Na podlagi 13. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07 in 9/11) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(Vsebina)
S to uredbo se določijo normativi in standardi, kot podlaga za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov, infrastrukturnih programov, programa usposabljanja mladih raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: programi oziroma projekti), ustanoviteljskih obveznosti in ostalih povračil v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov, katerih izvajaje se financira iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun), za določitev cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in porabo sredstev proračuna.
2. člen
(Obseg sredstev)
Obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programa oziroma projekta, se določi odvisno od razvrstitve programa oziroma projekta po vrsti raziskave, povprečne cene ekvivalenta polne zaposlitve in dodeljenega števila ekvivalentov polne zaposlitve za izvedbo programa oziroma projekta.
II. RAZVRSTITEV PROGRAMOV OZIROMA PROJEKTOV PO VRSTI RAZISKAVE
3. člen
(Razvrstitev programov oziroma projektov)
(1) Programe oziroma projekte se razvršča z določitvijo točk, glede na vrsto raziskave, v cenovne kategorije: A, B, C in D.
(2) Število točk se določi ob upoštevanju:
– okolja, kjer se raziskava izvaja;
– potrebne raziskovalne opreme in drugih, za izvajanje raziskave potrebnih, osnovnih sredstev;
– neposrednih materialnih stroškov in stroškov storitev;
– posebnih pogojev pri izvajanju programa oziroma projekta.
(3) Poleg kriterijev iz prejšnjega odstavka je za razvrstitev potrebno upoštevati še kriterij, ki je vezan na stopnjo opremljenosti raziskovalne organizacije, kjer raziskovalna skupina izvaja programe oziroma projekte.
4. člen
(Razvrstitev glede na okolje izvajanja)
Glede na okolje, v katerem se raziskava izvaja, so raziskovalni programi oziroma projekti razvrščeni v kabinetne, laboratorijske in terenske.
5. člen
(Kabinetni programi oziroma projekti)
V kabinetne programe oziroma projekte se razvrsti raziskava, če:
– se izvaja v prostorih (kabinetih) raziskovalnih organizacij;
– za izvajanje ni potreben prostor s posebno opremo (laboratorij);
– se pri obdelavi podatkov uporablja računalnik;
– se izvaja v zaprtih prostorih (arhivih, knjižnicah), izven kraja sedeža raziskovalne organizacije.
6. člen
(Laboratorijski programi oziroma projekti)
V laboratorijske programe oziroma projekte se razvrsti raziskava, če:
– se več kot 20 odstotkov raziskave izvaja v laboratoriju in se pri raziskovanju uporablja posebna laboratorijska oziroma infrastrukturna računalniška oprema;
– skupna vrednost laboratorijske opreme, ki je potrebna za izvajanje raziskave, znaša vsaj 50.000 eurov.
7. člen
(Terenski programi oziroma projekti)
V terenske programe oziroma projekte se razvrsti raziskava, če:
– se izvaja na prostem (polje, gozd itd.);
– se izvaja v kraju sedeža raziskovalne organizacije na zemljišču, s katerim upravlja raziskovalna organizacija;
– se izvaja izven sedeža raziskovalne organizacije;
– se pri izvajanju uporablja oprema v vrednosti najmanj 30.000 eurov;
– je potrebna dodatna nekvalificirana oziroma kvalificirana delovna sila.
8. člen
(Točkovanje programov oziroma projektov glede na okolje izvajanja)
Posamezne programe oziroma projekte se točkuje glede na razvrstitev v skladu s 5., 6. in 7. členom te uredbe tako, da se dodeli:
– do 30 točk za kabinetni program oziroma projekt;
– do 50 točk za laboratorijski program oziroma projekt;
– do 40 točk za terenski program oziroma projekt.
9. člen
(Točkovanje programov oziroma projektov glede na sedež)
Programu oziroma projektu, ki se vsaj 25 odstotkov časa izvaja izven sedeža raziskovalne organizacije, se dodeli:
– do 5 točk, če se raziskava izvaja v Sloveniji, toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije, in se člani ekipe vračajo v kraj bivanja;
– do 10 točk, če se raziskava izvaja v Sloveniji, toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije, in člani ekipe prenočujejo v kraju izvajanja projekta;
– do 20 točk, če se raziskava izvaja v tujini.
10. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na opremo)
(1) Glede na opremo in druga sredstva, potrebna za izvedbo programa oziroma projekta, se dodeli:
– do 15 točk za kabinetni program oziroma projekt, če je za izvajanje potrebna računalniška oprema v vrednosti vsaj 50.000 eurov;
– do 30 točk laboratorijskemu programu oziroma projektu, kjer je za izvajanje potrebna laboratorijska in računalniška oprema;
– do 25 točk za terenski program oziroma projekt, če se na terenu uporablja posebna oprema.
(2) Ne glede na razvrstitev programa oziroma projekta se dodeli:
– 15 točk, če je za izvedbo programa oziroma projekta potrebna raziskovalna oziroma infrastrukturna oprema ali osnovna sredstva (v vrednosti posameznega instrumenta nad 200.000 eurov) in delovanje te opreme ni v celoti pokrito iz proračuna, (oziroma ustrezno manj, če se sofinancira iz proračuna, npr. za infrastrukturne centre);
– 15 točk, če je za izvedbo programa oziroma projekta potrebno vzdrževati infrastrukturne objekte (npr. osnovna čreda, dolgoletni nasadi), pri čemer se ne upoštevajo objekti, ki se posebej sofinancirajo iz proračuna;
– 5 točk, če se na terenu uporabljajo specialna prevozna sredstva, kot so terenska vozila, prevozne terenske delovne postaje z merilno opremo ipd.
11. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na obseg stroškov)
V zvezi z neposrednimi materialnimi stroški in stroški storitev se dodeli:
– do 15 točk, če so materialni stroški in stroški storitev za izvedbo programa oziroma projekta enaki ali večji od stroškov za bruto plače izvajalcev;
– 5 točk, če materialni stroški in stroški storitev za izvedbo programa oziroma projekta ne presegajo stroškov za bruto plače izvajalcev;
– do 30 točk, če raziskovalno skupino raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa sestavlja več kot polovica raziskovalcev z najvišjim raziskovalnim nazivom.
12. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na posebne pogoje)
V zvezi s posebnimi pogoji pri izvajanju programa oziroma projekta se dodeli:
– do 4 točke, kadar so pri izvedbi programa oziroma projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi za raziskovalce zaradi izpostavljanja povečani nevarnosti (radioaktivno sevanje, delo z nevarnimi snovmi itd.);
– do 4 točke, kadar so pri izvedbi programa oziroma projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi in uporaba posebnih zaščitnih sredstev, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje;
– do 4 točke, kadar je izvedba programa oziroma projekta sezonske narave (določen del ali celotno raziskavo se lahko opravi samo v določenem letnem času);
– do 3 točke, kadar je določene faze programa oziroma projekta, ki obsegajo več kot 10 odstotkov časa celotnega programa oziroma projekta, potrebno izvesti v več izmenskem delu.
13. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na raziskovalno organizacijo)
(1) Kriterij, ki je vezan na raziskovalno organizacijo, je stopnja opremljenosti raziskovalne organizacije, ki se izračuna kot delež osnovnih sredstev v sredstvih raziskovalne organizacije. Pri izračunu se upoštevajo podatki iz zadnje letne bilance stanja.
(2) Glede na ugotovljeno stopnjo opremljenosti se dodeli:
+----------------------------------------------+---------------+
|Delež osnovnih sredstev v odstotku | Točk |
+----------------------------------------------+---------------+
|do 25 | 8 |
+----------------------------------------------+---------------+
|do 55 | 13 |
+----------------------------------------------+---------------+
|nad 55 | 18 |
+----------------------------------------------+---------------+
14. člen
(Razvrstitev v cenovno kategorijo)
(1) Zbrane točke po vseh kriterijih se seštejejo.
