Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo) in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 11. seji dne 5. 12. 2011 sprejel

S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za območje Sn3 – »Krnice2« – del«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 10018.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Sn3 – »Krnice2« – del, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorjev.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

Ureditveno območje leži v naselju Šmartno pri Slovenj Gradcu, v delu, ki se počasi začenja dvigovati proti gozdnati terasi.
Velikost ureditvenega območja OPPN je ca. 1,6 ha in obsega naslednje parcele:
509/1, 510, 511/1, 591 – del, 595 – del, 596/1 – del, 597 – del, 598/1 – del, 598/2 – del in 596/2, vse k.o. Legen.

Namenska raba prostora: Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju za poselitev – ureditveno območje naselja.
Podrobnejša namenska raba: stanovanjske površine in njim kompatibilnim mirnim dejavnostim, ki so po emisijah ustrezajoče bivalnemu in delovnemu okolju in za katere ni treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Predmetno območje se nahaja v delu naselja Šmartno v Slovenj Gradcu, ki se počasi začenja dvigovati proti gozdnati terasi.
Osnovno prometno navezavo območja obdelave zagotavljata novi cesti, z delovnima imenoma cesta A in cesta B, ki bosta prometno podrejeno navezani na obstoječe občinske ceste in preko njih na državno cestno omrežje. Cesta A se bo navezovala na lokalno cesto LC 377120 Sv. Jurij–Šmartno, Cesta B pa na javno pot JP 897280 Nove Krnice.
Za potrebe odvajanja odpadnih voda iz novo zgrajenih objektov bo potrebno v celoti izgraditi komunalno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijo je treba speljati v predvideno kanalizacijo z iztokom na centralno čistilno napravo Slovenj Gradec (proj. štev. 29-1306-06-HO2C) v zahodni cesti. Predvidena padavinska kanalizacija se naveže na obstoječo mešano kanalizacijo v cesti zahodno od območja.
Na obravnavanem območju potekata javna vodovoda PE 90 in PE 110, s katerih se bodo oskrbovali predvideni objekti s pitno in protipožarno vodo.
Obravnavano območje se bo z električno energijo napajalo iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Krnice.

Predvidena je gradnja skupno dvanajstih stavb, ki bodo dostopne z dveh strani. Ob cesti A je predvidena gradnja ene prostostoječe stavbe, preostale stavbe bodo dostopne z vzhodne strani – osem se jih bo napajalo s ceste B, tri pa bo dostopne direktno z obstoječe jugovzhodne ceste.
Dopustne dejavnosti: stanovanja in njim kompatibilne mirne dejavnosti:
– J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti
– K) Finančne in zavarovalniške dejavnosti
– L) Poslovanje z nepremičninami
– M) Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
– N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (razen dajanja v najem in zakup motornih vozil, tovornjakov, gradbenih in kmetijskih strojev in opreme, vodnih plovil ter drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev)
– S) Druge dejavnosti
– T) Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo.
Dopustna so vse vrste gradenj, spremembe namembnosti in vzdrževanje objektov.
Dopustna je gradnja:
– enostanovanjskih stavb – prostostoječih hiš
– nadstrešnic ali garaž za dva avtomobila
– škarp in podpornih zidov
– objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisane v IV. poglavju ter
– enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve).

