Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 8/10 – ZSKZ-B) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S ciljem, da se ohrani kraško polje s številnimi naravnimi vrednotami, biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost, se širše območje Radenskega polja zavaruje kot Krajinski park Radensko polje (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).
(2) Varstveni cilji v krajinskem parku so ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), ohranitev geomorfoloških in hidroloških značilnosti kraškega polja ter pestrosti krajine.
(3) Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem državnih in lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter drugimi ukrepi na državni in lokalni ravni.
(4) Namen te uredbe je poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: lokalni prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo območja. V to se vključuje tudi spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka.

(1) Ta uredba določa območje krajinskega parka, območja varstvenih območij in ožjega zavarovanega območja, pravila ravnanja, varstvene režime, način izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev in namenov krajinskega parka.
(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.

(1) Ustanovitelja krajinskega parka sta Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Občinski svet Občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelja).
(2) Ustanovitelja izvajata ustanoviteljske pravice in obveznosti tako, da:
1. skupaj financirata delovanje krajinskega parka tako, da zagotavlja država 67 odstotkov, Občina Grosuplje pa 33 odstotkov finančnih sredstev, določenih na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela, ki je pripravljen za celotni krajinski park;
2. sodelujeta pri upravljanju krajinskega parka z enakim številom članov v odboru za spremljanje krajinskega parka;
3. določita za način upravljanja krajinskega parka podelitev koncesije za upravljanje krajinskega parka, ki se izvaja v skladu s to uredbo;
4. Občina Grosuplje sodeluje pri izvajanju nadzora v krajinskem parku z občinsko redarsko službo;
5. načrt upravljanja krajinskega parka sprejme vlada po predhodnem soglasju Občine Grosuplje,
6. vlada določi začasne upravljavske smernice po predhodnem soglasju Občine Grosuplje.
(3) Ustanovitelja podrobneje uredita medsebojna razmerja iz prejšnjega odstavka s pogodbo.

(1) Ime krajinskega parka je »Krajinski park Radensko polje«.
(2) Krajinski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka).

Krajinski park je tipično robno kraško polje, ki se razteza v dinarski smeri in ima za kraško polje značilne lastnosti: skledasto obliko z izravnanim dnom, izrazito višji obod in kraško hidrografijo s kraškimi izviri, ponori, estavelami in ponikalnicami. Trije povsem ločeni vodotoki so v mehki glini oblikovali široke ravnice s številnimi meandri in plitvimi koriti. Ob višjih vodostajih se vode združijo in Radensko polje za nekaj tednov spremenijo v jezero. Geološka, geomorfološka in hidrološka razgibanost Radenskega polja pogojuje prisotnost različnih habitatnih tipov, ki predstavljajo habitat ogroženim, zavarovanim in evropsko pomembnim živalskim in rastlinskim vrstam. Celotno območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti velikega števila rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo.

(1) V krajinskem parku se določita dve varstveni območji: prvo in drugo varstveno območje.
(2) Prvo varstveno območje je območje naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot in ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Na prvem varstvenem območju se izvaja kmetijska dejavnost, ki je prilagojena doseganju ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov. Prvo varstveno območje obsega predvsem območja zgostitve najvrednejših in najbolj ogroženih travniških habitatnih tipov v območju pogostih poplav, območje vodotokov in barjanskih predelov, območje najbolj ogroženih rastlinskih vrst, osrednji del habitata varovanih in ogroženih vrst metuljev, osrednji del habitatov varovanih in ogroženih travniških vrst, ptic ter habitat varovanih in ogroženih vrst kačjih pastirjev, dvoživk in plazilcev.
(3) Drugo varstveno območje je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranitvi naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine. Na drugem varstvenem območju se opravljata sonaravna kmetijska dejavnost in trajnostna raba naravnih virov tako, da je za naravo čim manj moteča. Drugo varstveno območje zajema uravnano dno Radenskega polja, kjer je koncentracija naravnih vrednot, zlasti geomorfoloških in hidroloških kraških pojavov, zelo velika. Zajema posebno varstveno območje (območje Nature 2000) in obsega predvsem območja habitatov ogroženih in varovanih vrst. Tu se nahaja jamski sistem Zatočne jame, Lazarjeve jame in Viršnice, ki predstavlja habitat varovanim jamskim vrstam. Del drugega varstvenega območja predstavljajo območja travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih ter gozdnih habitatnih tipov.
(4) Območje krajinskega parka, ki je zunaj varstvenih območij iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja. Namenjeno je tudi ohranjanju narave vsaj v trenutni kakovosti in preprečitvi dodatnega obremenjevanja okolja, krepitvi kakovosti bivanja, ohranjanju obstoječega poselitvenega in krajinskega vzorca, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih vrednot, krepitvi kakovosti krajine ter spodbujanju kmetijske in turistične dejavnosti, usklajene s cilji krajinskega parka. To je območje travniških, grmovnih, gozdnih, vodnih in obvodnih habitatnih tipov. To območje obsega območja poselitve in razpršene gradnje ter objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