(2) Glede na seštevek točk uvrstimo raziskavo v ustrezno cenovno kategorijo skladno s tabelo:
+----------------------------------------------+----------------+
|Seštevek točk |Kategorija |
+----------------------------------------------+----------------+
|do 55 |razred A |
+----------------------------------------------+----------------+
|od 55 do 80 |razred B |
+----------------------------------------------+----------------+
|od 80 do 110 |razred C |
+----------------------------------------------+----------------+
|od 110 |razred D |
+----------------------------------------------+----------------+
(3) Pri raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih se, glede na izračunano povprečno plačo skladno s to uredbo in vrednost obračunske točke, določene s to uredbo, k vsoti doda za plače in prispevke ustrezno število točk. Skupno število točk za posamezno kategorijo se za raziskovalne programe in raziskovalne projekte oblikuje ločeno.
(4) Infrastrukturni programi se v cenovne kategorije ne razvrščajo. Pri plačah pa se skladno s to uredbo določi povprečno plačo izvajalcev infrastrukturnih programov ter, glede na vrednost obračunske točke, določi ustrezno število točk.
III. CENA EKVIVALENTA POLNE ZAPOSLITVE
15. člen
(Elementi za določitev cene)
Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve se določi na podlagi dejanske cene dela raziskovalca in dejanskih ostalih stroškov programa oziroma projekta.
16. člen
(Cena dela raziskovalca)
(1) Pri ceni dela raziskovalca se upošteva povprečna plača raziskovalcev, vključenih v programe oziroma projekte, financirane iz proračuna, ter povprečni prispevki delodajalca na izplačane plače.
(2) Pri ceni dela raziskovalca se pri izračunu upošteva, da ima posamezni raziskovalec dovoljeno obremenitev največ en ekvivalent polne zaposlitve za redno delo, za dopolnilno delo pa sorazmeren del tega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
17. člen
(Povprečna plača raziskovalcev na raziskovalnih programih)
(1) Pri izračunu povprečne plače za raziskovalce, vključene v raziskovalne programe in financirane iz proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.
(2) Pri izračunu povprečne plače za financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev raziskovalnih programov v preteklem letu. V izračunu se upošteva naziv raziskovalcev in napredovanje za dva razreda v okviru naziva, dovoljen odstotek mase za izplačilo delovne uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter povprečno delovno dobo raziskovalcev, vključenih v raziskovalne programe, ki znaša 24 let.
18. člen
(Povprečna plača raziskovalcev na raziskovalnih projektih)
(1) Pri izračunu povprečne plače za raziskovalce, vključene v raziskovalne projekte, financirane iz sredstev proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.
(2) Pri izračunu povprečne plače za financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev raziskovalnih projektov v preteklem letu. V izračunu se upošteva naziv raziskovalcev in napredovanje za dva razreda v okviru naziva, dovoljen odstotek mase za izplačilo delovne uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter povprečno delovno dobo raziskovalcev, vključenih v raziskovalne projekte, ki znaša 24 let.
19. člen
(Povprečna plača izvajalcev na infrastrukturnih programih)
(1) Pri izračunu povprečne plače za izvajalce, vključene v infrastrukturne programe, financirane iz sredstev proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.
(2) Pri izračunu povprečne plače za financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev infrastrukturnih programov v preteklem letu. V izračunu se upošteva naziv raziskovalcev in napredovanje za dva razreda v okviru naziva, dovoljen odstotek mase za izplačilo delovne uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter povprečno delovno dobo raziskovalcev, vključenih v infrastrukturne programe, ki znaša 24 let.
20. člen
(Mentorski dodatek)
Dodatek za mentorstvo mladim raziskovalcem pripada mentorjem na podlagi kolektivne pogodbe, ki ureja javni sektor (v nadaljnjem besedilu: kolektivna pogodba). Pri določitvi višine dodatka za mentorstvo mladim raziskovalcem velja normativ, da se dodatek za mentorstvo mladim raziskovalcem obračuna v višini ene ure uvajanja enega mladega raziskovalca dnevno in se za vsakega naslednjega mladega raziskovalca poveča v sorazmernem deležu, vendar največ za štiri mlade raziskovalce. Sredstva za mentorski dodatek se prištejejo k obroku za mlade raziskovalce.
