)«.
V napovednem stavku se besedilo »davčni zavezanec ni mogel vplivati na nastanek plačilne nezmožnosti ali izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zlasti, če je plačilna nezmožnost« se nadomesti z besedilom »je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov«.
V drugi alineji se besedilo »plačilne nezmožnosti« nadomesti z besedilom »trajnejše nelikvidnosti«.

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.
(2) Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.«.

Za 43. členom se doda nov 43.a člen, ki se glasi:

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka na obrazcu, ki je Priloga 15 tega pravilnika in njegov sestavni del.
(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej.«.

Za 43.a členom se doda naslov novega osmega A. dela in nov 43.b ter 43.c člen, ki se glasijo:

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 na obrazcu, ki je Priloga 16 tega pravilnika in njegov sestavni del.
(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej.

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 na obrazcu, ki je Priloga 17 tega pravilnika in njegov sestavni del.
(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej, če jih davčni organ ne more pridobiti iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.«.

Drugi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti izda pristojni davčni urad na obrazcu, ki je Priloga 12 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje carinske obveznosti izda pristojni carinski urad na obrazcu, ki je Priloga 13 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje trošarinske obveznosti izda pristojni carinski urad na obrazcu, ki je Priloga 14 tega pravilnika in njegov sestavni del. Pristojni davčni oziroma carinski urad na obrazcu o sprejemu instrumenta zavarovanja določi tudi evidenčno številko sprejetega zavarovanja.«.

V drugem odstavku 47. člena se za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. ali se lahko bančna garancija oziroma garantno pismo na zahtevo naročnika bančne garancije oziroma garantnega pisma uporabi za odobritev odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska obveznost), razen primerov, ko je z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine kot uvozne dajatve, za katere se uporablja drugi odstavek tega člena, se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s trošarinskim zavezancem«.«.
Za spremenjenim četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti se v bančni garanciji oziroma garantnem pismu poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku tega člena, navede tudi:
1. vrsta trošarinskega zavezanca;
2. ali se lahko iz bančne garancije oziroma garantnega pisma poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim instrumentom zavarovanja, vendar še niso bile poravnane oziroma bi lahko še nastale.«.
Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.

V drugem odstavku 54. člena se za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. ali se lahko gotovinski polog na zahtevo naročnika instrumenta zavarovanja (gotovinskega pologa) uporabi za odobritev odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.«.
Tretji odstavek se črta.

V prvem odstavku 66. člena se znesek »20,86 eurov« nadomesti z zneskom »25,00 eurov«.
V drugem odstavku se znesek »20,86 eurov« nadomesti z zneskom »25,00 eurov«.
V tretjem odstavku se znesek »62,59 eurov« nadomesti z zneskom »75,00 eurov«.

V 67. členu se znesek »31,30 eurov« nadomesti z zneskom »40,00 eurov«.

Prvi odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Stroški prevoza blaga znašajo 1,00 euro za vsak prevoženi kilometer in se obračunajo glede na prevožene kilometre od krahja prevzema do kraja hrambe blaga, če prevoz opravi davčni organ.«.

V 69. členu se znesek »62 centov« nadomesti z zneskom »1,00 euro«.

V prvem odstavku 71. člena se znesek »83,46 eurov« nadomesti z zneskom »100,00 eurov«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 5 odstotkov od dosežene kupnine oziroma najmanj 50 eurov, toda ne več kot 1.000,00 eurov in se obračunajo tudi v primeru neuspele prodaje.«.

V 76. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Predlog za uničenje blaga poda tričlanska komisija, ki jo imenuje davčni organ. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
(4) Davčni organ na podlagi predloga komisije izda sklep o uničenju in ga izvrši. Komisija nadzira uničenje ter sestavi zapisnik o uničenju.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

V 87. členu se črtata peta in sedma alineja.
Dosedanja šesta in osma alineja postaneta peta in šesta alineja.

91., 93., 97. in 98. člen se črtajo.

Priloge 4 do 14 se nadomestijo z novimi Prilogami 4 do 14, ki so sestavni del tega pravilnika.

Postopki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso pravnomočno končani, se končajo po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.