V krajinskem parku se območje jamskega sistema, ki zajema naravne vrednote Zatočno jamo (ident. št. 40569), Viršnico (ident. št. 40571) in Lazarjevo jamo (ident. št. 40570), določi za Naravni spomenik Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama (v nadaljnjem besedilu: naravni spomenik).

(1) Meje krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika so določene na državni topografski karti v merilu 1 : 25 000.
(2) Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem prikazu na parcelo natančno.
(3) Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiškokatastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri Občini Grosuplje, krajevno pristojni upravni enoti in pri upravljavcu parka.
(4) Meje krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane tudi na publikacijski karti v merilu 1 : 20 000, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

(1) Razvojne usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, in temeljijo na primerjalnih prednostih krajinskega parka ter omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Občine Grosuplje in lokalnih prebivalcev ter krepijo gospodarsko konkurenčnost območja.
(2) Trajnostni razvoj iz prejšnjega odstavka se skladno s cilji krajinskega parka uresničuje:
– s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, ohranjanju kulturne dediščine in krajinske pestrosti ter hkrati omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj lokalnih prebivalcev in Občine Grosuplje;
– z urejanjem prostora tako, da se ohranjata kakovost in značilnost krajine, ohranja kulturna dediščina in izboljša oziroma zagotovi komunalna javna infrastruktura;
– z usmerjanjem vozil izven območja krajinskega parka;
– s povezovanjem in spodbujanjem kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti;
– s spodbujanjem ohranjanja kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park značilne krajine;
– z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst in naravne vrednote;
– z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka;
– s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte ohranjanja narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja naravnih virov ter v izobraževalne, turistične in skupne dejavnosti ter programe in projekte krajinskega parka.
(3) V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu s programi in varstvenimi cilji krajinskega parka.

(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti:
– s sodelovanjem in vključevanjem lokalnih prebivalcev in Občine Grosuplje pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih virov;
– s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni z varstvenimi cilji krajinskega parka;
– s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;
– s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so skladne z varstvenimi cilji krajinskega parka;
– z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih Občine Grosuplje in države;
– s strokovno pomočjo, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnih prebivalcev za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne dejavnosti v krajinskem parku.
(2) Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

(1) V krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji te uredbe.
(2) V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:
1. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko poslabšale hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju krajinskega parka in vplivale na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
2. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;
3. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenile za krajinski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske in poselitvene vzorce;
4. ograjevati zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov;
5. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov zunaj za to urejenih in v načrtu upravljanja ali v prostorskih aktih določenih območij;
6. graditi novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev;
7. urejati novih poti, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter novih dovoznih poti v vasi, v obsegu, času in na način, da se ne poslabša ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter da ne bi škodovale naravnim vrednotam;
8. graditi objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije izven naselij;
9. načrtovati novih naselij, ki bi nastala na povsem novih lokacijah ter ne bi imela povezave z obstoječimi naselji;
10. zapirati lin in drugih odprtin za dostope netopirjev v sakralnih objektih.
(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno določijo.