21. člen
(Plača mladih raziskovalcev)
Pri določitvi višine sredstev za plače mladih raziskovalcev se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter povprečno delovno dobo za naziv, v okviru katerega se mladi raziskovalec usposablja, ki znaša v okviru naziva:
– mladi raziskovalec 0 odstotkov,
– mladi raziskovalec na enovitem doktorskem študiju 0,99 odstotka in
– mladi raziskovalec z magisterijem na doktorskem študiju 1,99 odstotka.
22. člen
(Prispevki delodajalca)
Višina prispevkov delodajalca za izplačane plače se upošteva v zakonsko določeni višini.
23. člen
(Tehnični in strokovni sodelavci)
(1) Če je za izvedbo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta potrebno sodelovanje tehničnih in strokovnih sodelavcev, se njihov obseg dela v izračunu skupnega števila ekvivalenta polne zaposlitve na programu oziroma projektu določi s faktorjem 2/3 (dve tretjini).
(2) Pri posameznem raziskovalnem programu oziroma raziskovalnem projektu razmerje vsote vseh ekvivalentov polne zaposlitve za tehnične in strokovne sodelavce ter vsote vseh ekvivalentov polne zaposlitve za raziskovalce ne sme biti večje kot:
– A razred 0,10,
– B razred 0,20,
– C razred 0,30,
– D razred 0,35.
24. člen
(Ostali stroški)
(1) Pri izračunu povprečne cene ekvivalenta polne zaposlitve se upoštevajo pri neposrednih materialnih stroških in stroških storitev in amortizaciji naslednji stroški, ki jih je na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov mogoče pripisati posameznemu projektu oziroma programu:
– neposredni materialni stroški v zvezi z raziskovalnim delom;
– neposredni stroški storitev v zvezi z raziskovalnim delom, kot so: stroški potovanj, avtorsko delo, storitve po drugih pogodbah, vezane na izvedbo programa oziroma projekta ipd.;
– strošek raziskovalne opreme, ki se prizna v višini obračunane amortizacije ob upoštevanju obsega uporabljene raziskovalne opreme, neposredno potrebne za izvedbo posameznega programa oziroma projekta, razen programa mladih raziskovalcev. Obseg uporabe posamezne raziskovalne opreme mora raziskovalna organizacija izkazati z evidenco uporabe raziskovalne opreme.
(2) Sredstva, ki jih raziskovalna organizacija prejme za pokritje stroškov amortizacije uporabljene raziskovalne opreme, raziskovalna organizacija v nadaljnjem koraku nameni za nabavo, s katero nadomesti ali obnovi potrebno raziskovalno opremo. Iz sredstev, ki jih je raziskovalna organizacija prejela za pokritje stroškov amortizacije, je raziskovalna organizacija najpozneje v petih letih od zaključka leta, v katerem je prejela sredstva, dolžna pričeti postopek nakupa nove raziskovalne opreme.
(3) Pri določitvi višine sredstev materialnih stroškov za izvedbo infrastrukturnih programov se upoštevajo dejanski materialni stroški in stroški storitev. Pri določitvi višine sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije za izvedbo infrastrukturnih programov se upoštevajo dejanski stroški obnavljanja in nadomeščanja raziskovalne opreme in drugih osnovnih sredstev, neposredno potrebnih za izvedbo infrastrukturnih programov.
(4) Pri določitvi višine sredstev za mlade raziskovalce se financirajo materialni stroški in stroški storitev, v deležu glede na višino, določeno za posamezno cenovno kategorijo v ekvivalentu polne zaposlitve pri raziskovalnih programih oziroma raziskovalnih projektih. Glede na naziv, v okviru katerega se mladi raziskovalec usposabljanja, znaša delež financiranja za:
– mladega raziskovalca 55 odstotkov,
– mladega raziskovalca na enovitem doktorskem študiju 65 odstotkov in
– mladega raziskovalca z magisterijem na doktorskem študiju 65 odstotkov.