Temeljenje objektov bo možno izvesti pod pogoji, ki so podrobneje podani v 24. členu (varovanje pred erozijo) in so povzeti iz poročila o preiskavi tal (priloga 3 tega OPPN). Poročilo je izdelano za potrebe OPPN-ja, zato je potrebno za vsak objekt (razen nezahteven ali enostaven objekt s točkovnimi temelji) izdelati posebno geotehnično poročilo.
ENOSTANOVANJSKE STAVBE:
Tipologija: prostostoječa enostanovanjska hiša
Velikost:
– etažnost:
– tip A in B: max. K+P+M, klet je na zadnji (severni) strani v celoti vkopana (nulta kota max. 0,5 nad nivojem raščenega terena)
– tip C: max. P+1
– višina:
– kota vhodne etaže: pogojena z niveleto dovoznih cest (razvidno iz grafičnih prilog) kolenčni zid (svetla višina): max. 1,2 m
– bruto etažna višina: 3,0 m
– dimenzije osnovnih stavb:
– tip A: ca. 9,5 m x 15 m + 9,5 m x 4,3 m
– tip B in C: ca. 10,0 m x 12,0 m
– odstopanja: ±2 m
Oblikovanje zunanje podobe:
– tlorisi objektov: tip A v obliki črke L, tipa B in C podolgovata pravokotna oblika
– streha: mora biti dvokapnica nad osnovnim tlorisom, nad sestavljenim tlorisom (stavba A) pa je dopustna večkapnica. Strešine morajo biti v istem naklonu (naklon od 35° do 45°) z napuščem ca. 1 m; možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe, itd. ki so kriti s pločevino ali drugim ustreznim materialom; prepovedane so šotoraste strehe in čopi
– smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog
– barva strešne kritine osnovne strehe: opečnato rdeča
– fasade so ometane – v pastelnih tonih – močni toni niso dovoljeni
– dozidave pravokotne oblike so dopustne v okviru gradbenih mej, in sicer do 1/3 dolžine oziroma 1/2 širine osnovnega objekta; prepovedani so nesprejemljivi dodatki na pročeljih (tri in večkotni izzidki in stolpiči) in strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni – razen ravnih manjših delov streh – in slemeni)
– zunanje dele klimatskih naprav je možno namestiti na fasado, ki ni izpostavljena, pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja
Lega:
– določena z gradbeno mejo in gradbeno linijo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnima prerezoma
– napušč sega preko gradbene linije
– balkoni lahko segajo čez gradbeno mejo in gradbeno linijo za 1,2 m
Ureditev okolice stavb:
– uredijo se zelenice, tlakovano ali asfaltirano dvorišče, vključno z urejenima parkirnima mestoma, nadstrešnico ali garažo za dva avtomobila, odvzemnim mestom za smeti, teraso ipd.
Stopnja izkoriščenosti:
– FZ: max. 0,4
Velikost gradbene parcele:
– od 840 m2 do 1200 m2
GARAŽE/NADSTREŠNICE:
Velikost:
– za dva avtomobila;
– max. 40 m2;
Oblikovanje zunanje podobe:
– lesena konstrukcija; naravna in naravni podobna barva lesa;
– garaža je lahko tudi zidana in ometana, barva je ista kot pri osnovnem objektu;
– streha: ravna (naklon ca. 5°), kot prizidek stavbe (garaža) ima lahko pohodno streho (terasa);
– kritina: krita s pločevino (nebarvana cinkova, aluminijasta ali bakrena), steklom, kombinacijo pločevine in stekla;
Lega:
– od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin: tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta;
– od ostalih parcelnih mej: min. 1 m, oziroma manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
ŠKARPE in PODPORNI ZIDOVI smejo z vsemi svojimi tehnični elementi segati do sosednje parcelne meje. Obloženi morajo biti z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Pomožne objekte za lastne potrebe je dopustno postavljati 1,5 m od ceste in 1 m od ostalih parcelnih mej, oziroma manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Medsosedska ograja je lahko lesena (barva lesa) ali kovinska ali sajena (8. člen) in je lahko višine maksimalno 1,8 m. Ograje proti javnim površinam so lahko največ 1,2 m visoke, ob uvozu so pomaknjene 1 m v notranjost parcele. Dovoljen je betonski »cokl« maksimalne višine 0,5 m. Polne ograje so dovoljene samo v delu, kjer se zagotavlja zasebnost in kjer je dopustna višja višina. Lahko se gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo, drugače je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi.
Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
Zbiralnico ločenih frakcij (ekološki otok) je treba pokriti z nadstrešnico. Velikost zbiralnice ločenih frakcij zagotavlja prostor za postavitev treh zbirnih posod s prostornino 1100 l in ima možnost širjenja. Pogoji oblikovanja se določijo v projektni dokumentaciji.
Z izvedbo vzdrževalnih del se ne sme spreminjati dela ali celotne fasade objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in namestiti na fasado tako, da ne bodo vidni in s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.

Uredijo se tlakovano ali asfaltirano dvorišče, vključno z urejenim dodatnim parkirnim mestom, nadstrešnico, odvzemnim mestom za smeti, teraso ipd.
Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in prostore. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine.
Sajena živa meja maksimalne višine 1,8 m, se postavi tako, da je omogočeno vzdrževanje z lastne parcele. S soglasjem soseda je možno živo mejo postaviti tudi na parcelno mejo. Sajena živa meja ne sme ovirati preglednosti na prometnih površinah, zato je lahko proti cesti visoka največ 1,2 m.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni. Pogoji za izvajanje vseh zemeljskih del so podrobneje podani v 24. členu.