(1) V drugem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena ni dovoljeno:
1. spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških razmer vodotokov in drugih mokrišč;
2. izvajati novih hidromelioracij in zahtevnih agromelioracij;
3. izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, odvodnikih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom;
4. odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč in obstoječih poti, cestnih teles in kolovozov;
5. graditi novih objektov;
6. sekati in strojno krčiti grmovne vegetacije v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom;
7. spreminjati strukturno in vrstno pestro obrežno vegetacijo;
8. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati;
9. naseljevati in gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst;
10. vzletati in pristajati z zrakoplovi ter letati z motornimi zrakoplovi pod 300 metrov nad terenom, razen za potrebe reševanja v primeru nesreč;
11. spuščati motornih modelov letal, raket in podobnih naprav;
12. pluti s plovili na motorni pogon ali skuterji;
13. izvajati in prirejati športnih, kulturnih ter drugih dejavnosti v obsegu, času in na način, ki bi lahko poslabšal ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, habitatnih tipov ter škodoval naravnim vrednotam, skladno z načrtom upravljanja;
14. voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati voženj z vozili na motorni pogon in s kolesi v naravnem okolju, razen za službene vožnje javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamarskih reševalcev ter gasilcev, za vožnje pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, gospodarjenja z gozdovi in divjadjo, opravljanja kmetijskih, geodetskih, geoloških del, urejanja voda in vzdrževanja infrastrukturnih objektov;
15. požigati vegetacije.
(2) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno določijo.

(1) V prvem varstvenem območju poleg prepovedi iz 11. člena te uredbe in prvega odstavka prejšnjega člena tudi ni dovoljeno:
1. intenziviranje obstoječe kmetijske pridelave, če to neugodno vpliva na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali habitatnih tipov, in
2. pasti živali.
(2) V načrtu upravljanja se varstveni režim iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno določi.

(1) Poleg prepovedi iz 11. in 12. člena te uredbe v naravnem spomeniku tudi ni dovoljeno izvajati posegov v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati ekoloških razmer v habitatih vrst in habitatnih tipih ali stanja tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali zmanjša njen estetski pomen.
(2) Poleg prepovedi iz prejšnjega odstavka v naravnem spomeniku ni dovoljeno:
1. graditi kakršnihkoli objektov, razen rekonstrukcije obstoječih;
2. izvajati zemeljskih del, razen za potrebe rekonstrukcije obstoječih objektov;
3. odlagati odpadkov;
4. vrtati in povzročati vibracije;
5. zasipavati, zakrivati ali kako drugače preoblikovati vhoda v jame;
6. skladiščiti materiala v neposredni okolici vhodov v jame;
7. spreminjati obstoječe rastlinske združbe.

(1) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe se v krajinskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji te uredbe in z načrtom upravljanja izvajajo ukrepi varstva narave in posamezne naravovarstvene naloge ter gradijo ali postavljajo objekti in naprave, ki so namenjene varovanju in predstavitvi naravnih vrednot, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter obisku in doživljanju krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura).
(2) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe so v krajinskem parku dovoljeni nujni obrambni ukrepi v primeru razglasitve izrednega in vojnega stanja.
(3) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe se v krajinskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji te uredbe, načrtom upravljanja in na podlagi z njim usklajenih letnih programov ali načrtov izvajanja javne službe urejanja voda, vzdrževanja objektov gospodarske javne infrastrukture in izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine:
– vzdržujejo obstoječi in delujoči energetski objekti znotraj zmogljivosti, ki mora biti v skladu z načrti upravljanja voda in v skladu s podeljenimi vodnimi pravicami;
– opravljajo vzdrževalna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture in v pripadajočih varovalnih pasovih;
– opravljajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
– izvajajo posegi na enotah kulturne dediščine v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Vzdrževalna dela iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka, naloge iz tretje alineje prejšnjega odstavka in posegi iz četrte alineje prejšnjega odstavka se lahko izvajajo na podlagi pisne izjave upravljavca parka, da so dela, naloge ali posegi usklajeni z načrtom upravljanja in letnim programom dela upravljavca parka.
(5) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe se lahko gradijo objekti gospodarske javne infrastrukture in z njimi povezani objekti v javni rabi na podlagi državnega ali občinskega prostorskega načrta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

V krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja izvajajo tako, da se:
– ohranja kraško polje;
– ohranjajo in dosegajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere;
– dosega in ohranja ugodno stanje vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
– ohranjajo naravne vrednote;
– ohranja krajinska pestrost;
– ohranjata skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni obseg linijskih vegetacijskih struktur;
– ohranjajo površine, poraščene z gozdom.

(1) Prostorski akti države in Občine Grosuplje morajo biti usklajeni s to uredbo in načrtom upravljanja.
(2) Širitev območij naselij v krajinskem parku je dopustna, če:
– ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
– omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
– ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov;
– ne ogroža identitete in prepoznavnosti krajinskega parka;
– ne povečuje prekomerno obremenitve okolja;
– ne ogroža za krajinski park značilnega poselitvenega in krajinskega vzorca ter kulturne dediščine;
– je skladna z varstvenimi režimi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe ter splošnimi pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja načrtovanje prostora.
(3) Pri načrtovanju prostorskega razvoja je treba upoštevati, da ima rekonstrukcija prednost pred novogradnjo.

(1) Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v krajinskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki je v skladu z varstvenimi cilji te uredbe.
(2) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v krajinskem parku morajo biti usklajeni s to uredbo in načrtom upravljanja.
(3) Znanstvene raziskave v krajinskem parku se izvajajo v skladu s to uredbo in načrtom upravljanja ter na podlagi priglasitve raziskave upravljavcu krajinskega parka. Izvajalec znanstvene raziskave mora ob priglasitvi raziskave upravljavca seznaniti z obsegom, načinom, časom in potekom trajanja ter po zaključku del upravljavcu krajinskega parka poročati o rezultatih opravljene raziskave.
(4) Fizične in pravne osebe so upravičene do odškodnine zaradi omejitev in prepovedi iz te uredbe v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

V krajinskem parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:
1. skrb za doseganje varstvenih ciljev na posameznih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v krajinskem parku;
2. skrb za ohranjanje in vzpostavljanje rabe zemljišč, izvajanje dejavnosti in posegov v prostor, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost;
3. ohranjanje in vzpostavljanje takšnih razmer, ki zagotavljajo ugodno stanje ogroženih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
4. ohranjanje za krajinski park značilne krajine in ekosistemov;
5. izvajanje ukrepov varstva ogroženih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov;
6. druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja.

(1) Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi podeljene koncesije za upravljanje krajinskega parka.
(2) Koncesionar v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na območju krajinskega parka.

(1) Koncesijo za upravljanje krajinskega parka podeli vlada pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za upravljanje krajinskega parka s koncesijskim aktom.
(2) Vlada izda koncesijski akt ob upoštevanju pripomb Občinskega sveta Občine Grosuplje.
(3) Ministrstvo izvede javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje krajinskega parka, pri čemer Občinski svet Občine Grosuplje sodeluje pri določitvi pogojev in meril ter v razpisni komisiji za podelitev koncesije.
(4) Vlada izda odločbo o izboru koncesionarja na podlagi soglasja Občinskega sveta Občine Grosuplje.
(5) Občina Grosuplje, lastniki zemljišč v krajinskem parku in lokalni prebivalci sodelujejo pri upravljanju krajinskega parka v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, to uredbo in načrtom upravljanja.

Minister, pristojen za ohranjanje narave, ustanovi odbor za krajinski park, ki ima sedem članov, in imenuje predsednika odbora ter polovico članov odbora. Drugo polovico članov odbora, med katerimi morajo biti tudi predstavniki lokalnih prebivalcev iz območja krajinskega parka, imenuje Občinski svet Občine Grosuplje.