Če razpoložljiva sredstva proračuna ne zadoščajo za pokritje stroškov materiala in storitev v navedenem obsegu, se delež sorazmerno zniža.
25. člen
(Stroški, ki se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti)
(1) Posredni stroški, ki se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti, so stroški upravljanja in vodenja, fiksni stroški delovanja, ki predstavljajo posredne stroške za zagotavljanje pogojev za izvajanje raziskovalnega dela ter stroški vzdrževanja in obnavljanja nepremičnin in opreme.
(2) Natančnejšo opredelitev ter način izračuna višine stroškov, ki se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti, predpiše agencija.
26. člen
(Povračila stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov)
(1) Povračila stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov, so:
– stroški za prehrano med delom,
– stroški za prevoz na delo in z dela,
– regres ter
– ostali stroški, ki jih opredeljujejo pravni predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Postopek in način izračuna povračil sredstev v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov iz prejšnjega odstavka predpiše agencija v skladu z veljavnimi predpisi.
27. člen
(Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve)
(1) Povprečna cena enega ekvivalenta polne zaposlitve se določi za posamezno cenovno kategorijo (A, B, C in D) na podlagi števila obračunskih točk, določenih za posamezne elemente cene.
(2) Število obračunskih točk za posamezne elemente cene glede na kategorijo je:
– za izvajalce raziskovalnih programov:
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
| |ELEMENT CENE | A | B | C | D |
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
|1. |Plača | 124,77| 124,77| 124,77| 124,77|
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
|2. |Prispevki | 20,08| 20,08| 20,08| 20,08|
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
|3. |Materialni | 33,94| 47,87| 63,66| 79,64|
| |stroški in | | | | |
| |storitve | | | | |
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
|4. |Amortizacija | 9,64| 17,90| 30,34| 40,29|
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
| |Obračunske | 188,43| 210,62| 238,85| 264,78|
| |točke | | | | |
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
– za izvajalce raziskovalnih projektov:
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
| |ELEMENT CENE | A | B | C | D |
+-----+--------------+----------++----------+---------+---------+
|1. |Plača | 110,47| 110,47| 110,47| 110,47|
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
|2. |Prispevki | 17,78| 17,78| 17,78| 17,78|
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
|3. |Materialni | 33,94| 47,87| 63,66| 79,64|
| |stroški in | | | | |
| |storitve | | | | |
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
|4. |Amortizacija | 9,64| 17,90| 30,34| 40,29|
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
| |Obračunske | 171,83| 194,02| 222,25| 248,18|
| |točke | | | | |
+-----+--------------+-----------+----------+---------+---------+
– za izvajalce infrastrukturnih programov:
+-----+---------------+----------+----------+---------+---------+
| |ELEMENT CENE | A | B | C | D |
+-----+---------------+----------+----------+---------+---------+
|1. |Plača | 71,06| 71,06| 71,06| 71,06|
+-----+---------------+----------+----------+---------+---------+
|2. |Prispevki | 11,44| 11,44| 11,44| 11,44|
+-----+---------------+----------+----------+---------+---------+
| |Obračunske | 82,50| 82,50| 82,50| 82,50|
| |točke | | | | |
+-----+---------------+----------+----------+---------+---------+
(3) Obseg financiranja s strani agencije, vezan na posameznega raziskovalca, lahko znaša največ en ekvivalent polne zaposlitve.
28. člen
(Financiranje raziskovalnega projekta oziroma programa brez plače)
(1) Pri določitvi obsega financiranja raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa brez plače se v stroškovnih elementih ekvivalentov polne zaposlitve odštejeta postavki za plače ter prispevke za tiste raziskovalce, ki že imajo plačo financirano iz proračuna.
(2) Prijavitelj raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa brez plače mora ob prijavi priložiti finančni načrt izvajanja projekta oziroma programa, s katerim utemelji celoten obseg zaprošenih sredstev za izvedbo projekta oziroma programa.