Osnovno prometno navezavo območja obdelave zagotavljata cesta A in cesta B. Cesta A se bo navezovala na lokalno cesto LC 377120 Sv. Jurij–Šmartno, Cesta B pa na javno pot JP 897280 Nove Krnice.
Upoštevati je treba poročilo o preiskavi tal na območju OPPN (priloga 3 tega OPPN). Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvaja za potrebe površin zunanje ureditve predvidene za asfaltiranje, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika.

Predvideni notranji cestni sta občinski cesti, poimenovani z delovnimi imeni in sta namenjeni dovozu stanovalcev ter intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih objektov.
Cesta A in Cesta B sta zasnovani kot skupni prometni površini za motorni in nemotorni promet (pešci, kolesarji), široki 5,0 m, slepo zaključeni in morata biti pri uvozu označena z ustrezno prometno signalizacijo. Na cesti B je obračališče za interventna in dostavna vozila. Skupni prometni površini se na cesto višje kategorije priključeni preko spuščenega robnika. Hitrost na skupnih prometnih površinah mora biti omejena.
Predvidena niveleta trase Ceste B se, od navezave na obstoječo javno pot JP 897280 Nove Krnice, spušča s 3,3 % v območju križišča in nato pada s 9,75 % do območja, kjer se nanjo neposredno navezujejo dostopi do objektov, kjer pada s 3,0 % in se nato vzpenja z naklonom 6,6 % (razvidno iz grafičnih prilog).
Priključke do predvidenih objektov je treba višinsko prilagoditi prometni ureditvi. Urejen priključek je izhodišče za višinsko umestitev predvidenih objektov. V primeru velikega vzdolžnega nagiba vozišča je treba priključek višinsko oblikovati tako, da ne bo prišlo do prečnega zdrsa vozil v območju priključka. Dovozne garažne ceste do predvidenih objektov ne smejo presegati 10 % vzdolžnega nagiba.
V območju priključkov je treba zagotoviti preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.

Parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno na lastnih parcelah. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta, ki je 6,5 m. Kadar je pri dovozih na parkirna mesta oziroma v garaže treba premostiti višinsko razliko z dovozno rampo, nagib le te ne sme presegati 10 %.
V primeru parkirnih mest pod nadstrešnicami, morajo biti dimenzije nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije prilagojene merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in njihovim lastnostim.

Pešci in kolesarji uporabljajo vse skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet.

Izbrana širina predvidenih cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila.

Na obravnavanem območju potekata javna vodovoda PE 90 in PE 110, na katera je treba priključiti predvidene objekte s pitno vodo iz vodovodnega sistema Slovenj Gradec.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Za potrebe odvajanja odpadnih voda iz novo zgrajenih objektov je treba v celoti izgraditi komunalno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijo je treba speljati v predvideno kanalizacijo z iztokom na centralno čistilno napravo Slovenj Gradec (proj. štev. 29-1306-06-HO2C), v zahodni cesti.
Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki jo je potrebno na novo zgraditi. Predvidena padavinska kanalizacija se naveže na že obstoječo kanalizacijo, ki se priključi na obstoječo mešano kanalizacijo v cesti zahodno od območja.
V hribini se pojavljajo tudi precejne vode, ki jih je treba poloviti v drenažnih ceveh, lociranih ob predvideni cesti B. Predvidena drenaža bo opravljala funkcijo odvodno drenažnega jarka, ki se zaradi novih posegov zasiplje. Drenažne vode je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom na obstoječo mešano kanalizacijo v cesti zahodno od območja.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.

Za napajanje obravnavanega območja z električno energijo, bo potrebno:
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Krnice do, predvidenih novih objektov,
– Na območju predvidene 'ceste A' je potrebno podzemno položene NN in SN kable ustrezno mehansko zaščititi, (med točkama A–B),
– Nadzemni SN vod nad predvideno 'cesto A' mora biti oddaljen od predvidene ceste z minimalno varnostno višino h = 7,0 m,
– Na območju predvidene 'ceste B' je potrebno podzemno položene NN in SN kable ustrezno mehansko zaščititi, oziroma jih prestaviti izven območja gradnje nove ceste v ustrezno kabelsko kanalizacijo, (med točkama C–D),
– Na območju predvidene zazidave je predvideti tudi NN razvod za zunanjo razsvetljavo 'ceste A' in 'ceste B', komplet s svojim merilnim mestom, oziroma s priključitvijo na obstoječo merilno garnituro.
Javna razsvetljava: Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda, iz obstoječe TP.
Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:
– Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
– Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice.
– Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
– Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