(1) Upravljavec parka opravlja v okviru javne službe ohranjanja narave naslednje naloge:
1. pripravlja predlog načrta upravljanja krajinskega parka;
2. pripravlja programe dela krajinskega parka na podlagi načrta upravljanja in opravlja oziroma skrbi za izvajanje posameznih nalog in ukrepov varstva narave;
3. spremlja in analizira stanje narave in naravnih vrednot v krajinskem parku in pripravlja poročila o stanju v krajinskem parku;
4. skrbi za izvajanje varstvenih režimov in razvojnih usmeritev;
5. skrbi za opravljanje naravovarstvenih nalog oziroma jih opravlja;
6. izvaja ukrepe varstva v krajinskem parku skupaj z ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
7. sodeluje pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na krajinski park;
8. sodeluje z Občino Grosuplje pri doseganju ciljev varstva in razvoja krajinskega parka;
9. sodeluje z lastniki zemljišč in lokalnimi prebivalci in jim strokovno pomaga in svetuje;
10. sodeluje pri pripravi programov, načrtov in drugih razvojnih in varstvenih dokumentov za del, ki se nanaša na krajinski park;
11. usklajuje in spremlja raziskovalne naloge v zvezi s krajinskim parkom;
12. skrbi za predstavitev krajinskega parka, ki vključuje tudi ozaveščanje javnosti o krajinskem parku;
13. zagotavlja zbiranje in dostop do informacij o krajinskem parku in vodi informacijsko mrežo krajinskega parka;
14. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v krajinskem parku in drugih vrednih delov krajinskega parka;
15. pripravlja in vzdržuje poti in označbe ter drugo parkovno infrastrukturo, potrebno za obisk krajinskega parka, in opravlja vodniško službo po krajinskem parku;
16. izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja krajinskega parka v skladu s to uredbo.
(2) Upravljavec parka opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje nepremičnin v lasti države in Občine Grosuplje v krajinskem parku, ki se uporabljajo za varstvo in upravljanje krajinskega parka.
(3) Ustanovitelja določita nepremičnine iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec parka opravlja strokovne, tehnične in administrativne naloge pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa, ki se nanaša na krajinski park, v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj.
(5) Pri opravljanju nalog iz 1., 3., 7., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena sodeluje tudi organizacija, pristojna za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: strokovna organizacija).

Upravljavec parka na podlagi javnega pooblastila:
– neposredno nadzira krajinski park v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
– upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na krajinski park.

(1) Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja.
(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri urejanja prostora, opravljanju dejavnosti ter upravljanju, rabi in gospodarjenju z naravnimi dobrinami v krajinskem parku, pri ohranjanju krajinske pestrosti ter pri izvajanju gospodarskih in drugih javnih služb v krajinskem parku.

(1) V načrtu upravljanja se določijo ukrepi za uresničevanje ciljev in namena krajinskega parka.
(2) Načrt upravljanja obsega:
1. uvodni del, v katerem so osnovne informacije o načrtu upravljanja in krajinskem parku;
2. izhodišča za načrt upravljanja, v katerih so ocenjeni stanje narave in naravnih vrednot ter težnje po posameznih področjih na območju krajinskega parka in zunaj njega, na podlagi ovrednotenja zunanjih in notranjih tveganj, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in naravne procese, posebna varstvena območja (območja Natura 2000), naravne vrednote, krajinsko pestrost, kulturno dediščino, usmerjanje razvoja kmetijstva ter gospodarski, prostorski (poselitev, krajina, infrastruktura), kulturni in socialni razvoj glede na cilje krajinskega parka;
3. dolgoročno zasnovo upravljanja prednostnih nalog ter varstvene in razvojne usmeritve za doseganje ciljev varstva krajinskega parka po posameznih dejavnostih in varstvenih območjih, usmeritve za sektorsko načrtovanje, vključno z njihovim povezovanjem, na območju krajinskega parka ter usmeritve za prostorsko in razvojno načrtovanje Občine Grosuplje in države v krajinskem parku;
4. program izvajanja načrta upravljanja, ki določa izvedbo upravljanja in razvoja krajinskega parka, ukrepe in projekte za njihovo doseganje z navedbo finančnih virov ter opis upravljanja (človeški viri, oprema, usposobljenost, organizacijska struktura) in z načini doseganja standardov kakovosti upravljanja;
5. prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov in razvojnih usmeritev v prostor;
6. finančno ovrednotenje načrta upravljanja s predvidenimi viri financiranja in časovnim načrtom;
7. prilogo, ki vsebuje inventarizacijo območja.
(3) V načrtu upravljanja se določijo tudi druge vsebine, določene s to uredbo.
(4) Načrt upravljanja obsega tekstualni in grafični oziroma kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni.

(1) Načrt upravljanja pripravi upravljavec parka ob strokovni pomoči strokovne organizacije. Pri pripravi načrta upravljanja sodelujejo tudi druge strokovne organizacije, ki na podlagi predpisov izvajajo naloge varstva ali javno službo na področjih rabe ali upravljanja naravnih dobrin in Občina Grosuplje ter predstavniki nevladnih organizacij.
(2) Upravljavec parka pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi te uredbe in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, ter ob upoštevanju strokovnih podlag s področij iz prejšnjega odstavka, mnenj, stališč in pripomb iz javne predstavitve, stališča Občine Grosuplje in strokovnih organizacij iz prejšnjega odstavka. Načrti trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi dobrinami se kot strokovne podlage upoštevajo pri pripravi predloga načrta upravljanja.
(3) Načrt upravljanja sprejme vlada na predlog ministrstva po predhodnem soglasju Občine Grosuplje.
(4) Upravljavec parka letno poroča ministrstvu in Občini Grosuplje o izvajanju načrta upravljanja.
(5) Če upravljavec parka ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo po postopku, predpisanim za sprejem načrta upravljanja.
(6) Predlog za spremembo načrta upravljanja lahko da tudi Občina Grosuplje. Predlog mora biti utemeljen in usklajen z varstvenimi cilji krajinskega parka ter mora vsebovati predloge rešitev.

(1) Upravljavec parka na podlagi načrta upravljanja sprejme finančno ovrednoteni letni program dela.
(2) Z letnim programom dela parka se podrobneje določi časovni načrt izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upoštevajo najugodnejše obdobje glede na pričakovano stanje v krajinskem parku ter finančni viri za izvedbo del in nalog v krajinskem parku.
(3) Upravljavec parka pošlje program dela in finančni načrt po sprejetju na odboru za krajinski park ministrstvu, ki ga predloži vladi v soglasje.

(1) Upravljavec parka pridobiva finančna sredstva za upravljanje krajinskega parka:
– iz državnega proračuna;
– iz proračuna Občine Grosuplje;
– z vstopninami, dotacijami in donacijami;
– s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin;
– s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
– iz različnih mednarodnih programov pomoči;
– s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
– iz drugih virov.
(2) Del sredstev, pridobljenih na način iz prejšnjega odstavka, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev krajinskega parka v skladu z načrtom upravljanja.

Neposredni nadzor v naravi v krajinskem parku zagotavlja upravljavec parka v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in občinska redarska služba.

Vlada podeli koncesijo za upravljane krajinskega parka iz 20. člena te uredbe najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.

(1) Upravljavec parka mora najpozneje v dveh letih po pridobitvi koncesije predložiti ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave, in Občini Grosuplje predlog načrta upravljanja.
(2) Do uveljavitve prvega načrta upravljanja se za izvajanje posegov v naravo iz 5. točke drugega odstavka 11. člena te uredbe uporabljajo začasne upravljavske smernice. Če začasne upravljavske smernice ne urejajo navedenih posegov v naravo, se lahko ti izvajajo na podlagi prostorskih aktov in v skladu z naravovarstvenim soglasjem, izdanim na podlagi zakona, ki ureja ohranjanje narave.

Vlada določi na predlog ministrstva začasne upravljavske smernice v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Odlok o razglasitvi pomembnejših objektov podzemeljske geomorfološke dediščine v Občini Grosuplje za naravne spomenike (Uradni list RS, št. 34/96) v delu, ki se nanaša na Zatočne jame.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.