29. člen
(Vrednost in sprememba števila obračunskih točk)
(1) Vrednost obračunske točke se vsako leto izračuna na novo, tako da se vrednost točke v predhodnem letu indeksira z rastjo cen življenjskih potrebščin.
(2) Število točk pri stroškovnih elementih blago in storitev ter amortizacija se ne spreminja. Število točk pri stroškovnih elementih plač ter prispevkov se za posamezno leto izračuna, tako da se povprečna plača, izračunana glede na 17., 18. in 19. člen te uredbe, deli z vrednostjo obračunske točke.
(3) Spremembo vrednosti točke in števila točk ter višine financiranja mladih raziskovalce glede na določila te uredbe izračuna agencija. Na podlagi izračuna direktor agencije sprejme sklep, ki ga agencija objavi na svoji spletni strani.
30. člen
(Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve za sofinanciranje raziskovalnih projektov centrov odličnosti)
(1) Za določanje obsega sredstev za raziskovalne projekte centrov odličnosti, ki se sofinancirajo iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, se uporablja povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta D.
(2) V okviru stroškovnih elementov ekvivalenta polne zaposlitve za sofinanciranje raziskovalnih projektov centrov odličnosti se priznajo tudi posredni (režijski) stroški v višini do 20 odstotkov vrednosti cene ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta D, pri čemer se ostali štirje elementi cene ekvivalenta polne zaposlitve sorazmerno znižajo.
(3) Posredne (režijske) stroške izvajalci raziskovalnih projektov centrov odličnosti utemeljujejo na podlagi predpisov, ki urejajo porabo sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji.
IV. SPREMLJANJE PORABE SREDSTEV
31. člen
(Spremljanje porabe sredstev)
Raziskovalna organizacija, v kateri se programi oziroma projekti izvajajo na podlagi pogodb, mora v letnem poročilu glede namenske porabe sredstev proračuna priložiti finančni obračun s podano porabo sredstev po elementih, ki so s to uredbo določeni za določitev cene ekvivalenta polne zaposlitve.
32. člen
(Namenska poraba)
(1) Namensko porabo sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, se preveri tako, da se računovodsko ugotovljena poraba za navedene vrste izdatkov v tabeli v preteklem letu primerja z nakazanimi sredstvi za preteklo leto.
(2) Namenska poraba sredstev za izvajanje programov oziroma projektov, ki jih izvajajo člani programske skupine, se preverja tako, da se računovodsko izkazana poraba za posamezne stroškovne elemente v strukturi cene ekvivalenta polne zaposlitve za programe oziroma projekte sodelavcev, vključenih v raziskovalni program, primerja z nakazanimi sredstvi programov oziroma projektov članov programske skupine.
(3) Namenska poraba sredstev za izvajanje programov oziroma projektov, ki jih izvajajo člani, ki niso vključeni v programske skupine, se preverja tako, da se računovodsko izkazana skupna poraba za posamezne stroškovne elemente v strukturi cene za programe oziroma projekte, primerja z nakazanimi sredstvi za vse programe oziroma projekte iz sredstev proračuna v raziskovalni organizaciji.
33. člen
(Dovoljena odstopanja)
(1) V okviru odobrenih sredstev v strukturi programov oziroma projektov lahko poraba po posameznih stroškovnih elementih odstopa v breme oziroma korist enega ali več stroškovnih elementov, pri vsakem največ do 15 odstotkov razen porabe pri stroškovnem elementu amortizacija, ki lahko odstopa največ do 30 odstotkov.
(2) Poleg odstopanj, določenih v prejšnjem odstavku, je dovoljen dodaten prenos iz sredstev namenjenih pokrivanju neposrednih materialnih in nematerialnih stroškov programa oziroma projekta v višini 15 odstotkov ob pogoju, da gre v celoti za prenos sredstev v korist sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije opreme, neposredno potrebne pri izvedbi programa oziroma projekta. V tem primeru je dovoljeno odstopanje, določeno v prejšnjem odstavku, za sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije lahko preseženo za preneseni del iz sredstev za neposredne materialne in nematerialne stroške.