Predvidene objekte je treba vključiti v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt. V novih prometnicah je treba zgraditi TK kanalizacijo do priključne točke, in sicer po glavni prometnici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 × 1,2 × 1,2 m, do posameznih objektov pa eno cev fi 50.
Priključna točka za predvideno zazidavo je možna na naslovu Šmartno pri Slovenj Gradcu 58 ali 2b.
Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: biomasa, UNP sončni kolektorji, toplotna črpalka, ekstra lahko kurilno olje.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Gradbišče lahko le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno voditi v predvideno komunalno kanalizacijo, ki se odvaja v predvideno javno kanalizacijo;
– padavinske vode se vodijo v prevideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v obstoječo mešano kanalizacijo;
– odvodnjo padavinskih voda iz parkirišč in manipulativnih površin je potrebno urediti preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v javno kanalizacijo;
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;
– oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.

Med gradnjo je treba:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

Obravnavano območje se nahaja na erozijskem območju, zato je treba vsak objekt (razen nezahtevni in enostavni s točkovnimi temelji) z geomehanskega stališča posebej obravnavati. Zazidalno območje je potrebno ustrezno odvodnjavati. Objekte je treba obvezno temeljiti v enotna homogena in stabilna temeljna tla. Labilne cone je treba pred pričetkom gradnje sanirati z ustreznim drenažnim sistemom. Iz izkopov je treba obvezno odstraniti umetna nasutja, morebitne organske in razmočene zemljine ter jih nadomestiti s podbetonom. Podkletene objekte je treba temeljiti na pasovnih temeljih, medtem ko se za nepodkletene objekte priporoča temeljenje na temeljnih ploščah in nasipnih blazinah.
Brežine pri vkopih in nasipnih brežin končne ureditve celotnega območja naj ne presegajo naklona n = 1:1,5–1:2 pri max. višini vkopov do 1,5 m. Pri vkopih in nasipih višjih od 1,5 m pa bo brežine treba varovati z opornimi in podpornimi konstrukcijami. Zemeljska dela je treba izvajati kontinuirano, v najkrajšem možnem času in v sušnem obdobju. Po izkopu gradbene jame je treba takoj pristopiti k izgradnji kletne etaže in izvedbi drenaž.
Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala za potrebe ureditve celotnega kompleksa, izvedba temeljenja objektov in površin zunanje ureditve predvidenih za asfaltiranje, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki bo podajal eventualno potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev, kontroliral bo tudi kakovost vgrajenih materialov ter izvajal meritve vgrajenih materialov ter izvajal meritve vgrajenih nasipnih plasti in planumov temeljnih tal za objekte.

Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 132/04).
Ker bo vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro – suho), je treba pri vsakem objektu namestiti dva zabojnika.
Treba je zgraditi zbiralnico ločenih frakcij in jo pokriti z nadstrešnico.
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.

Pred posegom v prostor je priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Za izvedbo arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin pooblaščeni osebi javne službe za varstvo dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
O vseh posegih v zemeljske plasti velja varstveni režim za arheološke ostaline, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. Temu primerno je treba predvideti način gradnje.
Treba je zagotoviti ojačitev prve plošče.
Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja;
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
– v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode;
– v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov;
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov;
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN;
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno:
– prvo etapo posega predstavlja izgradnja celotnega infrastrukturnega omrežja ureditvenega območja z opremljanjem gradbenih parcel s priključki na obstoječo gospodarsko infrastrukturo ter izgradnja celotne cestne infrastrukture;
– druga etapa zajema graditev individualnih stanovanjskih objektov, ureditev okolice objektov in njihovo priključitev na infrastrukturno omrežje. Gradnja objektov pred izvedbo komunalne opreme zemljišč ni dovoljena.

V grafični prilogi prikazane ureditve so načelne. Možna so odstopanja, določena v tem členu in skladno z določili v 7. členu tega odloka. Kolikor je na lastni parceli mogoče zagotoviti potrebna parkirna mesta, je v prostostoječih stavbah mogoče urediti dodatno stanovanje.
Zaradi določil 24. člena se dopušča možnost višinskega prilagajanja objektov terenu, in sicer ± 1 m. Hiša, ki se priključuje z obračališča na cesti B, se lahko priključuje tudi preko ceste A. Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.