(3) Dodatno odstopanje je dovoljeno, kadar na programu oziroma projektu ni izplačanih avtorskih honorarjev oziroma storitev fizičnim osebam po drugih pogodbah, in sicer se lahko delež za avtorske honorarje, ki je določen v 35. členu te uredbe, prenese v plače ter prispevke.
(4) Pri raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih je dodatno dovoljena poraba sredstev za materialne stroške in stroške storitev ter sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije raziskovalne opreme za pokrivanje fiksnih stroškov zavoda, ki so potrebni za nemoteno izvajanje raziskovalnih programov in raziskovalnih projektov, pri čemer je potrebno upoštevati, da vsota tega prenosa na nivoju celotne raziskovalne organizacije ne sme preseči 12 odstotkov.
(5) Če izvajanje programov oziroma projektov traja več kot eno leto, je dovoljeno ob koncu poslovnega leta v okviru obdobja izvajanja programov oziroma projektov izkazati kratkoročno odložene prihodke, skladno z Zakonom o računovodstvu in/ali Slovenskimi računovodskimi standardi, na način, da se ohrani struktura in namen v okviru dovoljenih odstopanj, določenih s to uredbo.
(6) Če raziskovalna organizacija pri izvajanju programa oziroma projekta uporablja raziskovalno opremo, ki je že v celoti amortizirana in ne more obračunati amortizacije, oziroma če znesek sredstev, prejetih od financerja, za pokrivanje stroškov amortizacije presega znesek stroškov amortizacije obračunskega obdobja, se za razliko prihodkov iz tega naslova oblikuje presežek prihodkov nad odhodki. Presežek iz tega naslova pa se razporedi za investiranje v nakup raziskovalne opreme ali sredstva vrne v proračun, skladno z normativnimi akti, ki urejajo razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.
(7) Če pri izvajanju programov oziroma projektov pride do nižjih stroškov od normiranih, ki so določeni s to uredbo in iz tega naslova pride do presežka prihodkov nad odhodki, je dovoljeno presežek, ki nastane iz naslova financiranja programov oziroma projektov, razporediti za razvoj raziskovalne dejavnosti, in sicer za investiranje v nakup raziskovalne opreme oziroma presežek vrniti v proračun, skladno z ustanovitvenimi akti in ostalimi normativnimi akti, ki urejajo razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.
(8) Če se presežek prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, nameni za nakup raziskovalne opreme, mora biti ta nakup izveden najpozneje v petih letih od datuma zaključka leta, na katerega se ugotovljeni presežek nanaša.
(9) O višini presežka, ki je nastal iz naslova sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, je raziskovalna organizacija o njegovi razporeditvi in porabi dolžna poročati financerju.
34. člen
(Odgovornost za porabo sredstev)
Za namensko in učinkovito porabo sredstev, odobrenih za izvajanje programov in projektov v okviru izvajanja raziskovalne dejavnosti financiranja iz proračuna, so poleg vodstvenih oseb raziskovalnih organizacij soodgovorni tudi vodje raziskovalnih programov in projektov oziroma mentorji mladim raziskovalcem, kar pomeni, da morajo biti vključeni v načrtovanje porabe, odločanje o porabi ter poročanje.
35. člen
(Izplačila avtorskih honorarjev)
(1) Izvajalci programov oziroma projektov so dolžni upoštevati omejitve, ki jih v zvezi z opravljanjem dela preko avtorskih in podjemnih pogodb sprejme Vlada Republike Slovenije ali Državni zbor Republike Slovenije. Poleg tega pa so izvajalci programov oziroma projektov dolžni upoštevati tudi omejitve, določene v tem členu.
(2) Iz materialnih stroškov programa oziroma projekta je za posamezno cenovno kategorijo dovoljeno izplačati avtorske honorarje oziroma storitve fizičnim osebam po drugih pogodbah (v nadaljnjem besedilu: avtorski honorarji) do ene tretjine vrednosti materialnih stroškov cenovne kategorije C, pod pogojem da delo nima elementov delovnega razmerja.
(3) Izplačila avtorskih honorarjev iz sredstev za programe oziroma projekte, financirane iz proračuna, niso dovoljena za zaposlene na raziskovalni organizaciji, razen za direktorje javnih raziskovalnih zavodov ob izpolnjevanju pogoja, da delo, opredeljeno v avtorski pogodbi, ne sodi v okvir del in nalog po pogodbi o zaposlitvi.
(4) Posamezna raziskovalna organizacija, ki izplača avtorski honorar iz sredstev proračuna, prejetih za izvajanje raziskovalne dejavnosti, mora upoštevati, da je najvišja dovoljena višina, ki jo lahko posamezniku v letu izplača, do 30 odstotkov vrednosti plačnega dela ekvivalenta polne zaposlitve.
(5) Če je upravičenec do avtorskega honorarja zaposleni na raziskovalni organizaciji, mora biti delo, ki je predmet plačila po avtorski pogodbi, opravljeno izven delovnega časa. Raziskovalna organizacija je dolžna zagotoviti ustrezne evidence, iz katerih je razvidno, da je predmetno delo bilo opravljeno izven delovnega časa.
(6) Če raziskovalno delo, ki je predmet plačila po avtorski pogodbi, nastane z materialnimi sredstvi raziskovalne organizacije, se stroški materialnih sredstev raziskovalne organizacije ne smejo vključiti v avtorski honorar.
36. člen
(Ostala odstopanja)
(1) Dodatna odstopanja oziroma izjeme, poleg navedenih v 33. členu te uredbe, so dovoljena v soglasju z agencijo, ki se ga izda v obliki sklepa na podlagi utemeljitve, podane skupaj s finančnim poročilom. Pri tem je potrebno upoštevati, da skupna vsota porabe sredstev za pokrivanje materialnih in nematerialnih stroškov ter stroškov amortizacije projekta oziroma programa, ki se nameni za pokrivanje posrednih stroškov na nivoju celotne organizacije, ne sme preseči 12 odstotkov teh sredstev.
(2) Za raziskovalne projekte centrov odličnosti, ki se sofinancirajo iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, so dodatna odstopanja oziroma izjeme, poleg navedenih v 33. členu te uredbe, dovoljena le po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za znanost, ki ga izda v obliki sklepa.
V. PREHODNE DOLOČBE
37. člen
(Pretvorba raziskovalnih ur v ekvivalent polne zaposlitve)
Za leto 2011 in nadaljnja leta se upošteva, da ima en ekvivalent polne zaposlitve 1 700 efektivnih raziskovalnih ur. Pretvorba v ekvivalent polne zaposlitve se opravi z zaokrožitvijo na dve decimalni mesti.
38. člen
(Vrednost obračunske točke za leto 2011)
Vrednost obračunske točke za leto 2011 znaša 273,45 eura.
39. člen
(Določitev cenovnih kategorij)
(1) Za programe oziroma projekte, ki so ob uveljavitvi te uredbe že uvrščeni v cenovno kategorijo, se za leto 2011 cenovna kategorija ne spremeni.
(2) Če v letu 2012 in nadaljnjih letih za že potekajoče raziskovalne programe oziroma raziskovalne projekte pride do spremembe cenovne kategorije, se sprememba kategorije opravi tako, da se ohrani finančni obseg financiranja. Pri pretvorbi se upošteva obseg sredstev. Zaokrožitve se opravijo na celo raziskovalno uro, pri pretvorbi v ekvivalent polne zaposlitve pa na dve decimalni mesti natančno.
40. člen
(Izjema od začetka uporabe)
(1) 33. člen te uredbe, ki ureja dodatna odstopanja, se v letu 2011 uporablja za porabo vseh sredstev, prejetih iz proračuna, za izvajanje programov oziroma projektov za leto 2011.
(2) Četrti odstavek 24. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2012.
VI. KONČNI DOLOČBI
41. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa (Uradni list RS, št. 74/04, 32/05, 26/06, 80/07, 89/08 in 102/09).
42. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00723-7/2011
Ljubljana, dne 15. decembra 2011
EVA 2011-3211-0035
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister
